Postopek : 2019/2582(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0199/2019

Predložena besedila :

B8-0199/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/03/2019 - 11.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0217

<Date>{11/03/2019}11.3.2019</Date>
<NoDocSe>B8-0199/2019</NoDocSe>
PDF 201kWORD 58k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 123(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o podnebnih spremembah</Titre>

<DocRef>(2019/2582(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Kathleen Van Brempt, Jytte Guteland, Miriam Dalli</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0195/2019

B8-0199/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o podnebnih spremembah

(2019/2582(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773),

 ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola,

 ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21, 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP21) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,

 ob upoštevanju 24. konference pogodbenic UNFCCC (COP24), 14. sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP14), in tretjega dela prve konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Pariškega sporazuma (CMA1.3), ki so potekali od 2. do 14. decembra 2018 v Katovicah na Poljskem,

 ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2018 v Katovicah na Poljskem (COP24)[1],

 ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 22. marca 2018,

 ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) z naslovom „Globalno segrevanje za 1,5°C“, njegovega 5. poročila o oceni (AR5) in njegovega zbirnega poročila,

 ob upoštevanju devete izdaje poročila Programa Združenih narodov za okolje o emisijski vrzeli, sprejete 27. novembra 2018,

 ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

 ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A. ker je bil na COP24 v Katovicah sprejet Katoviški pravilnik, ki zagotavlja pravno jasnost pri izvajanju Pariškega sporazuma;

1. pozdravlja izdajo sporočila Komisije z naslovom „Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“, v katerem so poudarjene možnosti in izzivi, ki jih evropskim državljanom in gospodarstvu prinaša prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, poleg tega pa vzpostavlja podlago za široko razpravo, ki bo vključevala institucije EU, nacionalne parlamente, poslovni sektor, nevladne organizacije, akademske in druge raziskovalne organizacije, sindikate, regije, mesta in skupnosti ter državljane; podpira cilj ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050 in poziva države članice, naj na posebnem vrhu EU v Sibiuu maja 2019 v okviru razprave o prihodnosti Evrope določijo isti cilj; poziva države članice, naj se zavežejo, da se bodo uresničitvi cilja posvetile z vso potrebno prizadevnostjo;

2. opozarja, da se evropski državljani že soočajo z neposrednimi učinki podnebnih sprememb; poudarja, da so po podatkih Evropske agencije za okolje povprečne letne izgube, ki jih povzročijo skrajni vremenski in podnebni pojavi v Uniji, znašale približno 12,8 milijarde EUR med letoma 2010 in 2016 ter da bi lahko, če ne bodo sprejeti nadaljnji ukrepi, podnebna škoda v EU znašala najmanj 190 milijard EUR do leta 2080, kar pomeni neto zmanjšanje blaginje v višini 1,8 % njenega sedanjega BDP; poudarja, da bi se lahko po scenariju z visokimi emisijami letni stroški zaradi poplav v EU do leta 2100 povečali na 1 bilijon EUR, z vremenom povezane nesreče pa bi lahko do leta 2100 prizadele približno dve tretjini evropskih državljanov, medtem ko se sedaj z njimi spoprijema 5 % državljanov; nadalje poudarja, da bo po napovedih Evropske agencije za okolje 50 % naseljenih območij v EU do leta 2030 prizadelo hudo pomanjkanje vode;

3. poudarja, da posebno poročilo IPCC o segrevanju za 1,5 °C navaja, da omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C brez ali z omejeno prekoračitvijo pomeni, da je treba najpozneje do leta 2067 po svetu doseči ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov in da je treba letne svetovne emisije toplogrednih plinov do leta 2030 omejiti na največ 27,4 GtCO2eq na leto; poudarja, da si mora glede na ugotovitve Unija, ki ima v svetu vodilno vlogo, prizadevati, da bi ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov dosegla čim prej in najpozneje do leta 2050, da bi zagotovila dobro možnost zadržanja zvišanja povprečne globalne temperature pod 1,5 °C do leta 2100;

4. je zaskrbljen zaradi poročila Programa Združenih narodov za okolje o emisijski vrzeli za leto 2018, v katerem je navedeno, da trenutni brezpogojni nacionalno določeni prispevki močno presegajo omejitev globalnega segrevanja na 2 °C iz Pariškega sporazuma in bodo do leta 2100 po ocenah privedli do povišanja temperature za 3,2 °C[2]; poudarja, da morajo vse pogodbenice UNFCCC nujno povečati svoje podnebne cilje do leta 2020;

Scenariji za evropsko strategijo ničelne stopnje emisij do sredine stoletja

5. meni, da mora Evropa utirati pot podnebni nevtralnosti z vlaganjem v trajnostne in inovativne tehnološke rešitve, krepitvijo vloge državljanov in usklajevanjem ukrepov na ključnih področjih, kot so energija, industrijska politika in raziskave, hkrati pa preprečevati energijsko revščino in zagotavljati socialno pravičnost za pravičen prehod, vključno s programi prekvalifikacije in izpopolnjevanja, kar je ključnega pomena za uspešen prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov najpozneje do leta 2050;

