Postopek : 2019/2582(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0200/2019

Predložena besedila :

B8-0200/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/03/2019 - 11.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0217

<Date>{11/03/2019}11.3.2019</Date>
<NoDocSe>B8-0200/2019</NoDocSe>
PDF 198kWORD 59k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 123(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o podnebnih spremembah: evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo</Titre>

<DocRef>(2019/2582(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Nils Torvalds, Fredrick Federley</Depute>

<Commission>{ALDE}v imenu skupine ALDE</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0195/2019

B8-0200/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o podnebnih spremembah: evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo

(2019/2582(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)773) ter podrobne analize, ki je podlaga za to sporočilo,

 ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola,

 ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21, 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP21) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,

 ob upoštevanju 24. konference pogodbenic UNFCCC (COP24), 14. sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP14), in tretjega dela prve konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Pariškega sporazuma (CMA1.3), ki so potekale od 2. do 14. decembra 2018 v Katovicah na Poljskem,

 ob upoštevanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2018 v Katovicah na Poljskem (COP24)[1],

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. marca 2018,

 ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) z naslovom „Globalno segrevanje za 1,5°C“, njegovega 5. poročila o oceni (AR5) in njegovega zbirnega poročila,

 ob upoštevanju devete izdaje poročila Programa Združenih narodov za okolje o emisijski vrzeli, sprejete 27. novembra 2018,

 ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

1. pozdravlja objavo sporočila Komisije „Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“, v katerem so poudarjene možnosti in izzivi, ki jih za evropske državljane in gospodarstvo Evrope prinaša prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, poleg tega sporočilo določa podlago za široko razpravo, ki bo vključevala institucije EU, nacionalne parlamente, poslovni sektor, nevladne organizacije, mesta in skupnosti ter državljane; podpira cilj ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050 in poziva države članice, naj na posebnem vrhu EU v Sibiuu maja 2019 v okviru razprave o prihodnosti Evrope določijo isti cilj; poziva države članice, naj se zavežejo k izpolnitvi tega cilja;

2. opozarja, da se evropski državljani že soočajo z neposrednimi učinki podnebnih sprememb; poudarja, da so po podatkih Evropske agencije za okolje povprečne letne izgube, ki jih povzročijo skrajni vremenski in podnebni pojavi v Uniji, znašale približno 12,8 milijarde EUR med letoma 2010 in 2016, ter da bi lahko, če ne bodo sprejeti nadaljnji ukrepi, podnebna škoda v EU znašala vsaj 190 milijard EUR do leta 2080, kar pomeni neto izgubo blaginje v višini 1,8 % njenega sedanjega BDP; poudarja, da bi se lahko po scenariju z visokimi emisijami letni stroški zaradi poplav v EU do leta 2100 povečali na 1 bilijon EUR, z vremenom povezane nesreče pa bi lahko do leta 2100 prizadele približno dve tretjini evropskih državljanov, medtem ko se sedaj z njimi spoprijema 5 % državljanov; nadalje poudarja, da bo po napovedih Evropske agencije za okolje 50 % naseljenih območij v EU do leta 2030 doletelo hudo pomanjkanje vode;

3. poudarja, da gre pri posebnem poročilu Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C za najbolj celovito in aktualno oceno znanstvenih scenarijev blažitve podnebnih sprememb v skladu s Pariškim sporazumom;

4. poudarja, da posebno poročilo IPCC o segrevanju za 1,5 °C navaja, da omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C brez ali z omejeno prekoračitvijo pomeni, da je treba najpozneje do leta 2067 po svetu doseči ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov in da je treba letne svetovne emisije toplogrednih plinov do leta 2030 omejiti na največ 27,4 GtCO2eq na leto; poudarja, da si mora Unija glede na te ugotovitve kot vodilna v svetu prizadevati, da bi ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov dosegla čim prej in najpozneje do leta 2050, da bi zagotovila dobro možnost zadržanja zvišanja povprečne globalne temperature pod 1,5 °C do leta 2100;

5. je zaskrbljen zaradi poročila Programa Združenih narodov za okolje o emisijski vrzeli za leto 2018, v katerem je navedeno, da trenutni brezpogojni nacionalno določeni prispevki močno presegajo omejitev globalnega segrevanja na 2 °C iz Pariškega sporazuma in bodo do leta 2100 po ocenah privedli do segrevanja za 3,2 °C[2]; poudarja, da morajo vse pogodbenice UNFCCC nujno povečati svoje podnebne cilje do leta 2020;

Scenariji za evropsko strategijo ničelne stopnje emisij do sredine stoletja

6. meni, da lahko Evropa utira pot podnebni nevtralnosti, in sicer z naložbami v inovativne tehnološke rešitve, krepitvijo vloge državljanov ter usklajevanjem ukrepov na glavnih področjih, kot so energija, industrijska politika in raziskave, pri čemer pa je treba zagotavljati socialno pravičnost za pravičen prehod;

7. ugotavlja, da strategija EU o ničelni stopnji neto emisij ponuja osem scenarijev za ekonomsko, tehnološko in družbeno preobrazbo, ki jo Unija potrebuje za uresničitev dolgoročnega cilja glede temperature iz Pariškega sporazuma; opozarja, da bi le dva izmed njih Uniji omogočila dosego ničelne stopnjo neto emisij toplogrednih plinov najpozneje do leta 2050; poudarja, da so za to potrebni hitro ukrepanje in znatna prizadevanja na lokalni in regionalni ravni ter na ravni držav in EU, ki vključujejo tudi vse akterje zunaj javnega sektorja; priznava, da bi lahko bili regionalno in lokalno določeni prispevki pomembna orodja za odpravo emisijske vrzeli; opozarja na obveznost držav članic, da sprejmejo dolgoročno nacionalno strategijo, kot je določeno v uredbi o upravljanju[3]; zato poziva države članice, naj vzpostavijo jasne kratkoročne in dolgoročne cilje in politike, skladne s cilji Pariškega sporazuma, ter zagotovijo naložbeno podporo scenarijem za ničelno stopnjo neto emisij;

