Postopek : 2019/2582(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0202/2019

Predložena besedila :

B8-0202/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/03/2019 - 11.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0217

<Date>{11/03/2019}11.3.2019</Date>
<NoDocSe>B8-0202/2019</NoDocSe>
PDF 147kWORD 54k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 123(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo</Titre>

<DocRef>(2019/2582(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Peter Liese, Christian Ehler</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0195/2019

B8-0202/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo

(2019/2582(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773),

 ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola,

 ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21, 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP21) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,

 ob upoštevanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2018 v Katovicah na Poljskem (COP24)[1],

 ob upoštevanju svežnja za čisto energijo,

 ob upoštevanju vprašanj za Svet in Komisijo o strategiji za dolgoročno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov EU v skladu s Pariškim sporazumom (O-000007/2019 – B8-0000/2019 in O-000008/2019 – B8-0000/2019) ter o evropski strateški dolgoročni viziji za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (O-000016/2019 – B8-0000/2019 in O-000017/2019 – B8-0000/2019),

 ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

 ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,

 ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

1. pozdravlja sporočilo Komisije o dolgoročni strategiji z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo, v katerem so poudarjene možnosti in izzivi, ki jih evropskim državljanom in gospodarstvu prinaša prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, poleg tega sporočilo omogoča podlago za široko razpravo, ki bo vključevala institucije EU, nacionalne parlamente, poslovni sektor, nevladne organizacije, mesta in skupnosti ter državljane; podpira cilj ničelne stopnje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050 in poziva države članice, naj na posebnem vrhu EU v Sibiuu maja 2019 v okviru razprave o prihodnosti Evrope določijo isti cilj;

2. meni, da lahko Evropa utira pot podnebni nevtralnosti, in sicer z naložbami v inovativne tehnološke rešitve, krepitvijo vloge državljanov ter usklajevanjem ukrepov na glavnih področjih, kot so energija, industrijska politika in raziskave, pri čemer pa je treba zagotavljati socialno pravičnost za pravičen prehod;

3. se strinja s strateškimi področji, ki jih je opredelila Komisija in kjer so potrebni skupni ukrepi, ter podpira energijsko učinkovitost, uporabo obnovljivih virov energije ter svetovno konkurenčnost industrije EU;

4. poudarja pomen različnih podnebnih ukrepov in zakonodaje, uvedenih na različnih področjih politike, vendar svari, da lahko razdrobljeni pristop privede do nedoslednosti in EU onemogoči prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050; meni, da je treba uporabiti vsestranski pristop;

5. se strinja s ciljem, določenim v sporočilu Komisije, da EU do leta 2050 postane gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov; poziva države članice, naj se na posebnem vrhu EU v Sibiuu maja 2019 dogovorijo o strategiji za uresničitev tega cilja ter naj se zavežejo, da se bodo temu posvetile z vso potrebno prizadevnostjo;

Energetska politika

6. poudarja osrednjo vlogo energije pri prehodu na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov;

7. opozarja, da je Unija v zadnjih desetletjih uspešno ločila emisije toplogrednih plinov od gospodarske rasti ter zmanjšala emisije, zlasti s pomočjo energijske učinkovitosti in uveljavitve obnovljivih virov energije;

8. opozarja, da energijska učinkovitost prispeva k zanesljivosti oskrbe, gospodarski konkurenčnosti, varstvu okolja, pa tudi k nižjim računom za energijo in višji kakovosti domov; potrjuje, da ima energijska učinkovitost pomembno vlogo pri ustvarjanju poslovnih priložnosti in delovnih mest ter prinaša koristi na globalni in regionalni ravni; poziva, naj se načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“ stroškovno učinkovito uporablja kot podlaga v prehodu na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050;

9. poudarja, da naj bi prehod na čisto energijo še naprej spodbujal posodabljanje evropskega gospodarstva, prispeval k trajnostni gospodarski rasti in prinašal družbene in okoljske koristi evropskim državljanom;

10. meni, da vodilno mesto EU na področju energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti preostalemu svetu kaže, da je prehod na čisto energijo možen, njegove koristi pa presegajo boj proti podnebnim spremembam;

11. poudarja, da bodo za uresničitev gospodarstva z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov potrebne precejšnje dodatne naložbe v energetski sistem EU in z njim povezano infrastrukturo glede na današnje izhodišče, in sicer od 175 do 290 milijard EUR letno;

12. poudarja, da se utegnejo zaradi različnih izhodišč v energetskem prehodu v EU prizadevanja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov s ciljem doseči podnebno nevtralnost na ravni EU razlikovati;

13. poudarja, da je dokončna vzpostavitev notranjega energetskega trga ključnega pomena za zmanjšanje emisij; v zvezi s tem poziva države članice, naj nemudoma začnejo izvajati sveženj za čisto energijo; opozarja na pristojnost držav članic, da odločajo o svoji mešanici virov energije v okviru EU za podnebje in energijo;

14. meni, da mora biti energetski trg EU bolje povezan in da je treba prednost nameniti gradnji manjkajočih infrastrukturnih povezav na trgu zemeljskega plina in električne energije; poziva države, ki še niso zagotovile naložb, potrebnih za doseganje elektroenergetske medsebojne povezanosti iz Uredbe (EU) 2018/1999, naj to storijo;

