Postopek : 2019/2615(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0167/2019

Predložena besedila :

B8-0167/2019

Razprave :

PV 13/03/2019 - 27
CRE 13/03/2019 - 27

Glasovanja :

PV 14/03/2019 - 11.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0219

<Date>{11/03/2019}11.3.2019</Date>
<NoDocSe>B8-0167/2019</NoDocSe>
PDF 142kWORD 51k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 123(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o razmerah v Nikaragvi</Titre>

<DocRef>(2019/2615(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Ernest Urtasun, Bodil Valero, Barbara Lochbihler, Jordi Solé, Josep-Maria Terricabras, Florent Marcellesi, Tilly Metz, Molly Scott Cato, Bart Staes</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

</RepeatBlock-By>


B8-0167/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Nikaragvi

(2019/2615(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucij z dne 18. decembra 2008[1], 26. novembra 2009[2], 16. februarja 2017[3] in 31. maja 2018[4],

 ob upoštevanju izjave podpredsednice Evropske komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 2. oktobra 2018 v imenu EU o razmerah v Nikaragvi,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. januarja 2019 o Nikaragvi,

 ob upoštevanju izjave uradne govorke podpredsednice/visoke predstavnice z dne 1. marca 2019 o nadaljevanju nacionalnega dialoga v Nikaragvi,

 ob upoštevanju poziva Medameriške komisije za človekove pravice (IACHR) k zagotovitvi pogojev, ki bodo omogočali uživanje človekovih pravic med nikaragovskim dialogom, z dne 28. februarja 2019,

 ob upoštevanju svoje ad hoc delegacije, ki je bila od 23. do 26. januarja 2019 v Nikaragvi,

 ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko iz leta 2012,

 ob upoštevanju državnega strateškega dokumenta EU in večletnega okvirnega programa za obdobje 2014–2020 za Nikaragvo,

 ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz junija 2004, kot so bile posodobljene leta 2008,

 ob upoštevanju nikaragovske ustave,

 ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A. ker so se razmere v Nikaragvi od začetka družbenih protestov 18. aprila 2018 proti načrtovanim reformam nikaragovskega sistema socialne varnosti in vedno bolj avtokratskim težnjam predsedniškega para, Daniela Ortege in Rosario Murillo, poslabšale v resno in daljnosežno krizo, saj se je režim Ortege odzval z nasiljem in zatiranjem brez primere, pri tem pa uporabil paravojaške sile in protiprotestne sile, pa tudi redne varnostne sile;

B. ker so med drugimi viri nezadovoljstva in odprtega konflikta močno povečanje izvozno naravnanih ekstraktivnih dejavnosti v rudarskem sektorju ter sektorjih sladkornega trsa in palmovega olja, pa tudi v živinoreji, projekt medoceanskega kanala, ki povzroča razseljevanje in veliko, nepopravljivo škodo okolju, ter stalno zatiranje protestov proti tem dejavnostim;

C. ker je bilo zaradi tega represivnega odziva po poročanjih ubitih več kot 400 ljudi, več kot 3000 je bilo ranjenih, številni so izginili ali zaprti v zapore, pri čemer je večina slednjih še vedno pridržanih v nevzdržnih razmerah, številni drugi pa so bili izgnani;

D. ker so študenti, kmeti, nekdanji člani fronte FSLN, ekološki in drugi aktivisti še vedno v zaporu, obtoženi terorizma, oviranja javnih služb ter hudih poškodb in velike tatvine, ker so sodelovali v mirnih demonstracijah, sojenje pa je načrtovano za 1. aprila 2019;

E. ker so ženske v času krize še posebej ranljive; ker je bilo po navedbah nikaragovske podružnice nevladne organizacije Catholics for Choice samo v obdobju med januarjem in decembrom 2018 zagrešenih 55 feminicidov; ker so bili po poročanjih ti feminicidi še nasilnejši kot v prejšnjih letih, večinoma pa so jih zagrešile skupine;

F. ker je nikaragovska nacionalna skupščina junija 2017 sprejela spremembo celovitega zakona proti nasilju nad ženskami, ki je opredelitev feminicida premestila v zasebno sfero, kot zločin med zakoncema, čeprav do večine feminicidov pride v javni sferi;

G. ker je Nikaragva po podatkih Sklada Združenih narodov za prebivalstvo med ameriškimi državami z najvišjo stopno nosečnosti mladih in smrti mater; ker je splav v tej državi prepovedan v vseh okoliščinah;

H. ker je nacionalna skupščina 29. novembra 2018 z odlokom potrdila razveljavitev pravnega statusa številnih nacionalnih nevladnih organizacij; ker naj bi odlok temeljil na pretirano nejasnih in nenatančnih določbah, brez jamstva predpisanega postopka; ker naj bi bil namen tega, da se tem organizacijam in zagovornikom človekovih pravic omeji izvajanje njihovega legitimnega dela pri zagovarjanju človekovih pravic v Nikaragvi;