8. poudarja, da je cilj prve kategorije scenarijev, predstavljenih v strategiji, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050 samo za približno 80 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990; zaskrbljeno ugotavlja, da je ta ambicija na spodnji meji ohranjanja globalnega segrevanja pod 2 °C in zato ni v skladu niti s pariškim ciljem zadržanja segrevanja precej pod 2 °C niti z nadaljnjim ciljem zadržanja segrevanja pod 1,5 °C;

9. poudarja, da naj bi se po ocenah Komisije BDP v EU bolj povečal v scenarijih brez emisij kot v scenarijih z manjšim zmanjšanjem emisij, pri čemer bi bili učinki v obeh primerih neenakomerno porazdeljeni po EU zaradi razlik med državami članicami, med drugim v smislu BDP na prebivalca in ogljične intenzivnosti mešanice energetskih virov; meni, da bi bila cena neukrepanja daleč najdražja in da ta možnost ne bi povzročila le občutne izgube BDP v Evropi, temveč bi tudi dodatno povečala ekonomske neenakosti med državami članicami in v njih, saj bi bile po pričakovanjih zaradi posledic neukrepanja nekatere bolj prizadete kot druge;

10. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da odvisnost EU od uvoza energije trenutno znaša okoli 55 %; poudarja, da bi se po scenariju ničelnih neto emisij ta delež do leta 2050 zmanjšal na 20 %, kar bi pozitivno vplivalo na trgovinsko bilanco in geopolitični položaj EU; ugotavlja, da bi kumulativni prihranki stroškov uvoza fosilnih goriv v obdobju 2031–2050 znašali 2 do 3 bilijone EUR, ta sredstva pa bi lahko porabili za druga področja, ki jih državljani EU štejejo za prednostna;

11. poudarja, da bi se zaradi manjše onesnaženosti zraka po scenariju ničelnih neto emisij delež prezgodnjih smrti zaradi drobnih trdnih delcev zmanjšal za več kot 40 %; ugotavlja, da bi se po takem scenariju škoda za zdravje zmanjšala za približno 200 milijard EUR na leto;

12. pozdravlja vključitev dveh scenarijev, s katerima naj bi se do leta 2050 dosegla ničelna stopnja neto emisij toplogrednih plinov, in podporo, ki jima jo je namenila Komisija, ter meni, da je ta cilj za sredino stoletja edini, ki je v skladu z zavezami Unije iz Pariškega sporazuma; obžaluje, da v strategiji ni bil predviden noben scenarij za doseganje ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov pred letom 2050;

13. ugotavlja, da ta scenarija vključujeta uporabo več tehnologij za odstranjevanje ogljika, vključno z zajemanjem in shranjevanjem ali uporabo ogljika ter neposrednim zajemanjem zraka, ki se še ne uporabljajo v velikem obsegu; kljub temu meni, da bi morala strategija EU o ničelni stopnji neto emisij dati prednost zmanjšanju neposrednih emisij in ukrepom za ohranjanje in izboljšanje naravnih ponorov in zbiralnikov EU ter bi si morala prizadevati le za uporabo tehnologij za odstranjevanja ogljika, pri katerih niso mogoča neposredna zmanjšanja emisij; meni, da so potrebni nadaljnji ukrepi do leta 2030, da bi se preprečilo, da bi se Unija zanašala na tehnologije za odstranjevanje ogljika, ki bi lahko povzročile znatna tveganja za ekosisteme, biotsko raznovrstnost in prehransko varnost, kot je bilo tudi potrjeno v poročilu IPCC o segrevanju za 1,5 °C;

Socialni vidiki podnebnih sprememb in pravični prehod

14. pozdravlja ugotovitev Komisije, da so ničelne neto emisije mogoče brez neto izgube delovnih mest, in je zadovoljen s podrobno oceno prehoda v energetsko intenzivnih industrijah; izpostavlja ugotovitev, da bi lahko dobro izpeljan pravičen prehod na ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, pri katerem bi bila zagotovljena ustrezna podpora najranljivejšim regijam, sektorjem in državljanom, ustvaril neto povečanje števila delovnih mest v Uniji, saj se bo zaposlenost v celotnem gospodarstvu po scenariju ničelnih neto emisij do leta 2050 povečala za dodatnih 2,1 milijona delovnih mest v primerjavi s scenarijem zmanjšanja emisij za 80 %, pri katerem se bo povečala za 1,3 milijona dodatnih delovnih mest; zato meni, da bi morala Komisija v okviru evropske panorame znanj in spretnosti pripraviti prenovljeno presojo znanj in spretnosti ter vanjo vključiti regionalne podatke o potrebah po znanju in spretnostih za podnebno nevtralno Evropo, s čimer bi podprla najbolj ranljive regije, sektorje in ljudi, da bi se prekvalificirali za visokokakovostna in za prihodnost primerna delovna mesta v teh regijah;

15. poudarja, da bo imela podnebno nevtralna družba številne dodatne koristi za javno zdravje, tako z vidika prihranka stroškov oskrbe ter manjše obremenitve sistemov zavarovanj in javnega zdravja kot tudi z vidika splošne dobrobiti evropskih državljanov zaradi večje biotske raznovrstnosti, manjše onesnaženosti zraka in manjše izpostavljenosti onesnaževalom;