6. ugotavlja, da strategija EU o ničelni stopnji neto emisij ponuja osem scenarijev za ekonomsko, tehnološko in družbeno preobrazbo, ki jo Unija potrebuje za uresničitev dolgoročnega cilja glede temperature iz Pariškega sporazuma; obžaluje, da v strategiji ni bil predviden noben scenarij za doseganje ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov pred letom 2050; opozarja, da bi le dva izmed njih Uniji omogočila dosego ničelne stopnjo neto emisij toplogrednih plinov najpozneje do leta 2050; poudarja, da je za to potrebno hitro in usklajeno ukrepanje ter znatna prizadevanja na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, ki bi vključevala tudi akterje zunaj javnega sektorja; priznava, da bi lahko bili regionalno in lokalno določeni prispevki pomembna orodja za odpravo emisijske vrzeli; opozarja na obveznost držav članic, da sprejmejo dolgoročno nacionalno strategijo, kot je določeno v uredbi o upravljanju[3]; zato poziva države članice, naj vzpostavijo jasne kratkoročne in dolgoročne cilje in politike, skladne s cilji Pariškega sporazuma, ter zagotovijo naložbeno podporo scenarijem za ničelno stopnjo neto emisij;

7. poudarja, da naj bi se po ocenah Komisije BDP v EU bolj povečal v scenarijih brez emisij kot v scenarijih z manjšim zmanjšanjem emisij, pri čemer bi bili učinki v obeh primerih neenakomerno porazdeljeni po EU zaradi razlik med državami članicami, med drugim v smislu BDP na prebivalca in ogljične intenzivnosti mešanice energetskih virov; meni, da bi bila cena neukrepanja daleč najdražja in da ta možnost ne bi povzročila le velike izgube BDP v Evropi, temveč bi tudi dodatno povečala ekonomske neenakosti med državami članicami in v njih, saj bi bile po pričakovanjih zaradi posledic neukrepanja nekatere bolj prizadete kot druge;

8. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da odvisnost EU od uvoza energije trenutno znaša okoli 55 %; poudarja, da bi se po scenariju ničelnih neto emisij ta delež do leta 2050 zmanjšal na 20 %, kar bi pozitivno vplivalo na trgovinsko bilanco in geopolitični položaj EU; ugotavlja, da bi kumulativni prihranki stroškov uvoza fosilnih goriv v obdobju med letoma 2031 in 2050 znašali okrog 2–3 bilijone EUR, ta sredstva pa bi lahko porabili za trajnostne in pravične naložbe;

9. poudarja, da bi se zaradi manjše onesnaženosti zraka po scenariju ničelnih neto emisij delež prezgodnjih smrti zaradi drobnih trdnih delcev zmanjšal za več kot 40 %; ugotavlja, da bi se po takem scenariju škoda za zdravje zmanjšala za približno 200 milijard EUR na leto;

10. ugotavlja, da scenarija, predlagana v strategiji, vključujeta uporabo več tehnologij za odstranjevanje ogljika, vključno z zajemanjem in shranjevanjem ali uporabo ogljika ter neposrednim zajemanjem zraka, ki se še ne uporabljajo v velikem obsegu; kljub temu meni, da bi morala strategija EU o ničelni stopnji neto emisij dati prednost zmanjšanju neposrednih emisij in ukrepom za ohranjanje in izboljšanje naravnih ponorov in zbiralnikov EU ter bi si morala prizadevati le za uporabo tehnologij za odstranjevanja ogljika, pri katerih niso mogoča neposredna zmanjšanja emisij; meni, da so potrebni nadaljnji ukrepi do leta 2030, da bi se preprečilo, da bi se Unija zanašala na tehnologije za odstranjevanje ogljika, ki bi lahko povzročile znatna tveganja za ekosisteme, biotsko raznovrstnost in prehransko varnost, kot je bilo tudi potrjeno v poročilu IPCC o segrevanju za 1,5 °C;

Socialni vidiki podnebnih sprememb in pravičen prehod

11. pozdravlja ugotovitev Komisije, da so ničelne neto emisije mogoče brez neto izgube delovnih mest, in je zadovoljen s podrobno oceno prehoda v energetsko intenzivnih industrijah; poudarja, da bi lahko dobro izpeljan pravičen prehod na ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, pri katerem bi bila zagotovljena ustrezna podpora najranljivejšim regijam, ustvaril neto povečanje števila delovnih mest v Uniji – zaposlenost v celotnem gospodarstvu se bo v primeru scenarija ničelnih neto emisij do leta 2050 povečala za 2,1 milijona delovnih mest v primerjavi s scenarijem zmanjšanja emisij za 80 %, pri katerem se bo povečala za 1,3 milijona delovnih mest; zato meni, da bi morala Komisija v okviru evropske panorame znanj in spretnosti pripraviti prenovljeno presojo znanj in spretnosti ter vanjo vključiti regionalne podatke o potrebah po znanju in spretnostih za podnebno nevtralno Evropo, s čimer bi podprla najranljivejše regije, sektorje in ljudi, da bi se prekvalificirali za visokokakovostna in za prihodnost primerna delovna mesta v teh regijah;

12. poudarja, da je treba predvidevati vnaprej, da bi državljanom EU zagotovili pravičen prehod ter podprli regije, katerih gospodarstva so odvisna od dejavnosti, povezanih s sektorji ali tehnologijami, ki bodo predvidoma nazadovali ali se bodo morali v prihodnje preoblikovati;

13. meni, da mora biti evropski podnebni prehod ekološko, ekonomsko in socialno trajnosten; poudarja, da je treba za zagotovitev političnega sprejemanja vseh državljanov upoštevati distribucijske učinke politik, povezanih s podnebjem in razogljičenjem, zlasti za ljudi z nizkimi dohodki; zato meni, da bi bilo treba v vseh evropskih in nacionalnih podnebnih politikah v celoti upoštevati socialne učinke, da bi zagotovili družbeno in ekološko preobrazbo v Evropi; v zvezi s tem poudarja, da bo treba na vseh ravneh oblikovati prilagojene in ustrezno financirane strategije na podlagi vključujočih procesov in v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi javnimi organi, sindikati, izobraževalnimi ustanovami, organizacijami civilne družbe ter zasebnim sektorjem, da se v tem prehodu zagotovijo socialna pravičnost in enake možnosti za vse evropske državljane ter preprečijo nesorazmerne posledice za ljudi z nizkimi dohodki;