I. ker je nikaragovska vlada žal prekinila sodelovanje s komisijo IACHR in njenimi organi, potem ko je ta komisija objavila poročilo o Nikaragvi, ter z Uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR); ker je ukazala tudi prekinitev misije Interdisciplinarne skupine neodvisnih strokovnjakov (GIEI);

J. ker je Nikaragva 27. februarja 2019 napovedala pogojno izpustitev 100 zapornikov, aretiranih od 18. aprila 2018; ker so ti zaporniki zdaj v hišnem priporu; ker je kmalu po tem vzpostavitev nacionalnega dialoga med nikaragovsko vlado in člani opozicije, združeni v gibanje Alianza Cívica, nakazala pozitiven korak v smeri rešitve za krizo, dosežene s pogajanji;

K. ker je bil 4. marca 2019 zvečer ta nacionalni dialog prekinjen; ker sta obe strani naslednji dan ob prisotnosti katoliške cerkve podpisali časovni načrt in 6. marca opravili nove pogovore, pri čemer je rok za zaključek pogajanj 28. marec;

1. odločno obsoja vsakršno obliko represije in inkriminacije civilne družbe, vključno s tiskom, pa tudi uporabo protiterorističnih zakonov in protiprotestnih sil proti odklonilnim mnenjem v Nikaragvi, ter stalno ustrahovanje, nadlegovanje, pridržanje in ugrabljanje posameznikov, ki so sodelovali v protestih opozicije;

2. je zaskrbljen zaradi vedno večjih omejitev državljanskega prostora in izražanja nasprotovanja; želi spomniti na pravico do svobode združevanja in miroljubnega zbiranja; vztraja, da bi morala pravna država najprej zaščititi in zajemati zagovornike človekovih pravic, kot je določeno v smernicah EU o zagovornikih človekovih pravic;

3. obsoja, da je nacionalna skupščina Nikaragve razveljavila pravni status številnih nacionalnih nevladnih organizacij; meni, da je nujno čim prej povrniti pravni status tistih organizacij civilne družbe, na katere odlok vpliva;

4. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, naj zagotovijo popolno izvajanje smernic EU o zagovornikih človekovih pravic ter razširijo svojo zaščito in podporo za zagovornike človekovih pravic, zlasti za ženske;

5. odločno poziva k nadaljevanj nacionalnega dialoga na podlagi časovnega načrta, ki sta ga podpisali obe strani, na pregleden, vključujoč in konstruktiven način, da bi se s pogajanji pripravila rešitev s široko podporo za sedanjo raznovrstno krizo;

6. meni, da je mogoče sedanjo krizo obravnavati in rešiti le z miroljubnim dialogom med nikaragovskimi državljani in pogajanji o institucionalni reformi, vključno z volilnimi institucijami; ponovno potrjuje, da je EU pripravljena prevzeti vlogo mediatorja, če bo to potrebno;

7. poziva k takojšnji izpustitvi vseh zapornikov, ki so nezakonito pridržani; poziva h končanju slabega ravnanja s pridržanimi, k zagotovitvi zdravstvene nege in pravnih jamstev ter k temu, da bodo razmere v zaporih skladne z mednarodnim humanitarnim pravom za tiste, ki so še naprej pridržani, pa tudi k zagotovitvi dolžnega postopanja in poštenega sojenja; prav tako želi spomniti, da je treba ustrezno opraviti popolne, pregledne in neodvisne preiskave vseh kršitev zakona, kaznivih dejanj in kršitev človekovih pravic, kaznovati odgovorne, žrtvam pa zagotoviti povračilo škode;

8. meni, da bi bila nacionalna komisija za resnico, ki bi jo lahko podpirali mednarodni strokovnjaki, najboljši način za zagotovitev odgovornosti za vse kršitve človekovih pravic, odpravo nekaznovanosti in obnovitev zaupanja, z namenom doseči spravo;

9. vztraja, da mora biti mednarodnim organizacijam, kot so komisija IACHR in njen Posebni mehanizem spremljanja za Nikaragvo (MESENI), organi OZN in skupina GIEI, dovoljeno, da se vrnejo v Nikaragvo in spet začnejo opravljati svoje delo, in da je treba vzpostaviti pogoje za njihovo vrnitev;

10. poudarja, da je treba preklicati vse ukrepe, ki so uperjeni proti organizacijam civilne družbe in neodvisnim medijem in katerih cilj je ukiniti te organizacije in medije, kot je zaseg sredstev;

11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi Nikaragve, Srednjeameriškemu parlamentu, Medameriški komisiji za človekove pravice ter sopredsednikoma Evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine.

[1] UL C 45E, 23.2.2010, str. 89.

[2] UL C 285E, 21.10.2010, str. 74

[3] UL C 252, 18.7.2018, str. 189.

[4] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0238.

Zadnja posodobitev: 13. marec 2019Pravno obvestilo