16. meni, da mora biti evropski podnebni prehod ekološko, ekonomsko in socialno trajnosten; poudarja, da je treba za zagotovitev političnega sprejemanja vseh državljanov upoštevati distribucijske učinke politik, povezanih s podnebjem in razogljičenjem, zlasti za ljudi z nizkimi dohodki; zato meni, da bi bilo treba v vseh evropskih in nacionalnih podnebnih politikah v celoti upoštevati socialne učinke, da bi zagotovili družbeno in ekološko preobrazbo v Evropi; v zvezi s tem poudarja, da bo treba na vseh ravneh oblikovati prilagojene in ustrezno financirane strategije na podlagi vključujočih procesov in v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi javnimi organi, sindikati, izobraževalnimi ustanovami, organizacijami civilne družbe ter zasebnim sektorjem, da bi se v tem prehodu zagotovile enake možnosti za vse evropske državljane;

17. pozdravlja vse večjo okoljsko ozaveščenost med mladimi in poudarja, da je treba mlajše generacije aktivno vključiti v krepitev mednarodnih, medkulturnih in medgeneracijskih odnosov, ki bodo podpirali svetovna prizadevanja za bolj trajnostno prihodnost; pozdravlja nedavne javne zahteve po podnebnih ukrepih, zlasti tiste, ki so jih izrazili študenti, in meni, da bi morale nacionalne, regionalne in lokalne vlade, pa tudi EU, prisluhniti pozivom po večji odločnosti v boju proti podnebnim spremembam;

Vmesni cilji

18. se zaveda, da bo obdobje 2020–2030 najpomembnejše, če želi EU do leta 2050 doseči ničelno stopnjo neto emisij; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo trden srednjeročni cilj za leto 2030, da bi trgu zagotovile zadostno stabilnost naložb ter da bi se v celoti izkoristil potencial tehnoloških inovacij in povečale možnosti za evropska podjetja, da na svetovnem trgu prevzamejo vodilno vlogo v proizvodnji z nizkimi emisijami;

19. poudarja, da je treba ambiciozno zastavljeno raven ciljev za leto 2030 povečati in uskladiti s scenariji ničelnih neto emisij do leta 2050, da bi se stroškovno čim učinkoviteje dosegla ničelna stopnja neto emisij toplogrednih plinov leta 2050; meni, da je izjemno pomembno, da Unija najpozneje na podnebnem vrhu OZN septembra 2019 v New Yorku prenese jasno sporočilo, da je pripravljena pregledati svoj prispevek k Pariškemu sporazumu;

20. podpira posodobitev nacionalno določenih prispevkov Unije s ciljem zmanjšanja domačih emisij toplogrednih plinov po vsem gospodarstvu za 55 % do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990; zato voditelje EU poziva, naj podprejo povečanje ravni ambicij glede nacionalno določenih prispevkov Unije na posebnem vrhu EU v Sibiuu maja 2019 v pričakovanju podnebnega vrha OZN septembra 2019;

21. meni, da bi morala Komisija najpozneje v svojih pregledih podnebnega svežnja za leto 2030 in druge ustrezne zakonodaje v obdobju 2022–2024 predstaviti zakonodajne predloge in v njih povečati ambicije v skladu s posodobljenimi nacionalno določenimi prispevki in ciljem ničelnih neto emisij; meni, da bi prenizka raven postavljenih ciljev za leto 2030 omejila prihodnje možnosti, nemara tudi razpoložljivost nekaterih možnosti za stroškovno učinkovito razogljičenje; meni, da so ti pregledi pomemben mejnik za zagotavljanje podnebnih zavez EU;

22. meni, da bi bilo koristno, da bi EU zaradi nadaljnjega zagotavljanja večje stabilnosti trgov določila tudi dodatni cilj vmesnega zmanjšanja emisij do leta 2040, to pa bi lahko pomenilo dodatno stabilnost in zagotovilo izpolnitev dolgoročnega cilja za leto 2050;

23. meni, da je treba redno pregledovati strategijo EU za ničelne neto emisije; meni, da bi se bilo treba pri teh pregledih opirati na petletni globalni pregled stanja, kot je določeno v Pariškem sporazumu, ter upoštevati tehnološki in družbeni razvoj, pa tudi prispevke nedržavnih akterjev in Evropskega parlamenta;

Sektorski prispevki

24. poudarja, da bo treba neto emisije zmanjšati na skoraj ničelne v vseh sektorjih gospodarstva, ki bi morali brez izjem prispevati k skupnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij; zato poziva Komisijo, naj pripravi scenarije za podnebno nevtralnost vseh sektorjev; v zvezi s tem poudarja pomen načela „onesnaževalec plača“;

25. poudarja pomen različnih podnebnih ukrepov in zakonodaje, sprejetih na različnih področjih politike, vendar svari, da lahko razdrobljeni pristop privede do nedoslednosti in EU onemogoči prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050; meni, da je treba uporabiti celosten pristop;

26. poudarja pomen inovacij in jih spodbuja, in sicer na najrazličnejših tehnoloških področjih, da bi privedle do razogljičenja gospodarstva, na primer promet z ničelnimi emisijami, krožno gospodarstvo in biogospodarstvo;

27. poziva k uskladitvi oblikovanja cen ogljika v EU na podlagi najnižjih ravni, da bi se podprl prehod na gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami, zlasti za sektorje, ki niso zajeti v sistem EU za trgovanje z emisijami;

28. meni, da bodo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ključni tehnološki razvoj in rešitve, energetska učinkovitost pri ponudbi in povpraševanju, trajnostna energija iz obnovljivih virov v prometu, stavbah, pri ogrevanju in hlajenju ter v energetskem sektorju, pa tudi načela krožnega gospodarstva; v zvezi s tem poudarja pomembnost tehnološko specifičnih strategij;

