Postopek : 2019/2580(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0179/2019

Predložena besedila :

B8-0179/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/03/2019 - 11.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0215

<Date>{12/03/2019}12.3.2019</Date>
<NoDocSe>B8-0179/2019</NoDocSe>
PDF 129kWORD 51k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 123(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic</Titre>

<DocRef>(2019/2580(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Charles Tannock, Ryszard Czarnecki, Anna Elżbieta Fotyga</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0177/2019

B8-0179/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic

(2019/2580(RSP))

 ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 10. decembra 2018 o mandatu Komisiji, da oblikuje predloge za evropski sistem sankcij za kršitve človekovih pravic,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, v katerih je Parlament pozval k vseevropskemu mehanizmu za uvedbo ciljno usmerjenih sankcij proti posameznikom, ki so vpleteni v hude kršitve človekovih pravic, zlasti svojega priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o določitvi skupnih vizumskih omejitev za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega[1],

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti resolucije z dne 14. februarja 2019 o razmerah v Čečeniji in primeru Ojuba Titieva[2],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2019 o stanju političnih odnosov med EU in Rusijo[3],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2018 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2017 in politiki Evropske unije na tem področju[4],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2017 o korupciji in človekovih pravicah v tretjih državah[5],

 ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in človekove pravice parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 30. oktobra 2018 z naslovom „Sergej Magnicki in pozneje – Boj proti nekaznovanju s ciljno usmerjenimi sankcijami“,

 ob upoštevanju smernic za izvajanje in ocenjevanje omejevalnih ukrepov, ki jih je Svet sprejel leta 2003 in ki so bile pregledane in posodobljene v letih 2005, 2009, 2012 in 2017,

 ob upoštevanju svoje študije iz aprila 2018 o ciljno usmerjenih sankcijah zoper posameznike zaradi hudih kršitev človekovih pravic – vpliv, trendi in obeti na ravni EU,

 ob upoštevanju predloga z dne 14. novembra 2018 za uvedbo komisije o prepovedi vstopa zaradi kršitev človekovih pravic,

 ob upoštevanju člena 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o sprejemanju sankcij proti tretjim državam ter posameznikom, skupinam in nedržavnim subjektom,

 ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A. ker je nizozemska vlada, ki sta jo podprla Nemčija in Francija, novembra 2018 začela razpravo med državami članicami EU o ciljno usmerjenem sistemu sankcij za kršitve človekove pravice na ravni EU, ki bi imel globalni domet; ker je Svet 10. decembra 2018 podelil mandat Komisiji, da oblikuje predloge za evropski sistem sankcij za kršitve človekovih pravic,

B. ker so Estonija, Latvija, Litva, Združeno kraljestvo, Kanada in Združene države Amerike sprejele zakone na podlagi primera Magnicki, ki njihovim vladam omogočajo, da storilcem hudih kršitev človekovih pravic in osebam, ki so od teh dejanj imele koristi, naložijo ciljno usmerjene sankcije, kot so prepovedi izdaje vizumov in zamrznitev sredstev; ker je Parlament večkrat pozval k uvedbi enakovrednega sistema na ravni EU;

C. ker so „Magnickijevi zakoni“ dobili ime po Sergeju Magnickem, ruskemu strokovnjaku za davke in računovodstvo, ki je bil ubil leta 2009, medtem ko je bil v priporu Rusiji; ker je Sergej Magnicki preiskoval hude goljufije zoper ruski državni proračun s področja vračanja davkov, ki so bile storjene z zlorabo investicijskih orodij družbe v lasti stranke Sergeja Magnickega, Williama Browderja, storilci pa so izkoristili tajno sodelovanje podkupljenih policistov in davčnih uradnikov;

D. ker ciljno usmerjene sankcije ne ustvarjajo ekonomskih težav za navadne državljane, temveč se osredotočajo na individualno odgovornost oseb, za katere se ugotovi, da so neposredno odgovorne za sporna dejanja; ker so številne skeptike v Kanadi in drugod na koncu prepričali argumenti, da omogočati tem posameznikom, da vstopajo v naše države in uporabijo naše ustanove, zlasti naše banke, dejansko pomenijo pomoč in sodelovanje pri njihovih nepravilnostih ali pomoč pri izkoriščanju premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem; ker po besedah predsednice britanske vlade Therese May ti ljudje v naših državah niso dobrodošli;

E. ker bi takšni zakoni lahko bili orodje v boju proti nekaznovanju in korupciji, ki veljata za grožnjo pravni državi; ker bi protikorupcijska usmeritev Magnickijeve zakonodaje zagotovila pravno podlago za uvrščanje oseb, vpletenih v primere korupcije, na črne liste; ker je boj proti korupciji in pranju denarja cilj, ki se v pravnih aktih držav, ki so jih že sprejele, pojavljajo tako pogosto kot odziv na kršitve človekovih pravic;