14. opozarja, da trenutno približno 50 do 125 milijonom evropskih državljanov preti energijska revščina[4]; poudarja, da lahko energetski prehod nesorazmerno prizadene ljudi z nizkimi dohodki in dodatno poveča energijsko revščino; priznava, da mora energetska politika vključevati socialno razsežnost in da je treba zagotoviti, da nihče ne bo zapostavljen; poziva države članice, naj sprejmejo v prihodnost usmerjene ukrepe, da bi zagotovile pravičen energetski prehod in omogočile dostop do energije za vse državljane EU;

15. meni, da imajo mladi vse močnejši socialni čut in čut za okolje, zaradi katerih se bodo lahko naše družbe usmerile v prihodnost, odporno na podnebne spremembe, in da je izobraževanje mladih eno najpomembnejših orodij v boju proti podnebnim spremembam; poudarja, da je treba mlajše generacije aktivno vključiti v krepitev mednarodnih, medkulturnih in medgeneracijskih odnosov, ki so podlaga za kulturne spremembe, na katerih bodo temeljila svetovna prizadevanja za bolj trajnostno prihodnost;

16. pozdravlja dejstvo, da se ljudje v Evropi vse bolj dejavno z demonstracijami zavzemajo za podnebno pravičnost, zlasti s šolskimi stavkami; pozdravlja pozive teh aktivistov k ambicioznejšim ciljem ter meni, da bi jih morale upoštevati tako nacionalne, regionalne in lokalne vlade kot tudi EU;

17. poudarja, da sta vključenost in udeležba evropskih državljanov ključni, da bi lahko Evropa dosegla ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov najpozneje do leta 2050; spodbuja vse ravni nacionalne, regionalne in lokalne vlade, naj sprejmejo konkretne ukrepe, da spodbujajo in olajšajo udeležba državljanov v prehodu na razogljičeno družbo;

Vmesni cilji

18. se zaveda, da je obdobje 2020–2030 najpomembnejše, če želi EU do leta 2050 doseči ničelno stopnjo neto emisij; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo trden srednjeročni cilj za leto 2030, da bi trgu zagotovile zadostno stabilnost naložb ter da bi se v celoti izkoristil potencial tehnoloških inovacij in povečale možnosti za evropska podjetja, da na svetovnem trgu prevzamejo vodilno vlogo v proizvodnji z nizkimi emisijami;

19. poudarja, da je treba ambiciozno zastavljeno raven ciljev za leto 2030 povečati in uskladiti s scenariji ničelnih neto emisij do leta 2050, da bi se stroškovno čim učinkoviteje dosegla ničelna stopnja neto emisij toplogrednih plinov leta 2050; meni, da je izjemno pomembno, da Unija najpozneje na podnebnem vrhu OZN septembra 2019 v New Yorku prenese jasno sporočilo, da je pripravljena pregledati svoj prispevek k Pariškemu sporazumu;

20. podpira posodobitev nacionalno določenih prispevkov Unije, da celotno gospodarstvo do leta 2030 zmanjša domače emisije toplogrednih plinov za 55 % glede na ravni iz leta 1990; zato voditelje EU poziva, naj na posebnem vrhu EU v Sibiuu maja 2019 podprejo večje nacionalne ambicije glede določenih prispevkov Unije v pričakovanju podnebnega vrha OZN septembra 2019;

21. zato meni, da bi morala Komisija najpozneje v svojih pregledih podnebnega svežnja za leto 2030 in druge ustrezne zakonodaje v obdobju 2022–2024 predstaviti zakonodajne predloge in v njih povečati ambicije v skladu s posodobljenimi nacionalno določenimi prispevki in ciljem ničelnih neto emisij; meni, da bi prenizka raven zastavljenih ciljev za leto 2030 omejila prihodnje možnosti, nemara tudi razpoložljivost nekaterih opcij za stroškovno učinkovito razogljičenje; meni, da so ti pregledi pomemben mejnik za zagotavljanje podnebnih zavez EU;

22. meni, da bi bilo koristno, da bi EU zaradi nadaljnjega zagotavljanja večje stabilnosti trgov določila tudi dodatni cilj vmesnega zmanjšanja emisij do leta 2040, kar bi omogočilo dodatno stabilnost in zagotovilo izpolnitev dolgoročnega cilja za leto 2050;

23. meni, da je treba redno pregledovati strategijo EU za ničelne neto emisije; meni, da bi se bilo treba pri teh pregledih opirati na petletni globalni pregled stanja, kot je določeno v Pariškem sporazumu, ter upoštevati tehnološki in družbeni razvoj, pa tudi prispevke nedržavnih akterjev in Evropskega parlamenta;

Sektorski prispevki

24. poudarja, da bo treba neto emisije zmanjšati na skoraj ničelne v vseh gospodarskih sektorjih, ki bi morali vsi prispevati k skupnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij; zato poziva Komisijo, naj pripravi scenarije za podnebno nevtralnost vseh sektorjev; v zvezi s tem poudarja pomen načela „onesnaževalec plača“;

25. poudarja pomen različnih podnebnih ukrepov in zakonodaje, uvedenih na različnih področjih politike, vendar svari, da lahko razdrobljeni pristop privede do nedoslednosti in EU onemogoči prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050; meni, da bo potreben vsestranski pristop v obliki podnebnega zakona EU, in poziva Komisijo, naj takoj prouči to možnost;