29. priznava vlogo, ki se pripisuje zajemanju in shranjevanju ogljika v večini scenarijev zvišanja globalne temperature za 1,5 °C v posebnem poročilu IPCC o segrevanju za 1,5 °C; poudarja, da mora biti EU na tem področju bolj ambiciozna; poleg tega je seznanjen s cilji, ki so jih postavile države članice v okviru strateškega načrta za energetsko tehnologijo (SET) za izvajanje zajemanja in shranjevanja ogljika v komercialnem obsegu v evropskem energetskem in industrijskem sektorju v 20. letih tega stoletja; meni, da je treba v industrijskih procesih povečati okoljsko varno zajemanje in uporabo ogljika ter okoljsko varno zajemanje in shranjevanje ogljika, da bi dosegli neto zmanjšanje emisij s preprečevanjem emisij ali trajnim shranjevanjem CO2; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da številne tehnologije za zajemanje in uporabo ogljika zaenkrat ne zagotavljajo trajnega zmanjšanja emisij; zato poziva Komisijo, naj razvije tehnična merila, ki zagotavljajo podporo le tehnologijam, ki zagotavljajo preverljive rezultate;

Energetska politika

30. poudarja osrednjo vlogo energije pri prehodu na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov; opozarja, da je Unija v zadnjih desetletjih uspešno ločila emisije toplogrednih plinov od gospodarske rasti ter zmanjšala emisije, zlasti s pomočjo energijske učinkovitosti in uveljavitve obnovljivih virov energije; poudarja, da naj bi prehod na čisto energijo še naprej spodbujal posodabljanje evropskega gospodarstva, prispeval k trajnostni gospodarski rasti in prinašal družbene in okoljske koristi evropskim državljanom;

31. meni, da vodilno mesto EU na področju energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti preostalemu svetu kaže, da je prehod na čisto energijo možen, njegove koristi pa presegajo boj proti podnebnim spremembam;

32. poudarja, da bodo za uresničitev gospodarstva z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov potrebne precejšnje dodatne naložbe v energetski sistem EU in z njim povezano infrastrukturo glede na današnje izhodišče, in sicer od 175 do 290 milijard EUR letno;

33. poudarja, da bodo v Uniji prizadevanja za zmanjšanje toplogrednih plinov s ciljem podnebne nevtralnosti na ravni EU morda neenakomerno porazdeljena, predvsem glede na različna izhodišča pri energetskem prehodu;

34. poziva države članice, naj nemudoma začnejo izvajati sveženj za čisto energijo; opozarja na pristojnost držav članic, da odločajo o svoji mešanici virov energije v okviru EU za podnebje in energijo;

35. poudarja, da je pomembno sprejeti celosten medsektorski pristop, da bi olajšali prizadevanja za razogljičenje v celotnem energetskem sistemu in drugih povezanih sektorjih ter izkoristili večjo učinkovitost; se zaveda, da je mogoče s povezovanjem energetskih sistemov zagotoviti večjo prožnost in učinkovitost sistemov in večjo uporabo energije iz obnovljivih virov pri vseh nosilcih energije, navsezadnje pa tudi stroškovno učinkovit energetski prehod;

36. poziva k energetsko zelo učinkovitemu energetskemu sistemu, ki temelji na obnovljivih virih energije; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe v zvezi s tem, saj se bodo učinki prenesli na vse gospodarske sektorje; poudarja, da vsi scenariji, ki jih je predstavila Komisija, počivajo na domnevi popolnega razogljičenja energetskega sektorja najpozneje do leta 2050, občutnega zmanjšanja uporabe fosilnih goriv in močnega povečanja uporabe energije iz obnovljivih virov;

37. opozarja, da energijska učinkovitost prispeva k zanesljivosti oskrbe, gospodarski konkurenčnosti, varstvu okolja, pa tudi k nižjim računom za energijo in višji kakovosti domov; potrjuje, da ima energijska učinkovitost pomembno vlogo pri ustvarjanju poslovnih priložnosti in delovnih mest ter prinaša koristi na globalni in regionalni ravni; glede tega želi spomniti, da je bilo v uredbi o upravljanju energetske unije uvedeno načelo „energetska učinkovitost na prvem mestu“ in da bi ga bilo treba dodobra izkoristiti v vsej energetski verigi in ga uporabiti kot podlago za vse scenarije za emisijsko nevtralnost do leta 2050;

38. poudarja, da je direktiva o okoljsko primerni zasnovi[4] bistveno prispevala k doseganju podnebnih ciljev EU, saj se emisije toplogrednih plinov vsako leto zmanjšajo za 320 milijonov ton ekvivalenta CO2, ocene pa kažejo, da bodo potrošniki EU do leta 2020 zaradi te direktive skupaj prihranili 112 milijard EUR oziroma približno 490 EUR na gospodinjstvo na leto; poziva, naj se z direktivo o okoljsko primerni zasnovi zakonsko uredijo še dodatni proizvodi, na primer tablični računalniki in pametni telefoni, obstoječi standardi pa naj se posodabljajo v skladu s tehnološkim razvojem;

39. poudarja, da je treba zagotoviti nadaljnje povezovanje evropskega energetskega trga, da bi se čim učinkoviteje razogljičil energetski sektor, olajšati naložbe, pri katerih je mogoče proizvesti čim več energije iz obnovljivih virov, ter spodbujati aktivno udeležbo državljanov, da bi pospešili energetski prehod na ogljično nevtralno in trajnostno gospodarstvo; šteje za bistveno povečati raven medsebojne povezljivosti med državami članicami in spodbujati množitev shem čezmejne podpore;

40. ugotavlja, da je stavbni sektor v EU trenutno odgovoren za približno 40 % končne porabe energije v Evropi in 36 % emisij CO2[5] v EU; poziva k izkoristku potencialu sektorja za prihranek energije in zmanjšanje ogljičnega odtisa v skladu s ciljem iz direktive o energetski učinkovitosti stavb[6] glede doseganja energetsko zelo učinkovitega in razogljičenega stavbnega fonda do leta 2050; poudarja, da ima učinkovitejša poraba energije v stavbah velik potencial za nadaljnje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Evropi; poleg tega meni, da so stavbe z majhno porabo energije, ki se v celoti oskrbujejo z energijo iz obnovljivih virov, eden osnovnih pogojev za izpolnjevanje Pariškega sporazuma ter agende EU za rast, lokalna delovna mesta in boljše življenjske razmere za državljane po vsej Evropi;

