Postopek : 2019/2615(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0166/2019

Predložena besedila :

B8-0166/2019

Razprave :

PV 13/03/2019 - 27
CRE 13/03/2019 - 27

Glasovanja :

PV 14/03/2019 - 11.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0219

<Date>{11/03/2019}11.3.2019</Date>
<NoDocSe>B8-0166/2019</NoDocSe>
PDF 143kWORD 53k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 123(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o razmerah v Nikaragvi</Titre>

<DocRef>(2019/2615(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Ramón Jáuregui Atondo, Elena Valenciano</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0165/2019

B8-0166/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Nikaragvi

(2019/2615(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti tistih z dne 18. decembra 2008[1], 26. novembra 2009[2], 16. februarja 2017[3] in 31. maja 2018[4],

 ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko iz leta 2012,

 ob upoštevanju državnega strateškega dokumenta EU in večletnega okvirnega programa za obdobje 2014–2020 za Nikaragvo,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

 ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz junija 2004,

 ob upoštevanju nikaragovske ustave,

 ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Nikaragvi z dne 21. januarja 2019,

 ob upoštevanju izjav visoke predstavnice v imenu EU o razmerah v Nikaragvi z dne 2. oktobra 2018, 15. maja 2018, 22. aprila 2018 in 15. decembra 2018 ter izjave o obnovitvi narodnega dialoga z dne 1. marca 2019,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. februarja 2019 o prednostnih nalogah EU v forumih OZN za človekove pravice v letu 2019,

 ob upoštevanju poročila o hudih kršitvah človekovih pravic med družbenimi protesti v Nikaragvi, kot ga je 21. junija 2018 potrdila Medameriška komisija za človekove pravice,

 ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice o kršitvah in zlorabah človekovih pravic med protesti v Nikaragvi v obdobju med 18. aprilom in 18. avgustom 2018,

 ob upoštevanju poročila Interdisciplinarne skupine neodvisnih strokovnjakov (GIEI) z dne 20. decembra 2018 o nasilju, ki je potekalo v Nikaragvi med 18. aprilom in 30. majem 2018,

 ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 22. februarja 2019 o inkriminaciji oporečništva v Nikaragvi,

 ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A. ker je Evropski parlament 31. maja 2018 sprejel resolucijo o krizi v Nikaragvi, v kateri je ostro obsodil tamkajšnje razmere; ker je po sprejetju te resolucije državo med 23. in 26. januarjem 2019 obiskala enajstčlanska delegacija poslancev EP, da bi ocenila razmere na terenu; ker z narodnim dialogom med predsednikom Ortego ter nikaragovsko opozicijo in državljanskimi skupinami, ki se je začel 16. maja 2018 in v katerem je posredovala Katoliška cerkev, ni bilo mogoče najti rešitve za izhod iz krize;

B. ker je omenjena delegacija lahko izpeljala svoj program, nikaragovska vlada pa ji je dovolila vstop v vse objekte, kamor so želeli poslanci, med drugim v dva zapora; ker je nikaragovska vlada zagotovila, da ne bo maščevanja nad tistimi, ki so obsodili trenutno situacijo; ker je bila delegacija priča nadlegovanju, blatenju in ustrahovanju zagovornikov človekovih pravic in organizacij civilne družbe, ki so se pogovarjali z njo; ker so številne organizacije zavrnile povabilo na srečanje z delegacijo zaradi ustrahovanja in groženj na pobudo vlade; ker se je zatiranje po obisku delegacije v državi še okrepilo;

C. ker je delegacija javno zavrnila uradno stališče nikaragovske vlade, da je bila država žrtev državnega udara in dezinformacijske kampanje pod vodstvom ZDA; ker je bila glavni povod za proteste globoka demokratična, institucionalna in politična kriza, ki je v zadnjem desetletju vplivala na pravno državo in omejevala temeljne svoboščine, kot je pravica do združevanja, protestov in zbiranja;

D. ker sta svoboda izražanja ter pravica do zbiranja in protestov, vključno z rabo državne himne, za številne ljudi močno omejeni; ker so številni politični zaporniki zaprti samo zaradi uveljavljanja svojih pravic; ker obstaja več skrb zbujajočih poročil o slabšanju razmer pridržanih, vključno z nečloveškim ravnanjem;

E. ker sodni postopki proti tem pridržanim kršijo mednarodne standarde, zlasti postopkovna in kazenskopravna jamstva za pošteno sojenje; ker tudi razmere v zaporih ne izpolnjujejo vseh mednarodnih standardov; ker je očitno, da veje oblasti v Nikaragvi niso ločene;