26. opozarja na učinek, ki ga je imela reforma sistema za trgovanje z emisijami na cene emisijskih kuponov EU, in pozdravlja, da zaupanje v sistem raste;

27. priznava vlogo, ki se pripisuje zajemanju in shranjevanju ogljika v večini scenarijev zvišanja globalne temperature za 1,5 °C v posebnem poročilu Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) za 1,5 °C; meni, da je treba v industrijskih procesih povečati okoljsko varno zajemanje in uporabo ogljika ter okoljsko varno zajemanje in shranjevanje ogljika, da bi dosegli neto zmanjšanje emisij s preprečevanjem emisij ali trajnim shranjevanjem CO2; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da številne tehnologije za zajemanje in uporabo ogljika zaenkrat ne zagotavljajo trajnega zmanjšanja emisij; zato poziva Komisijo, naj razvije tehnična merila, ki zagotavljajo podporo le tehnologijam, ki zagotavljajo preverljive rezultate;

Energetska politika

28. opozarja, da je Unija v zadnjih desetletjih uspešno ločila emisije toplogrednih plinov od gospodarske rasti ter zmanjšala emisije, zlasti s pomočjo energijske učinkovitosti in uveljavitve obnovljivih virov energije;

29. meni, da vodilno mesto EU na področju energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti preostalemu svetu kaže, da je prehod na čisto energijo možen, njegove koristi pa presegajo boj proti podnebnim spremembam;

30. poudarja, da bodo za uresničitev gospodarstva z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov potrebne precejšnje dodatne naložbe v energetski sistem EU in z njim povezano infrastrukturo glede na današnje izhodišče, in sicer od 175 do 290 milijard EUR letno;

31. poudarja, da je pomembno sprejeti celosten medsektorski pristop, da bi olajšali prizadevanja za razogljičenje v celotnem energetskem sistemu in drugih povezanih sektorjih ter izkoristili večjo učinkovitost; se zaveda, da je mogoče s povezovanjem energetskih sistemov zagotoviti večjo prožnost in učinkovitost sistemov ter večjo uporabo energije iz obnovljivih virov pri vseh nosilcih energije, pa tudi stroškovno učinkovit energetski prehod;

32. poudarja osrednjo vlogo obnovljivih virov energije pri prehodu na gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov, saj zaradi energije trenutno nastane 75 % emisij toplogrednih plinov v EU;

33. poziva, naj se vzpostavi energetski sistem, ki bi bil zelo učinkovit in bi temeljil na obnovljivih virih energije; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe v zvezi s tem, saj se bodo učinki prenesli na vse gospodarske sektorje; opozarja, da se pri vseh scenarijih predpostavlja popolno razogljičenje energetskega sektorja najpozneje do leta 2050, občutno zmanjšanje uporabe fosilnih goriv in močno povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov;

34. poudarja, da energetska učinkovitost prispeva k zanesljivi oskrbi, gospodarski konkurenčnosti, varstvu okolja, pa tudi k nižjim računom za energijo in višji kakovosti stanovanj; potrjuje, da ima energetska učinkovitost pomembno vlogo pri ustvarjanju poslovnih priložnosti in delovnih mest ter prinaša koristi na svetovni in regionalni ravni; glede tega želi spomniti, da je bilo v uredbi o upravljanju energetske unije uvedeno načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ in da bi ga bilo treba dodobra izkoristiti v vsej energetski verigi in ga uporabiti kot podlago za vse scenarije za emisijsko nevtralnost do leta 2050;

35. poudarja, da je treba zagotoviti nadaljnje povezovanje evropskega energetskega trga, da bi se čim učinkoviteje razogljičil energetski sektor, olajšati naložbe, pri katerih je mogoče proizvesti čim več energije iz obnovljivih virov, ter spodbujati aktivno udeležbo državljanov, da bi pospešili energetski prehod na ogljično nevtralno in trajnostno gospodarstvo, obenem pa zmanjšali energijsko revščino; meni, da je ključno okrepiti povezanost držav članic, in sicer tudi s spodbujanjem k večjemu številu shem čezmejne podpore;

36. ugotavlja, da je gradbeni sektor v EU trenutno odgovoren za približno 40 % končne porabe energije v Evropi in 36 % emisij CO2 v EU[5]; poziva k izkoristku potenciala sektorja za prihranek energije in zmanjšanje ogljičnega odtisa v skladu s ciljem iz direktive o energetski učinkovitosti stavb[6] glede doseganja energetsko zelo učinkovitega in razogljičenega stavbnega fonda do leta 2050; poudarja, da ima učinkovitejša poraba energije v stavbah velik potencial za nadaljnje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Evropi; poleg tega meni, da so stavbe z majhno porabo energije, ki se v celoti oskrbujejo z energijo iz obnovljivih virov, eden osnovnih pogojev za izpolnjevanje Pariškega sporazuma ter agende EU za rast, lokalna delovna mesta in boljše življenjske razmere za državljane po vsej Evropi;

37. poziva vse ravni upravljanja, nacionalno, regionalno in lokalno, naj uvedejo ukrepe, s katerimi bodo spodbudile udeležbo državljanov pri energetskem prehodu in spodbudile izmenjavo najboljših praks;

Industrijska politika

38. meni, da se gospodarska blaginja, svetovna industrijska konkurenčnost ter ambiciozni podnebni ukrepi medsebojno krepijo;