41. poudarja, da bo imela elektrifikacija stavbnega, industrijskega in prometnega sektorja pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij teh sektorjev, zanjo pa bo potrebno občutno povečanje oskrbe z električno energijo; v zvezi s tem poudarja pomembnost politik, ki energetski industriji omogočajo, da zagotavlja ustrezno količino zanesljive, ogljično nevtralne električne energije po konkurenčnih cenah; odločno poziva Komisijo, naj poveže vse deležnike, da bi omogočili ta prehod;

42. poziva vse ravni upravljanja, nacionalno, regionalno in lokalno, naj uvedejo ukrepe, s katerimi bodo spodbudile sodelovanje državljanov pri energetskem prehodu in spodbudile izmenjavo najboljše prakse;

Industrijska politika

43. meni, da gospodarska blaginja, svetovna industrijska konkurenčnost ter podnebna politika krepijo druga drugo; ponavlja, da prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov za EU predstavlja izziv in priložnost ter da bodo potrebne naložbe v industrijske inovacije, vključno z digitalnimi tehnologijami in čisto tehnologijo, da bi spodbudili rast in okrepili konkurenčnost, izboljšali znanja in spretnosti za prihodnost in ustvarili milijone delovnih mest, na primer v rastočem krožnem gospodarstvu in biogospodarstvu;

44. poudarja, da je stabilen in predvidljiv okvir energetske in podnebne politike bistvenega pomena, da bi okrepili prepotrebno zaupanje vlagateljev ter da bo lahko evropska industrija sprejemala dolgoročne odločitve za naložbe v Evropi, saj življenjska doba večine industrijskih obratov presega 20 let;

45. poudarja vlogo energetsko intenzivnih industrij pri doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU; meni, da so za ohranjanje vodilnega položaja EU v nizkoogljični industriji in industrijske proizvodnje v EU, ohranjanje konkurenčnosti evropske industrije, zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in izpostavljenosti nestabilnim in rastočim cenam fosilnih goriv ter preprečevanje nevarnosti selitve virov CO2 potrebni pametni in ciljno usmerjeni politični okviri; poziva Komisijo, naj predstavi novo in celovito strategijo EU o industriji in podnebju za energetsko intenzivne industrije, s katero bi podprli konkurenčen prehod težke industrije na ničelne neto emisije;

46. poziva Komisijo, naj pripravi industrijsko strategijo z ukrepi, ki bi evropski industriji omogočili konkurenčnost na svetovni ravni pod enakimi konkurenčnimi pogoji; meni, da bi morala Komisija v okviru te politike preučiti učinkovitost in skladnost dodatnih ukrepov za zaščito panog, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2 in s katerimi bi nadomestili, prilagodili ali dopolnili obstoječe ukrepe glede selitve virov CO2, s pravili Svetovne trgovinske organizacije za uvoz proizvodov;

47. opozarja, da bi lahko evropska podjetja, ker so del prvega večjega gospodarstva, ki si prizadeva za podnebno nevtralnost, na mednarodnih trgih izkoristila pionirsko vlogo in na svetovni ravni prevzela vodilni položaj na področju trajnostne proizvodnje, gospodarne z viri; poudarja, da bodo zapozneli ali pomanjkljivi ukrepi za doseganje ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov najpozneje do leta 2050 povzročili ekološko, ekonomsko in socialno neupravičene stroške ter dejansko ovirali konkurenčnost evropskega industrijskega sektorja v prihodnosti;

48. ugotavlja, da si akterji na več trgih v razvoju prizadevajo, da bi prevzeli pomembno vlogo pri zadovoljevanju potreb svetovnega trga med prehodom na emisijsko nevtralno gospodarstvo, na primer na področjih emisijsko nevtralnega prometa in energije iz obnovljivih virov; poudarja, da mora gospodarstvo EU ostati vodilno na področju zelenih inovacij in naložb v zeleno tehnologijo;

49. ugotavlja, da je v poročilu Komisije za leto 2018 o cenah in stroških energije v Evropi poudarjena stalna visoka izpostavljenost Unije nestabilnim in rastočim cenam fosilnih goriv ter da se bodo po pričakovanjih prihodnji stroški proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv povečali, stroški proizvodnje iz obnovljivih virov pa zmanjšali; poudarja, da so se stroški uvoza energije v EU leta 2017 povečali za 26 % na 266 milijard EUR, predvsem zaradi vse višjih cen nafte; ugotavlja tudi, da je v poročilu ocenjeno, da je zvišanje cen nafte negativno vplivalo na rast v EU (-0,4 % BDP leta 2017) in inflacijo (+0,6);

Prispevki drugih sektorjev

50. želi opozoriti, da strategija potrjuje, da emisije toplogrednih plinov v prometnem sektorju še vedno naraščajo in da sedanje politike ne bodo zadostovale za razogljičenje prometnega sektorja do leta 2050; poudarja, da je treba zagotoviti preusmeritev z letalskega na železniški promet ter na javni prevoz in deljeno mobilnost; ugotavlja, da cestni promet prispeva približno petino vseh emisij CO2 v EU; zato poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo odločne ukrepe, da bi potrošnikom v vseh državah članicah omogočili dostop do brezemisijskih vozil in vozil z nizkimi emisijami, ter naj preprečujejo večjo uporabo starih vozil z visoko stopnjo onesnaževanja v državah članicah z nizkimi dohodki; poleg tega poudarja vlogo pametnih tehnologij, kot je pametna infrastruktura za polnjenje, pri vzpostavljanju sinergij med elektrifikacijo prometa in uvedbo obnovljivih virov energije;