F. ker nekateri nacionalni organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj storilcev kaznivih dejanj niso uspeli spraviti pred sodišče; ker bi bila v takih primerih vseevropska politika ciljno usmerjenih sankcij zelo učinkovita;

1. ostro obsoja vse kršitve človekovih pravic po vsem svetu; poziva Komisijo, naj še pred koncem tega zakonodajnega obdobja pripravi zakonodajni predlog za sistem sankcij za kršitve človekovih pravic na ravni EU, ki bo omogočal prepoved izdajanja vizumov in ciljno usmerjene sankcije, na primer zamrznitev premoženja in deležev v premoženju na območju pravne pristojnosti EU, zoper posamezne državne uradnike ali osebe, ki opravljajo javno funkcijo, ter državne in nedržavne subjekte, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic;

2. je trdno prepričan, da bi bil tak sistem dragocen dodatek k uveljavljenim orodjem EU na področju človekovih pravic in zunanje politike ter bi okrepil vlogo EU kot svetovnega akterja na področju človekovih pravic, zlasti v boju zoper nekaznovanost in korupcijo, ki veljata za grožnji pravni državi, in v podporo žrtvam in zagovornikom človekovih pravic po vsem svetu;

3. poudarja, da bi moral ta sistem omogočiti sprejetje omejevalnih ukrepov, zlasti zamrznitev sredstev in prepovedi vstopa v EU, proti posamezniku ali subjektu, ki je odgovoren za financiranje hudih kršitev ali zlorab človekovih pravic, je soudeležen oziroma pomaga pri njem, ali pa prispeva k načrtovanju, vodenju ali izvajanju teh hudi kršitev ali zlorab; v zvezi s tem poziva k oblikovanju jasne opredelitve obsega kršitev, da bi odpravili trenutno stanje;

4. vztraja, da morajo odločitve o uvrstitvi posameznikov ali subjektov na seznam ali odstranitvi z njega temeljiti na jasnih in razločnih merilih, ki so neposredno v zvezi s storjenimi kaznivimi dejanji, da bi lahko zagotovili temeljit sodni nadzor;

5. poudarja, da morajo vse države članice EU dosledno razlagati uporabo sankcij na enak način; poziva države članice, naj pri opredeljevanju ustreznih ciljnih oseb sodelujejo med seboj, tudi z uporabo ustreznih mehanizmov Unije in z izmenjavo informacij o osebah, vključenih na sezname za sankcije, in o razlogih za utemeljeno prepričanje, da so te osebe odgovorne za hude kršitve človekovih pravic; poudarja, da bi bilo treba trgovce z ljudmi, ki izkoriščajo migracijske tokove, kaznovati v okviru tega sistema;

6. poziva vse države članice, naj sprejmejo „ Magnickijeve zakone“; poziva vse države članice, naj prepovejo izdajanje vizumov za posameznike, ki so na seznamih že sprejetih „Magnickijevih zakonov“, iz solidarnosti s temi državami EU, in naj EU izenačijo s svojimi čezatlantskimi partnerji, in sicer ZDA in Kanado, kjer že velja podobna zakonodaja;

7. poziva vse države članice, naj izvajajo sklepe Sveta o omejevalnih ukrepih proti posameznikom in subjektom, ki so bili sprejeti po rednem zakonodajnem postopku, zlasti o zamrznitvi premoženja oseb s seznamov in omejitvah vstopa na njihova ozemlja, ki so posledica kršitev človekovih pravic;

8. poudarja, da bi moral biti glavni cilj vseh prizadevanj EU in držav članic v boju proti nekaznovanosti še naprej ta, da kazenski pregon storilcev hudih kršitev človekovih pravic poteka prek različnih nacionalnih ali mednarodnih pristojnosti; poziva Svet, naj v področje uporabe tega sistema vključi čezmejne kršitve;

9. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo boj proti shemam izogibanja davkom in davčnih utaj, odpravijo davčne oaze v EU in podprejo pravosodne reforme v državah, kjer sodstvo ne sodeluje v boju proti korupciji, in kot preprečevalni ukrep ne pomagajo in ne sodelujejo pri nepravilnostih tujih podkupljenih uradnikov in kriminalnih režimov tako, da jim omogočijo uporabo različnih ustanov v naših državah in jim tako pomagajo, da uživajo v svojih nezakonitih premoženjskih koristih;

10. poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezne vire in strokovno znanje za izvajanje in spremljanje tega sistema, ko bo uveden, posebno pozornost pa nameni obveščanju javnosti o seznamih, tako v EU kot v zadevnih državah;

11. podpira prizadevanja aktivistov civilne družbe za vzpostavitev takšnega sistema in spodbuja razpravo o predlogu za ustanovitev morebitnega neodvisnega svetovalnega odbora na ravni EU;

12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov ter generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

[1] UL C 408, 30.11.2017, str. 43.

[2] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0115.

[3] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0157.

[4] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0515.

[5] UL C 337, 20.9.2018, str. 82.

Zadnja posodobitev: 13. marec 2019Pravno obvestilo