39. ponavlja, da prehod na gospodarstvo z ničelnimi emisijami toplogrednih plinov za EU pomeni izziv in priložnost ter da bodo potrebne naložbe v industrijske inovacije, skupaj z digitalnimi tehnologijami, in čisto tehnologijo, da bi spodbudili trajnostno rast, okrepili konkurenčnost na svetovni ravni, izboljšali veščine za prihodnost in ustvarili na milijone visokokakovostnih delovnih mest, na primer v rastočem krožnem gospodarstvu, biogospodarstvu in prometu brez emisij;

40. poudarja vlogo energetsko intenzivnih industrij pri doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU; meni, da so za ohranjanje vodilnega položaja EU v nizkoogljični industriji in industrijske proizvodnje v EU, ohranjanje konkurenčnosti evropske industrije ter preprečevanje nevarnosti selitve virov CO2 potrebni pametni in ciljno usmerjeni okviri politike; poziva Komisijo, naj predstavi novo in celovito strategijo EU o industriji in podnebju za energetsko intenzivne industrije, s katero bi podprli konkurenčen prehod težke industrije na ničelne neto emisije;

41. poziva Komisijo, naj oblikuje industrijsko strategijo z ukrepi, ki bi evropski industriji omogočili konkurenčnost na svetovni ravni pod enakimi konkurenčnimi pogoji; meni, da bi morala Komisija v okviru te politike preučiti učinkovitost in skladnost dodatnih ukrepov za zaščito panog, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2, s pravili Svetovne trgovinske organizacije v zvezi z uvozom proizvodov, ki bi nadomestili, prilagodili ali dopolnili obstoječe ukrepe glede selitve virov CO2;

42. poudarja, da je treba emisije iz industrijskih procesov obravnavati v veliko večjem obsegu; opozarja, da morajo biti v skladu s posebnim poročilom Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) za 1,5 °C leta 2050 emisije CO2 iz industrije od 65 do 90 % manjše kot leta 2010 in da je tako zmanjšanje mogoče doseči le z združevanjem novih in obstoječih tehnologij, vključno z zajemanjem ter uporabo in shranjevanjem ogljika;

43. opozarja, da bodo lahko evropska podjetja, ker so del prvega večjega gospodarstva, ki si prizadeva za podnebno nevtralnost, na mednarodnih trgih izkoristila pionirsko vlogo in na svetovni ravni prevzela vodilni položaj na področju trajnostne proizvodnje, gospodarne z viri; poudarja, da bodo zapozneli ali pomanjkljivi ukrepi za doseganje ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov najpozneje do leta 2050 povzročili ekološko, ekonomsko in socialno neupravičene stroške ter dejansko ovirali konkurenčnost evropskega industrijskega sektorja v prihodnosti;

44. meni tudi, da mora EU vzpostaviti močne vrednostne verige za inovativne nizkoogljične proizvode in tehnologije;

 

Prispevki drugih sektorjev

45. opozarja, da strategija potrjuje, da emisije toplogrednih plinov v prometnem sektorju še vedno naraščajo in da sedanje politike ne bo zadostovale za razogljičenje prometnega sektorja do leta 2050; poudarja, da je treba zagotoviti preusmeritev z letalskega na železniški promet ter na javni prevoz in deljeno mobilnost; ugotavlja, da cestni promet prispeva približno petino vseh emisij ogljikovega dioksida v EU; zato poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo odločne ukrepe, da bi potrošnikom v vseh državah članicah omogočili dostop do brezemisijskih vozil in vozil z nizkimi emisijami, pri tem pa naj preprečujejo večjo uporabo starih vozil z visoko stopnjo onesnaževanja v državah članicah z nizkimi dohodki; poleg tega poudarja vlogo pametnih tehnologij, kot je pametna infrastruktura za polnjenje, pri vzpostavljanju sinergij med elektrifikacijo prometa in uvedbo obnovljivih virov energije;

46. poudarja, da morajo k doseganju podnebne nevtralnosti gospodarstva EU kot celote prispevati vsi sektorji, vključno z mednarodnim letalskim in pomorskim prometom; ugotavlja, da glede na analizo Komisije sedanji globalni cilji in ukrepi, ki sta jih določili Mednarodna pomorska organizacija in Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, ne dosegajo potrebnih zmanjšanj emisij, tudi če bi bili izvedeni v celoti, in da so potrebni znatni nadaljnji ukrepi, skladni s ciljem ničelnih neto emisij v celotnem gospodarstvu; poudarja, da so v teh sektorjih potrebne naložbe v brez- in nizkoogljične tehnologije in goriva; poziva Komisijo, naj v teh sektorjih v praksi izvaja načelo „onesnaževalec plača“, zlasti glede obdavčitve kerozina in cene letalskih vozovnic; opozarja, da se bodo emisije toplogrednih plinov v mednarodnem pomorskem prometu po napovedih povečale za kar 250 % do leta 2050; pozdravlja dejstvo, da si je sektor mednarodnega pomorskega prometa za cilj določil absolutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; zaskrbljeno ugotavlja pomanjkanje napredka pri prenosu tega cilja v kratko- in srednjeročne ter druge konkretne ukrepe;

47. ugotavlja, da približno 60 % svetovnih emisij metana oddajo viri, kot so kmetijstvo, odlagališča odpadkov in odpadne vode ter proizvodnja in transport fosilnih goriv po cevovodih; opozarja, da je metan močan toplogredni plin s stoletnim potencialom segrevanja, ki je 28-krat večji od potenciala CO2[7], in da imajo lahko zmanjšanja emisij metana pomembno vlogo pri zmanjševanju koncentracij prizemnega ozona ter njihovih negativnih učinkov na kakovost zraka in zdravje ljudi; pozdravlja namero Komisije, da bo dosegla zmanjšanje emisij metana v zadevnih sektorjih, kar bi lahko prispevalo k nadaljnjim zmanjšanjem koncentracij ozona v EU, in da bo spodbujala zmanjšanja emisij metana na mednarodni ravni;