51. poudarja, da morajo k doseganju podnebne nevtralnosti gospodarstva EU kot celote prispevati vsi sektorji, vključno z mednarodnim letalskim in pomorskim prometom; ugotavlja, da glede na analizo Komisije trenutni globalni cilji in ukrepi, ki sta jih predvideli Mednarodna pomorska organizacija in Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, ne izpolnjujejo potreb po zmanjšanju emisij, tudi če se izvajajo v celoti, in da so potrebni znatni nadaljnji ukrepi, skladni s ciljem ničelnih neto emisij v celotnem gospodarstvu; poudarja, da so v teh sektorjih potrebne naložbe v brez- in nizkoogljične tehnologije in goriva; poziva Komisijo, naj v teh sektorjih v praksi izvaja načelo „onesnaževalec plača“, zlasti ko gre za obdavčitev kerozina in ceno letalskih vozovnic; opozarja, da naj bi se emisije toplogrednih plinov v mednarodnem pomorskem prometu po napovedih do leta 2050 povečale za kar 250 %; pozdravlja dejstvo, da si je sektor mednarodnega pomorskega prometa sam določil cilj glede absolutnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov; vendar zaskrbljeno ugotavlja, da ni napredka pri prenosu tega cilja v kratko- in srednjeročne ter druge konkretne ukrepe;

52. poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predlog evropske agende za železnice, vključno z okvirom za odpravo ovir, da se omogoči hitra vzpostavitev interoperabilnega železniškega omrežja visoke hitrosti v EU, in mobilizacijo okrepljenih naložb v železniške povezave visoke hitrosti;

53. ugotavlja, da približno 60 % svetovnih emisij metana oddajo viri, kot so kmetijstvo, odlagališča odpadkov in odpadne vode ter proizvodnja in transport fosilnih goriv po cevovodih; opozarja, da je metan močan toplogredni plin s stoletnim potencialom segrevanja, ki je 28-krat večji od potenciala CO2[7], in da lahko zmanjšanja emisij metana pomembno prispevajo k zmanjševanju koncentracij prizemnega ozona ter njihovih negativnih učinkov na kakovost zraka in zdravje ljudi; zato vztraja, kako pomembno je zmanjšati emisije metana v zadevnih sektorjih in spodbujati zmanjševanje emisij metana na mednarodni ravni;

54. ponovno poziva Komisijo, naj čim prej preuči možnosti politike za hitro obravnavo emisij metana v okviru strateškega načrta Unije za metan in glede tega predstavi zakonodajne predloge Parlamentu in Svetu; poudarja, da bo kmetijstvo leta 2050 eden od glavnih preostalih virov emisij toplogrednih plinov v EU, zlasti zaradi emisij metana in dušikovega oksida; poudarja potencial kmetijskega sektorja za obravnavo izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami, na primer z ekološkimi in tehnološkimi inovacijami, pa tudi zajemanjem ogljika v tleh;

55. poziva k skupni kmetijski politiki, ki prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v skladu s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da so kmetijske politike, zlasti skladi EU in nacionalni skladi, usklajene s cilji Pariškega sporazuma;

56. poudarja, da je v tleh po svetu zajetega več ogljika kot v biosferi in atmosferi skupaj; zato poudarja, kako pomembno je ustaviti degradacijo tal v EU ter zagotoviti skupne ukrepe EU za ohranitev in izboljšanje kakovosti tal in njihove zmogljivosti shranjevanja ogljika;

57. obžaluje, da Komisija ni predvidela možnosti okrepitve ukrepov EU v zvezi s fluoriranimi toplogrednimi plini, vključno z ukrepi za preprečevanje nezakonite trgovine z delno halogeniranim fluoroogljikovodikom (HFC) in uvedbo sistema licenc za HFC;

58. poudarja, da je treba podnebne cilje vključiti v vse politike EU, tudi v trgovinsko; odločno poziva Komisijo, naj zagotovi, da so vsi trgovinski sporazumi, ki jih podpiše EU, v celoti skladni s Pariškim sporazumom, saj bi s tem okrepili svetovne ukrepe v zvezi s podnebnimi spremembami in zagotovili enake konkurenčne pogoje za vse prizadete sektorje;

59. poudarja, da bi morala EU podpirati podnebne ukrepe regij in mest, saj so lahko katalizator za nadaljnji prehod;

Čim boljši izkoristek podnebnega potenciala gozdov v okviru trajnostnega biogospodarstva

60. podpira dejavno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi na nacionalni ravni, skupaj s konkretnimi sredstvi za spodbujanje učinkovitega in trajnostnega biogospodarstva EU, saj lahko gozdovi veliko prispevajo h krepitvi evropskih podnebnih prizadevanj (s sekvestracijo, shranjevanjem in nadomeščanjem) in uresničitvi cilja ničelnih emisij najpozneje do leta 2050; priznava, da se je treba do leta 2020 v EU prilagoditi podnebnim spremembam ter ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev ter da je treba razviti politike, ki bodo temeljile na dokazih in prispevale k izvajanju in financiranju ukrepov EU za ohranjanje biotske raznovrstnosti;

61. priznava pozitiven, vendar v končni fazi omejen potencial za pogozdovanje v Evropi; zato meni, da je treba pobude za pogozdovanje dopolniti s konkretnimi pobudami in spodbudami, katerih cilj je izboljšati potencial sekvestracije, hkrati pa zagotoviti in okrepiti zdravje obstoječih gozdnih zemljišč, da bi se izkoristile ugodnosti za podnebje, trajnostno biogospodarstvo in biotsko raznovrstnost; zato podpira pogozdovanje opuščenih kmetijskih površin in takih z omejeno donosnostjo, kmetijsko gozdarstvo in omejitev spreminjanja gozdnih območij v zemljišča za drugo rabo;

