Postopek : 2019/2615(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0168/2019

Predložena besedila :

B8-0168/2019

Razprave :

PV 13/03/2019 - 27
CRE 13/03/2019 - 27

Glasovanja :

PV 14/03/2019 - 11.18
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0219

<Date>{11/03/2019}11.3.2019</Date>
<NoDocSe>B8-0168/2019</NoDocSe>
PDF 137kWORD 50k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 123(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o razmerah v Nikaragvi</Titre>

<DocRef>(2019/2615(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Rolandas Paksas</Depute>

<Commission>{EFDD}v imenu skupine EFDD</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0165/2019

B8-0168/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Nikaragvi

(2019/2615(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucij z dne 16. februarja 2017[1] in 31. maja 2018[2],

 ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 2. oktobra 2018 v imenu EU o razmerah v Nikaragvi,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. januarja 2019 o Nikaragvi,

 ob upoštevanju izjave uradne govorke podpredsednice/visoke predstavnice z dne 1. marca 2019 o nadaljevanju nacionalnega dialoga v Nikaragvi,

 ob upoštevanju poziva Medameriške komisije za človekove pravice (IACHR) k zagotovitvi pogojev, ki bodo omogočali uživanje človekovih pravic med nikaragovskim dialogom, z dne 28. februarja 2019,

 ob upoštevanju svoje ad hoc delegacije, ki je bila od 23. do 26. januarja 2019 v Nikaragvi,

 ob upoštevanju pisma, ki ga je njegov predsednik poslal predsedniku Nikaragve, Danielu Ortegi,

 ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko iz leta 2012,

 ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz junija 2004, kot so bile posodobljene leta 2008,

 ob upoštevanju nikaragovske ustave,

 ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A. ker so se razmere v Nikaragvi od začetka družbenih protestov 18. aprila 2018 proti načrtovanim reformam nikaragovskega sistema socialne varnosti in vedno bolj avtokratskim težnjam predsedniškega para, Daniela Ortege in Rosario Murillo, poslabšale v resno in daljnosežno krizo, saj se je režim Ortege na proteste odzval z nasiljem in zatiranjem brez primere, pri tem pa uporabil paravojaške sile in protiprotestne sile, pa tudi redne varnostne sile;

B. ker je bilo zaradi tega zatiranja lani ubitih več kot 300 ljudi, več kot 3000 je bilo ranjenih, več kot 700 jih je zaprtih v zaporu, več deset tisoč pa jih je izgnanih ali na begu v sosednje države;

C. ker sta Medameriška komisija za človekove pravice (IACHR) in Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) izpostavila številne kršitve pri vladnem odzivu na proteste, vključno z nesorazmerno in samovoljno uporabo sile s strani policije (vključno z uporabo strelnega orožja in zunajsodnimi usmrtitvami), samovoljnimi in nezakonitimi pridržanji in prisilnimi izginotji, uporabo slabega ravnanja in mučenja proti pridržanim protestnikom (vključno s spolnim nasiljem), uporabo ostrostrelcev, dejanji skupin oboroženih civilistov, ki so sodelovali v nasilnem zatiranju protestov in so delovali v sodelovanju z oblastmi, ali so oblasti tolerirale to nasilje, ter oviranjem dostopa do zdravstvene nege za ranjene v spopadih;

D. ker ta strategija represije vključuje tudi neprizanesljive napade na tisk in svobodne medije, vključno s cenzuro in zaprtjem medijskih hip, pa tudi samovoljnimi aretacijami in pridržanji novinarjev;

E. ker je nikaragovska vlada decembra 2018 prekinila misijo Interdisciplinarne skupine neodvisnih strokovnjakov (GIEI) in Posebnega mehanizma spremljanja za Nikaragvo (MESENI) komisije IACHR;

F. ker je politična kriza povzročila poglobitev recesije v nikaragovskem gospodarstvu, ki ima že od prej težave, kar je prineslo vedno večjo brezposelnost in druge resne posledice za prebivalstvo v državi, ki je tako in tako ena najrevnejših v regiji;

G. ker je ad hoc delegacija Evropskega parlamenta obiskala Nikaragvo med 23. in 26. januarjem 2019, da bi ocenila razmere; ker je delegacija oblastem predložila tri jasne zahteve, in sicer, da morajo izpustiti vse politične zapornike, končati represijo in omogočiti vrnitev organizacij na področju človekovih pravic v državo;