48. ponovno poziva Komisijo, naj čim prej preuči možnosti politike za hitro obravnavo emisij metana v okviru strateškega načrta Unije za metan in glede tega predstavi zakonodajne predloge Parlamentu in Svetu; poudarja, da bo kmetijstvo leta 2050 eden od glavnih preostalih virov emisij toplogrednih plinov v EU, zlasti zaradi emisij metana in dušikovega oksida; poudarja potencial kmetijskega sektorja za obravnavo izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami, na primer z ekološkimi in tehnološkimi inovacijami, pa tudi zajemanjem ogljika v tleh;

49. poziva k skupni kmetijski politiki, ki prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v skladu s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da so kmetijske politike, zlasti skladi EU in nacionalni skladi, usklajene s cilji Pariškega sporazuma;

50. meni, da v dolgoročni strategiji ni ustreznega poudarka na sektorjih primarne proizvodnje gospodarstva ter da je za gozdarski in kmetijski sektor in z njima povezane skupnosti tveganje negativnih posledic podnebnih sprememb nesorazmerno večje; priporoča, naj bo v strategiji jasno navedeno, kako ji morajo slediti ti sektorji, da bi se povečala njihova odpornost, izboljšalo preprečevanje tveganj ter ohranili ekosistemi in njihove storitve, od katerih je odvisno gospodarstvo;

51. poudarja, da je pomembno racionalizirati kmetijske modele v podporo kmetijskim sistemom, ki so odporni na skrajne vremenske pojave in napade škodljivcev ter zagotavljajo boljšo sekvestracijo ogljika v tleh, zadrževanje vode in kmetijsko biotsko raznovrstnost;

52. poudarja, da je v tleh po svetu zajetega več ogljika kot v biosferi in atmosferi skupaj; zato poudarja, kako pomembno je ustaviti degradacijo tal v EU ter zagotoviti skupne ukrepe EU za ohranitev in izboljšanje kakovosti tal in njihove zmogljivosti shranjevanja ogljika;

53. obžaluje, da možnost okrepitve ukrepov EU v zvezi s fluoriranimi toplogrednimi plini ni bila vključena v strategijo Komisije; poudarja, da je mogoče EU pri doseganju ciljev iz Pariškega sporazuma podpreti s preprečevanjem nezakonite trgovine z delno halogeniranim fluoroogljikovodikom (HFC), tako da se sprejme sistem licenc za HFC, prepove uporaba HFC v sektorjih, kjer ni več potreben, dodelijo kvote HFC po sistemu dražbe in da se uredba o fluoriranih toplogrednih plinih izvaja v celoti[8], pri čemer se prepove vsakršna nepotrebna uporaba SF6;

54. poudarja, da je treba podnebne cilje vključiti v vse politike EU, tudi v trgovinsko; odločno poziva Komisijo, naj zagotovi, da so vsi trgovinski sporazumi, ki jih podpiše EU, v celoti skladni s Pariškim sporazumom, saj bi s tem okrepili svetovne ukrepe v zvezi s podnebnimi spremembami in zagotovili enake konkurenčne pogoje za vse prizadete sektorje;

Čim boljši izkoristek podnebnega potenciala gozdov v okviru trajnostnega biogospodarstva

55. podpira dejavno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi na nacionalni ravni, skupaj s konkretnimi sredstvi za spodbujanje učinkovitega in trajnostnega biogospodarstva EU, saj lahko gozdovi veliko prispevajo h krepitvi evropskih podnebnih prizadevanj (s sekvestracijo, shranjevanjem in nadomeščanjem) in uresničitvi cilja ničelnih emisij najpozneje do leta 2050; priznava, da se je treba do leta 2020 v EU prilagoditi podnebnim spremembam ter ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev ter da je treba razviti politike, ki bodo temeljile na dokazih ter prispevale k izvajanju in financiranju ukrepov EU za ohranjanje biotske raznovrstnosti;

56. poudarja, da je treba povečati komercialno konkurenčnost trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter podpirati praktične ukrepe s pomembnimi učinki shranjevanja in sekvestracije, kot je uporaba lesa za gradnjo v mestih in na podeželju, da se nadomestijo fosilna goriva in kot orodje za boljše zadrževanje vode;

57. priznava znaten, vendar nazadnje omejen potencial za pogozdovanje v Evropi; zato meni, da je treba pobude za pogozdovanje dopolniti s konkretnimi pobudami in pobudami, katerih cilj je izboljšati potencial sekvestracije, hkrati pa zagotoviti in okrepiti zdravje obstoječih gozdnih zemljišč, da bi se izkoristile ugodnosti za podnebje, trajnostno biogospodarstvo in biotsko raznovrstnost; zato podpira pogozdovanje opuščenih kmetijskih površin in takih z omejeno donosnostjo, kmetijsko gozdarstvo in omejitev spreminjanja gozdnih območij v zemljišča za drugo rabo;