62. poudarja, da ukrepi in politike EU vplivajo tudi na naravne ponore, zemljišča in gozdove zunaj Evrope ter da bi bilo treba s strategijo ničelnih neto emisij EU zagotoviti, da ukrepi EU ne bi imeli škodljivih podnebnih učinkov v tretjih državah; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj se zavzemajo za učinkovita mednarodna pravila v okviru Pariškega pravilnika, zlasti v zvezi s členom 6 Pariškega sporazuma, da se preprečijo vrzeli v računovodstvu in dvojno štetje ukrepov pogozdovanja, kar bi lahko oslabilo svetovna podnebna prizadevanja;

Raziskave in inovacije

63. poudarja, da so programi EU in držav članic za raziskave in inovacije bistveni za podpiranje vodilne vloge Evropske unije v boju proti podnebnim spremembam, ter meni, da bi bilo treba vključevanje podnebnih ukrepov ustrezno povezati s pripravo in izvajanjem programov za raziskave in inovacije;

64. opozarja na poročilo skupine na visoki ravni za načine razogljičenja[8] o vlogi raziskav in inovacij pri naporih za uresničitev ciljev Pariškega sporazuma in hkrati zagotovitev konkurenčne prednosti EU v tekmi za razogljičenje; je seznanjen s svežnjem tematskih in medsektorskih priporočil, ki jih je pripravila ta skupina, zlasti glede usmeritve novega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027;

65. meni, da bo v naslednjih dvajsetih letih potrebnih precej raziskav in inovacij, da bodo nizko- in brezogljične rešitve socialno in ekonomsko uresničljive in vsem dostopne ter da se bodo uveljavile nove rešitve za vzpostavitev gospodarstva z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov;

66. poudarja svoje stališče, da je treba v programu Obzorje Evropa najmanj 35 % izdatkov nameniti za podporo podnebnih ciljev glede na njihovo ustreznost in v okviru splošnega cilja Unije o vključevanju podnebnih ukrepov;

Financiranje

67. poziva k hitremu izvajanju inovacijskega sklada sistema EU za trgovanje z emisijami in k začetku prvega razpisa za zbiranje predlogov leta 2019, da bi spodbudili naložbe v predstavitev nizkoogljičnih industrijskih prelomnih tehnologij v številnih sektorjih, ne samo pri proizvodnji električne energije, temveč tudi v sistemih daljinskega ogrevanja in industrijskih postopkih; poziva k popolni skladnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in njegovih programov s Pariškim sporazumom;

68. poudarja vlogo energetsko intenzivnih industrij, ki so akterji prehoda in ga hkrati omogočajo; poziva Komisijo, naj razvije okvir industrijskega preoblikovanja EU, da bi pritegnili naložbe v razvoj nizkoogljičnih tehnologij in izdelkov ter olajšali izvedbo potrebnih industrijskih pilotnih projektov za prelomne tehnologije v komercialnem obsegu;

69. meni, da je treba privabiti obsežne zasebne naložbe, da bi Unija najpozneje do leta 2050 dosegla ničelno stopnjo neto emisij; meni, da bodo za to potrebni dolgoročno načrtovanje, regulativna stabilnost in predvidljivost za vlagatelje in da je treba to ustrezno upoštevati v prihodnjih predpisih EU; zato poudarja, da je treba dati prednost izvajanju akcijskega načrta za financiranje trajnostne rasti, sprejetega marca 2018, vključno z izračunom kapitalskih zahtev bank in bonitetno obravnavo visokoogljičnih sredstev, bonitetnimi pravili za zavarovalnice ter posodobitvijo dolžnosti institucionalnih vlagateljev in upraviteljev premoženja;

70. meni, da bi bilo treba večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 pred sprejetjem oceniti ob upoštevanju cilja, da se do leta 2050 doseže podnebno nevtralno gospodarstvo, in da je treba s standardnim preizkusom zagotoviti, da bodo izdatki iz proračuna EU odporni na podnebne spremembe;

71. obžaluje, da se subvencije za fosilna goriva še vedno povečujejo in znašajo približno 55 milijard EUR na leto[9]; poziva EU in države članice, naj takoj začnejo postopno opuščati vse evropske in nacionalne subvencije za fosilna goriva;

72. poudarja pomen pravičnega prehoda na ogljično nevtralno gospodarstvo ter poziva države članice, naj v zvezi s tem vzpostavijo ustrezne politike in financiranje; poudarja, da bi lahko poraba EU iz ustreznih skladov zagotovila dodatno podporo, kjer je to primerno; v zvezi s tem poudarja, da bo sklad za modernizacijo ETS podprl naložbe v pravičen prehod v regijah, ki so odvisne od ogljika;

Vloga potrošnikov in krožno gospodarstvo

73. poudarja velik vpliv spremembe vedenja na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, tudi v celotnem prehranskem sistemu, v prometnem sektorju, predvsem pa v letalstvu; poziva Komisijo, naj čim prej preuči možnosti politike, tudi glede okoljskega obdavčevanja, da bi spodbudila spremembe vedenja; poudarja pomen pobud, ki temeljijo na načelu od spodaj navzgor, kot je konvencija županov, pri spodbujanju spremembe vedenja;

74. ugotavlja, da je iz statističnih podatkov Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo razvidno, da se je v EU-28 skupna potrošnja mesa in proizvodov živalskega izvora na prebivalca od sredine devetdesetih let 20. stoletja zmanjševala ter da bi se lahko s podporo temu trendu skupaj s tehničnimi blažilnimi ukrepi na strani ponudbe emisije kmetijske proizvodnje bistveno zmanjšale;