F. ker je pravica do obveščenosti močno ogrožena; ker so novinarji tarče pridržanja, izgona in groženj; ker se avdiovizualne medije zapira oziroma preiskuje brez predhodnega sodnega naloga; ker je izdajanje časopisov ogroženo zaradi pomanjkanja papirja in črnila, ki ju je zasegla nikaragovska vlada;

G. ker je nikaragovska vlada iz države izgnala mednarodne organizacije, kot sta GIEI in Posebni mehanizem spremljanja za Nikaragvo (MESENI), ki so si prizadevale za mirno rešitev spora in narodno spravo; ker se je zatiranje organizacij civilne družbe še okrepilo z odvzemom njihovega pravnega statusa v državi s slabim institucionalnim okvirom, zaradi česar so žrtve represije kaznovane dvojno;

H. ker je ogrožena tudi akademska svoboda; ker je bilo skoraj 200 univerzitetnih študentov izključenih iz univerz zaradi udeležbe na protestih za demokracijo, večje svoboščine in človekove pravice;

I. ker morajo biti razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin sestavni del zunanje politike EU, tudi pridružitvenega sporazuma med EU in državami Srednje Amerike iz leta 2012; ker ta sporazum vključuje klavzulo o demokraciji, ki je njegov bistveni element;

J. ker je bil obisk delegacije EP v državi politično in družbeno zelo odmeven; ker je politično zavzemanje delegacije za nikaragovsko politično opozicijo in družbena gibanja zbudilo velika pričakovanja; ker delegacija Evropske službe za zunanje delovanje v Managui opravlja odlično terensko delo pri usklajevanju prizadevanj EU;

K. ker so se 27. februarja 2019 znova začeli pripravljalni pogovori za narodni dialog med nikaragovsko vlado in združenjem Alianza Civica; ker si je združenje Alianza Civica zastavilo tri glavne cilje, ki jih želi doseči s pogajanji, in sicer: izpustitev političnih zapornikov in spoštovanje individualnih svoboščin, potrebne volilne reforme, ki morajo privesti do volitev, ter pravica; ker je nikaragovska vlada izpustila 100 političnih zapornikov in privolila v omilitev njihovih zapornih kazni v hišni pripor; ker veliko število zapornikov ostaja v zaporu;

L. ker sta združenje Alianza Civica in nikaragovska vlada 5. marca dosegla dogovor o časovnem načrtu za pogajanja („hoja de ruta de la negociación“); ker v skladu s tem načrtom trenutno vsak dan potekajo pogajanja; ker je bil kot rok za zaključek pogajanj določen 28. marec;

M. ker se je to najbrž zgodilo zaradi mednarodnih pritiskov na nikaragovsko vlado, zlasti pa zaradi političnega programa, ki ga je oblikoval Evropski parlament med obiskom v tej državi; ker so učinkoviti pritiski in vpliv Evropskega parlamenta vodili k novemu dialogu;

1. poudarja, da je Nikaragva zaradi dogodkov v aprilu in maju 2018 soočena s hudimi kršitvami demokracije, človekovih pravic in pravne države; znova opozarja na pomen resolucije, ki jo je sprejel 31. maja 2018;

2. obsoja vse represivne ukrepe nikaragovske vlade; izjavlja, da si je njegova delegacija med obiskom ustvarila verodostojno podobo trenutnih razmer; izjavlja tudi, da se je v zadnjih mesecih, še posebej po tem obisku, zatiranje opozicije in omejevanje temeljnih svoboščin brez vsakršnega dvoma še zaostrilo; glede na to obsoja vsesplošno represijo in omejevanje svobode izražanja, zbiranja in protestov, prepoved nevladnih organizacij in civilne družbe, izgon mednarodnih organizacij iz države, zapiranje medijev in napade nanje, omejevanje pravice do obveščenosti, izključitev študentov iz univerz ter poslabšanje razmer v zaporih in nečloveško ravnanje;

3. meni, da ti ukrepi vlade, njenih institucij in njenih parapolitičnih organizacij sledijo strateškemu načrtu za uničenje politične opozicije, ki je lani vodila proteste; je prepričan, da se ta strategija metodično, sistematično in selektivno uporablja zoper vse voditelje, nevladne organizacije, medije in družbena gibanja, ki skušajo izraziti svoje legitimne zahteve za svobodo in demokracijo;