58. poudarja, da ukrepi in politike EU vplivajo tudi na naravne ponore, zemljišča in gozdove zunaj Evrope ter da bi bilo treba s strategijo ničelnih neto emisij EU zagotoviti, da ukrepi EU ne bi imeli škodljivih podnebnih učinkov v tretjih državah; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj se zavzemajo za učinkovita mednarodna pravila v okviru Pariškega pravilnika, zlasti v zvezi s členom 6 Pariškega sporazuma, da se preprečijo vrzeli v računovodstvu in dvojno štetje ukrepov pogozdovanja, kar bi lahko oslabilo svetovna podnebna prizadevanja;

59. odločno poziva h kar največji zaščiti in sanaciji mokrišč kot naravnih načinov odstranjevanja ogljika;

60. poudarja pomembnost pridelanih lesenih proizvodov z dolgim življenjskim ciklom in njihovo vlogo v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) do leta 2030; poudarja, da bi bilo treba v prihodnjem okviru upoštevati prispevek teh proizvodov, tudi tistih iz kategorije kmetijskih zemljišč, ne le upravljanih gozdov in pogozdenih zemljišč;

Raziskave in inovacije

61. poudarja, da je treba razviti skladen in strateški evropski program za raziskave in inovacije, ki bo osredotočen na to, kako vzpostaviti gospodarstvo z ničelnimi emisijami toplogrednih plinov, ter da so programi Unije in nacionalni programi za raziskave in inovacije ključni za podpiranje Evropske unije pri njeni vodilni vlogi v boju proti podnebnim spremembam;

62. meni, da bi se moralo vključevanje podnebnih ukrepov ustrezno povezati s pripravo in izvajanjem programov za raziskave in inovacije;

63. meni, da bo v naslednjih dvajsetih letih potrebnih precej prizadevanj na področju raziskav in inovacij, da bodo nizko- in brezogljične rešitve na voljo vsem, da bodo socialno in ekonomsko izvedljive ter da se bodo uveljavile nove rešitve za vzpostavitev gospodarstva z ničelnimi emisijami toplogrednih plinov;

64. poudarja svoje stališče, da mora program Obzorje Evropa vsaj 35 % izdatkov nameniti za ustrezno podpiranje podnebnih ciljev v okviru splošnega cilja Unije, da se vključujejo podnebni ukrepi;

Financiranje

65. poziva k hitremu izvajanju inovacijskega sklada sistema EU za trgovanje z emisijami in k začetku prvega razpisa za zbiranje predlogov leta 2019, da bi spodbudili naložbe v predstavitev nizkoogljičnih industrijskih prebojnih tehnologij v številnih sektorjih, ne samo pri proizvodnji električne energije, temveč tudi v procesih daljinskega ogrevanja in industrijskih procesih; poziva k popolni skladnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in njegovih programov s Pariškim sporazumom;

66. meni, da je treba uporabiti znatne zasebne naložbe, da bi Unija najpozneje do leta 2050 dosegla ničelno stopnjo neto emisij; meni, da bodo so za to potrebni dolgoročno načrtovanje, regulativna stabilnost in predvidljivost za vlagatelje in da je treba to ustrezno upoštevati v prihodnjih predpisih EU; zato poudarja, da je treba dati prednost izvajanju akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti, sprejetega marca 2018, vključno z izračunom kapitalskih zahtev bank in bonitetno obravnavo visokoogljičnih sredstev, bonitetnimi pravili za zavarovalnice ter posodobitvijo dolžnosti institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja;

67. meni, da bi bilo treba večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 pred sprejetjem oceniti ob upoštevanju cilja, da se do leta 2050 doseže podnebno nevtralno gospodarstvo, in da je treba s standardnim preizkusom zagotoviti, da bodo izdatki iz proračuna EU odporni na podnebne spremembe;

68. obžaluje, da se subvencije za fosilna goriva še vedno povečujejo in znašajo približno 55 milijard EUR na leto; poziva EU in države članice[9], naj takoj začnejo postopno opuščati vse evropske in nacionalne subvencije za fosilna goriva;

69. poudarja pomen vzpostavitve sklada za pravičen prehod, zlasti za regije, ki jih je razogljičenje najbolj prizadelo in med katere spadajo tudi premogovniške regije, skupaj s splošnim upoštevanjem socialnih učinkov v okviru sedanjega podnebnega financiranja; v zvezi s tem poudarja, da mora imeti dolgoročna strategija zaradi preobrazb, potrebnih v nekaterih sektorjih, široko podporo javnosti;

Vloga potrošnikov in krožno gospodarstvo

70. poudarja velik vpliv spremembe vedenja na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, tudi v celotnem prehranskem sistemu, v prometnem sektorju, predvsem pa v letalstvu; poziva Komisijo, naj čim prej preuči možnosti politike, tudi glede okoljskega obdavčevanja, da bi spodbudila spremembe vedenja; poudarja pomen pobud, ki temeljijo na načelu od spodaj navzgor, kot je konvencija županov, pri spodbujanju spremembe vedenja;

71. ugotavlja, da je iz statističnih podatkov Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo razvidno, da se je v EU-28 skupna potrošnja mesa in proizvodov živalskega izvora na prebivalca od sredine devetdesetih let 20. stoletja zmanjševala ter da bi se lahko s podporo temu trendu skupaj s tehničnimi blažilnimi ukrepi na strani ponudbe emisije kmetijske proizvodnje bistveno zmanjšale;

72. poudarja, kako pomembno je, da EU ne nadomesti le energije, ampak tudi proizvode/materiale, in sicer da proizvode in materiale, ki temeljijo na fosilnih gorivih oziroma pri proizvodnji katerih nastaja veliko emisij, nadomesti s proizvodi, ki temeljijo na obnovljivih virih energije;