75. poudarja, kako pomembno je, da EU ne nadomesti le energije, ampak tudi proizvode/materiale, in sicer da proizvode in materiale, ki temeljijo na fosilnih gorivih oziroma pri proizvodnji katerih nastaja veliko emisij, nadomesti s proizvodi, ki temeljijo na obnovljivih virih energije;

76. poudarja, da je zelo velik del porabe energije in torej emisij toplogrednih plinov neposredno povezan s pridobivanjem, obdelavo, prevozom, predelavo, uporabo in odlaganjem virov; poudarja, da so v vseh fazah verige upravljanja virov mogoči zelo veliki prihranki; zato opozarja, da se lahko s povečanjem produktivnosti virov z njihovo učinkovitejšo rabo ter zmanjšanjem odpadkov iz virov z ukrepi, kot so ponovna uporaba, recikliranje in ponovna izdelava, precej zmanjšajo poraba virov in emisije toplogrednih plinov, hkrati pa se poveča konkurenčnost in ustvarjajo poslovne priložnosti in delovna mesta; opozarja na stroškovno učinkovitost ukrepov za krožno gospodarstvo; poudarja, da bodo učinkovitejša raba virov, krožno gospodarstvo in krožna zasnova proizvodov pripomogli k zamenjavi vzorcev proizvodnje in potrošnje ter zmanjšanju količine odpadkov;

77. poudarja pomen politike proizvodov, kot so zelena javna naročila in okoljsko primerna zasnova, ki lahko znatno prispeva k prihrankom energije in zmanjševanju ogljičnega odtisa proizvodov, hkrati pa izboljša ogljični odtis materialov in splošni vpliv na okolje; opozarja, da je treba zahteve za krožno gospodarstvo oblikovati v okviru standardov EU za okoljsko primerno zasnovo, sedanjo metodologijo okoljsko primerne zasnove za proizvode, povezane z energijo, pa razširiti tudi na druge kategorije proizvodov;

78. ugotavlja, da bo uspešnost prehoda na podnebno nevtralno Evropo odvisna od sodelovanja in predanosti državljanov, ki se lahko spodbudita z energetsko učinkovitostjo in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem ali z bližnjimi obnovljivimi tehnologijami;

79. meni, da bi se morala nadaljevati priprava zanesljivega modela za merjenje vpliva na podnebje, ki temelji na potrošnji; je seznanjen z ugotovitvijo v poglobljeni analizi Komisije, da se prizadevanja EU za zmanjšanje emisij iz njene proizvodnje delno izničijo z uvozom blaga z večjim ogljičnim odtisom, vendar je EU kljub temu do leta 2016 že znatno prispevala k zmanjšanju emisij v drugih državah, ker je povečala obseg trgovine in pri svojem izvozu izboljšala učinkovitost glede CO2;

EU in svetovno ukrepanje proti podnebnim spremembam

80. poudarja pomen okrepljenih pobud in trajnega dialoga na ravni ustreznih mednarodnih forumov ter učinkovite podnebne diplomacije, da bi se spodbudile podobne politične odločitve za zvišanje ravni podnebnih prizadevanj v drugih regijah in tretjih državah; poziva EU, naj poveča lastno financiranje na področju podnebja in si dejavno prizadeva za spodbujanje držav članic k povečanju njihove pomoči na področju podnebja (razvojna pomoč namesto posojil) v tretjih državah, ki bi morala dopolnjevati čezmorsko razvojno pomoč in se ne bi smela hkrati šteti za razvojno pomoč in finančno pomoč na področju podnebja;

81. poudarja, da bo podnebni vrh OZN septembra 2019 prava priložnost za voditelje, da napovedo večje ambicije v zvezi z nacionalno določenimi prispevki; meni, da bi morala EU precej pred tem sprejeti stališče o posodobitvi svojih nacionalno določenih prispevkov, da bi bila na vrhu dobro pripravljena in bi v tesnem sodelovanju z mednarodno koalicijo partneric podprla ambicioznejše podnebne cilje;

82. opozarja na pomen krepitve interoperabilnosti med instrumenti politike EU in enakovrednimi instrumenti tretjih držav, zlasti mehanizmi za določanje cen ogljika; poziva Komisijo, naj nadaljuje in okrepi sodelovanje in podporo pri razvoju mehanizmov za določanje cen ogljika zunaj Evrope ter si tako prizadeva za večje zmanjšanje emisij in pravičnejše konkurenčne pogoje na svetovni ravni; poudarja, kako pomembno je vzpostaviti okoljske zaščitne ukrepe, da bi se zagotovilo dejansko in dodatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; zato Komisijo poziva, naj se zavzema za stroga in trdna mednarodna pravila, da bi preprečila vrzeli v obračunavanju in dvojno štetje zmanjšanja emisij;

°

° °

83. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0430.

[2]  Program OZN za okolje, Poročilo o emisijski vrzeli za leto 2018, str. 10.

[3] Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

[4] Direktiva 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (UL L 285, 31.10.2009, str. 10).

[6] Direktiva (EU) 2018/844 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb in Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti (UL L 156, 19.6.2018, str. 75).

[7] Van Dingenen, R., Crippa, M., Maenhout, G., Guizzardi, D., Dentener, F., Global trends of methane emissions and their impacts on ozone concentrations (globalni trendi na področju emisij metana in njihovi učinki na koncentracije ozona), EUR 29394 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2018, ISBN 978-92-79-96550-0, doi:10.2760/820175, JRC113210.

[8]  Končno poročilo skupine na visoki ravni o evropski pobudi za načine razogljičenja, Generalni direktorat Evropske komisije za raziskave in inovacije, november 2018.

[9] Cene in stroški energije v Evropi, COM(2019)0001, str. 10–11.

Zadnja posodobitev: 13. marec 2019Pravno obvestilo