4. izraža zaskrbljenost zaradi ogromnih demokratičnih, političnih in ekonomskih tveganj, s katerimi se soočajo prebivalci in država in ki se bodo glede na trenutne notranje spore, družbeni razkol in gospodarski propad še zaostrila, če ne bo hitrega ukrepanja; odločno poziva k resničnemu notranjemu dialogu, da bo mogoče poiskati trajno in mirno rešitev, ki bo vsem družbenim akterjem omogočila delovanje in svobodno izražanje ter jim povrnila državljanske pravice, kot je pravica do mirnega protesta; znova poudarja, da je treba pri vseh rešitvah predvideti sodni pregon odgovornih za kršitve; poziva vse politične stranke, družbena gibanja, voditelje, študente in organizacije civilne družbe, naj ostanejo neomajno zavezani miroljubnim sredstvom za reševanje krize in to tudi znova poudarijo;

5. obžaluje prekinitev delovanja mehanizma MESENI in konec mandata skupine GIEI pri Medameriški komisiji za človekove pravice; odločno obsoja preganjanje, aretacije in ustrahovanje ljudi, ki sodelujejo z OZN in drugimi mednarodnimi organi;

6. poziva nikaragovsko vlado, naj sprejme naslednje tri nujne ukrepe kot znamenje svoje pripravljenosti v potekajočem dialogu: takojšnjo in brezpogojno izpustitev političnih zapornikov, takojšnjo ustavitev vseh oblik represije zoper nikaragovske državljane, vključno z nadlegovanjem, ustrahovanjem, vohunjenjem in preganjanjem opozicijskih voditeljev, in posledično odpravo vseh omejitev svoboščin ter povrnitev pravne subjektivitete in premoženja organizacijam za človekove pravice in vrnitev mednarodnih organizacij v državo;

7. poudarja, da mora proces pod temi pogoji voditi k opustitvi pravnih postopkov zoper politične zapornike, njihovi telesni nedotakljivosti in moralni integriteti, varstvu njihove zasebnosti in dolžnemu pravnemu ravnanju, vrnitvi izgnanih, tudi novinarjev in študentov, demilitarizaciji ulic in razorožitvi paravojaških skupin ter oblikovanju jasnega časovnega načrta za svobodne, poštene in pregledne volitve v bližnji prihodnosti, v navzočnosti mednarodnih opazovalcev;

8. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj skupaj z mednarodnimi organizacijami in državami v tej regiji da prednost političnemu pristopu k notranjim pogajanjem med vlado in opozicijo, na katerih bi moral biti oblikovan pregleden in verodostojen volilni okvir, ki ga bodo sprejeli vsi in ki bo vodil k družbeni in demokratični spravi; opominja na bistveno vlogo EU pri reševanju te krize in zato poziva podpredsednico/visoko predstavnico in države članice, naj oblikujejo skupno strategijo, ki bo zadostila zahtevam nikaragovskega ljudstva ter izpolnila velika pričakovanje in upe, ki jih je zbudila delegacija EP;

9. prosi podpredsednico/visoko predstavnico in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pozorno spremljata trenutna pogajanja in dialog med nikaragovsko vlado in združenjem Alianza Civica, druge države v tej regiji in Organizacijo ameriških držav pa poziva, naj podprejo proces, ki bo vodil k uspešnemu sporazumu;

10. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj podpre okrepitev institucionalnih zmogljivosti države in reforme pravosodnega sistema in volilne zakonodaje ter se tako odzove na morebitni napredek, dosežen v obnovljenem dialogu in pogajanjih; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in delegacijo Evropske službe za zunanje delovanje v Managui, naj si še najprej prizadevata za reševanje človeških stisk zapornikov, študentov, protestnikov, novinarjev itd., ki so posledica razmer v državi;

11. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj se na morebiten zastoj pogajalskega procesa oziroma nespoštovanje pogojev iz zgornjega odstavka 6 odzovejo tako, da v skladu s sklepi Sveta z dne 21. januarja 2019 postopno uvedejo usmerjene in individualne sankcije, na primer neizdajanje vizumov in zamrznitev premoženja, zoper nikaragovsko vlado in posameznike, odgovorne za kršitve človekovih pravic; opozarja, da bi bilo mogoče le v skrajnem primeru in na način, ki ne bo škodil prebivalstvu, uporabiti klavzulo o demokraciji iz pridružitvenega sporazuma, katerega podpisnica je tudi Nikaragva, in ga začasno prenehati izvajati za to državo, dokler ne bo tam povsem obnovljeno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot se zahteva v dialogu;

12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.

[1] UL C 45E, 23.2.2010, str. 89.

[2] UL C 285E, 21.10.2010, str. 74.

[3] UL C 252, 18.7.2018, str. 189.

[4] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0238.

Zadnja posodobitev: 13. marec 2019Pravno obvestilo