73. poudarja, da je zelo velik del porabe energije in torej emisij toplogrednih plinov neposredno povezan s pridobivanjem, obdelavo, prevozom, predelavo, uporabo in odlaganjem virov; poudarja, da so v vseh fazah verige upravljanja virov mogoči zelo veliki prihranki; zato opozarja, da se lahko s povečanjem produktivnosti virov z njihovo učinkovitejšo rabo ter zmanjšanjem odpadkov iz virov z ukrepi, kot so ponovna uporaba, recikliranje in ponovna izdelava, precej zmanjšajo poraba virov in emisije toplogrednih plinov, hkrati pa se poveča konkurenčnost in ustvarjajo poslovne priložnosti in delovna mesta; opozarja na stroškovno učinkovitost ukrepov za krožno gospodarstvo; poudarja, da bodo učinkovitejša raba virov, pristopi krožnega gospodarstva in krožna zasnova proizvodov pripomogli k zamenjavi vzorcev proizvodnje in potrošnje ter zmanjšanju količine odpadkov;

74. poudarja pomen politike proizvodov, kot so zelena javna naročila in okoljsko primerna zasnova; poudarja, da je direktiva o okoljsko primerni zasnovi[10] bistveno prispevala k doseganju podnebnih ciljev EU, saj se emisije toplogrednih plinov vsako leto zmanjšajo za 320 milijonov ton ekvivalenta CO2, ocene pa kažejo, da bodo potrošniki EU do leta 2020 zaradi te direktive skupaj prihranili 112 milijard EUR oziroma približno 490 EUR na gospodinjstvo na leto; opozarja, da je treba zahteve za krožno gospodarstvo oblikovati v okviru standardov EU za okoljsko primerno zasnovo ter sedanjo metodologijo okoljsko primerne zasnove proizvodov, povezanih z energijo, razširiti še na druge kategorije proizvodov;

EU in svetovno ukrepanje proti podnebnim spremembam

75. poudarja pomen okrepljenih pobud in trajnega dialoga na ravni ustreznih mednarodnih forumov ter učinkovite podnebne diplomacije, da bi se spodbudile podobne politične odločitve za zvišanje ravni podnebnih prizadevanj v drugih regijah in tretjih državah; poziva EU, naj poveča lastno financiranje na področju podnebja in si dejavno prizadeva za spodbujanje držav članic k povečanju njihove pomoči na področju podnebja (razvojna pomoč namesto posojil) v tretjih državah, ki bi morala dopolnjevati čezmorsko razvojno pomoč in se ne bi smela hkrati šteti za razvojno pomoč in finančno pomoč na področju podnebja;

76. obžaluje, da številna druga velika gospodarstva še ne pripravljajo strategij za leto 2050; zato poziva Svet in Komisijo, naj okrepita podnebno diplomacijo in sprejmeta druge ustrezne ukrepe za spodbujanje drugih velikih gospodarstev, da bomo lahko skupaj dosegli dolgoročne cilje iz Pariškega sporazuma;

77. poudarja, da sta za okrepitev globalnega in večstranskega sodelovanja in prizadevanj na področju boja proti podnebnim spremembam ter za trajnostni razvoj pomembni močna podnebna in energetska diplomacija ter vodilna vloga EU; poziva Komisijo in države članice, naj v forumih OZN zagovarjajo skupne okvire in ukrepe;

78. poudarja, da bo podnebni vrh OZN septembra 2019 odlična priložnost za voditelje, da napovedo večje ambicije v zvezi z nacionalno določenimi prispevki; meni, da bi morala EU precej pred tem sprejeti stališče o posodobitvi svojih nacionalno določenih prispevkov, da bi bila na vrhu dobro pripravljena in bi v tesnem sodelovanju z mednarodno koalicijo partneric podprla ambicioznejše podnebne cilje;

79. opozarja na pomen krepitve interoperabilnosti med instrumenti politike EU in enakovrednimi instrumenti tretjih držav, zlasti mehanizmi za določanje cen ogljika; poziva Komisijo, naj nadaljuje in okrepi sodelovanje ter podporo pri razvoju mehanizmov za določanje cen ogljika zunaj Evrope, da bi si prizadevala za večje zmanjšanje emisij in pravičnejše konkurenčne pogoje na svetovni ravni; poudarja, kako pomembno je vzpostaviti okoljske zaščitne ukrepe, da bi se zagotovilo dejansko in dodatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; zato Komisijo poziva, naj zagovarja stroga in neomajna mednarodna pravila glede člena 6 Pariškega sporazuma, da bi se preprečile vrzeli v obračunavanju in dvojno štetje zmanjšanja emisij;

°

° °

80. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0430.

[2] Program OZN za okolje, Poročilo o emisijski vrzeli za leto 2018, str. 10.

[3] Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

[4] http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2015/563472/IPOL_STU(2015)563472_EN.pdf

[5] https://ec.europa.eu/energy/en/topics/energy-efficiency/buildings

[6] Direktiva (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 156, 19.6.2018, str. 75).

[7] Van Dingenen, R., Crippa, M., Maenhout, G., Guizzardi, D., Dentener, F., Global trends of methane emissions and their impacts on ozone concentrations (globalni trendi na področju emisij metana in njihovi učinki na koncentracije ozona), EUR 29394 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2018, ISBN 978-92-79-96550-0, doi:10.2760/820175, JRC113210.

[8] Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o fluoriranih toplogrednih plinih in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 842/2006 (UL L 150, 20.5.2014, str. 195);

[9] Cene in stroški energije v Evropi, COM(2019)0001, stran 10.

[10] Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10).

Zadnja posodobitev: 13. marec 2019Pravno obvestilo