H. ker sta področji demokracije in pravne države v Nikaragvi v preteklem desetletju opazno nazadovali; ker mora biti razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin sestavni del zunanje politike EU, tudi pridružitvenega sporazuma med EU in državami Srednje Amerike iz leta 2012;

I. ker je bil Daniel Ortega od začetka leta 2007 izvoljen na treh zaporednih volitvah, kljub temu, da nikaragovska ustava prepoveduje zaporedne izvolitve, kar kaže na korupcijo in avtoritarizem v državi; ker so institucije EU in Organizacija ameriških držav zaradi nepravilnosti močno kritizirale volitve leta 2011 in 2016, saj so bile izvedene brez navzočnosti opazovalcev katere od obeh organizacij ali drugih verodostojnih mednarodnih opazovalcev;

1. obsoja nenehno represijo in hude kršitve človekovih pravic v Nikaragvi, inkriminacijo članov civilne družbe in tiska, nesorazmerno uporabo sile s strani policije in oboroženih paravojaških skupin za zatiranje družbenih protestov ter nenehne primere nadlegovanja, nezakonitih aretacij in samovoljnih pridržanj posameznikov, ki so sodelovali v protestih opozicije;

2. izraža zaskrbljenost zaradi vedno večjih omejitev državljanskega prostora in izražanja nasprotovanja v Nikaragvi, vključno z zaprtjem neodvisnih medijskih hiš ter preklicem zakonske registracije številnih organizacij civilne družbe in zasegom njihovih dobrin in sredstev;

3. obsoja odločitev nikaragovske vlade, da iz države izžene Interdisciplinarno skupino neodvisnih strokovnjakov (GIEI) in Posebni mehanizem spremljanja za Nikaragvo (MESENI) komisije IACHR ter prekliče povabilo Uradu visokega komisarja za človekove pravice, da obišče državo; poziva oblasti, naj omogočijo njihovo vrnitev v državo in nadaljevanje sodelovanja teh organizacij z njimi;

4. pozdravlja ublažitev kazni za 100 zapornikov, aretiranih po izbruhu družbenih protestov v državi, vendar obžaluje, da je več sto ljudi še vedno neupravičeno pridržanih; poziva k takojšnji izpustitvi vseh tistih, ki so pridržani iz političnih razlogov, ter ponavlja, da je treba za vse zapornike vedno spoštovati načelo dolžnega postopanja in druga pravna jamstva, zapisana v nikaragovski ustavi;

5. poudarja pomen političnega dialoga med vlado in opozicijo v državi; pozdravlja nadaljevanje nacionalnega dialoga med nikaragovsko vlado in državljansko koalicijo kot pozitiven prvi korak za končanje sedanje politične krize z rešitvijo, doseženo s pogajanji, kar ostaja edini možni izhod iz te krize;

6. poziva strani, naj se pogajajo v dobri veri ter na pregleden in vključujoč način, pri tem pa vključijo akterje civilne družbe; meni, da bi moral biti položaj zapornikov v ospredju pogajalske agende, saj je še vedno zaprtih več sto nedolžnih ljudi;

7. obžaluje, da nikaragovske oblasti niso spoštovale jamstev, danih v času obiska delegacije Evropskega parlamenta, zlasti tako, da so nadlegovale politične zapornike, ki so se srečali z delegacijo;

8. je resno zaskrbljen zaradi novega zakona proti pranju denarja, financiranju terorizma in širjenju orožja za množično uničevanje, ki je bil potrjen 16. julija 2018 in ki v členih 394 in 395 vsebuje nejasno opredelitev terorizma, ki se zdi prirejena za inkriminacijo miroljubnih protestnikov; obsoja, da se ta zakon vedno znova uporablja za pridržanje protestnikov, novinarjev in aktivistov;

9. poziva EU, naj še naprej spremlja razmere v Nikaragvi, ter poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj ocenijo možnost uporabe ciljno usmerjenih individualnih sankcij za tiste, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic v Nikaragvi, če ne bo napredka pri pogajanjih in izpolnjevanju pogojev, ki jih je določila delegacija Evropskega parlamenta, in sicer izpustitvi političnih zapornikov, končanju represije in omogočitvi vrnitve organizacij na področju človekovih pravic;

10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.

 

 

[1] UL C 252, 18.7.2018, str. 189.

[2] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0238.

Zadnja posodobitev: 13. marec 2019Pravno obvestilo