15. meni, da bodo pri tem bistvenega pomena tehnološki razvoj in rešitve, energijska učinkovitost, trajnostna energija iz obnovljivih virov in celovita integracija notranjega trga z energijo;

Socialni vidiki podnebnih sprememb in pravični prehod

16. pozdravlja zagotovilo Komisije, da so ničelne neto emisije mogoče brez neto izgube delovnih mest, in je zadovoljen s podrobno oceno prehoda v energetsko intenzivni industriji; poudarja ugotovitev, da bi lahko dobro izpeljan prehod na ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, pri katerem bi bila zagotovljena ustrezna podpora najranljivejšim regijam, sektorjem in državljanom, ustvaril neto povečanje števila delovnih mest v Uniji, saj bi se zaposlenost v celotnem gospodarstvu po scenariju ničelne stopnje neto emisij do leta 2050 povečala za 2,1 milijona delovnih mest v primerjavi s scenarijem zmanjšanja emisij za 80 %, pri katerem bi se povečala za 1,3 milijona delovnih mest; zato meni, da bi morala Komisija v okviru evropske panorame znanj in spretnosti pripraviti prenovljeno presojo znanj in spretnosti ter vanjo vključiti regionalne podatke o potrebah po znanju in spretnostih za podnebno nevtralno Evropo, s čimer bi podprla najranljivejše regije, sektorje in ljudi, da bi se prekvalificirali za visokokakovostna in za prihodnost primerna delovna mesta v teh regijah;

17. poudarja, da je treba predvidevati vnaprej, da bi državljanom EU zagotovili pravičen prehod ter podprli regije, katerih gospodarstva so odvisna od dejavnosti, povezanih s sektorji ali tehnologijami, ki bodo predvidoma nazadovali ali se bodo morali v prihodnje preoblikovati;

18. poudarja, da bo treba v nekaterih regijah EU, kot so premogovniške regije, odločneje ukrepati in si bolj prizadevati za prehod na čisto energijo; v zvezi s tem ponovno poziva, naj se v večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 vključijo posebej dodeljena sredstva v višini 4,8 milijarde EUR za nov sklad za pravičen energetski prehod, da bi se podprli delavci in skupnosti v regijah, ki jih bo ta prehod prizadel;

19. pozdravlja dejstvo, da se ljudje v Evropi vse bolj dejavno udejstvujejo demonstracij in se zavzemajo za podnebno pravičnost; pozdravlja pozive aktivistov k ambicioznejšemu pristopu ter meni, da bi jih morale nacionalne, regionalne in lokalne vlade ter EU upoštevati;

20. poziva vse ravni upravljanja, nacionalno, regionalno in lokalno, naj uvedejo ukrepe, s katerimi bodo spodbudile sodelovanje državljanov pri energetskem prehodu in spodbudile izmenjavo najboljše prakse;

Podnebni in energetski cilji

21. pozdravlja trdne srednjeročne cilje, ki jih je za leto 2030 sprejela EU, pri katerih bi morali vztrajati, da bi zagotovili zadostno stabilnost za naložbe na trgu, izkoristili ves potencial tehnoloških inovacij in povečali možnosti evropskih podjetij, da na svetovnem trgu postanejo vodilna na področji tehnologije z nizkimi emisijami;

22. poudarja, da je treba prednost nameniti stalnemu, predvidljivemu in ambicioznemu izvajanju sprejetih ciljev iz svežnja za čisto energijo za leto 2030, če želimo do leta 2050 doseči ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov;

23. želi spomniti na klavzule o pregledu ciljev na področju podnebja in energije za leto 2030 in poziva Komisijo, naj oceni, ali je povečanje skladno s stroškovno učinkovitim prehodom na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij do leta 2050 in ali je to ekonomsko izvedljivo, če upoštevamo svetovno konkurenco;

24. meni, da bi bilo za zagotovitev še večje stabilnosti trgov dobro, da bi EU določila tudi vmesni cilj zmanjšanja emisij do leta 2040, kar bi omogočilo dodatno stabilnost in zagotovilo izpolnitev dolgoročnega cilja za leto 2050;

Industrijska politika

25. ponavlja, da prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov za EU predstavlja izzive in priložnost ter da bo treba vlagati v industrijske inovacije, vključno z digitalnimi tehnologijami ter čisto tehnologijo, da bomo spodbudili rast, povečali konkurenčnost, izboljšali spretnosti za prihodnost in ustvarili milijone delovnih mest, na primer v rastočem krožnem gospodarstvu in biogospodarstvu;

26. meni, da gospodarska blaginja, svetovna industrijska konkurenčnost ter podnebna politika krepijo druga drugo;

27. poudarja vlogo energetsko intenzivnih industrij pri doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU; meni, da je treba okvire politike zastaviti pametno in ciljno, če naj EU obdrži vodilni položaj v nizkoogljični industriji, ohrani industrijsko proizvodnjo doma in konkurenčnost svoje industrije ter prepreči tveganje selitve virov CO2 in naložb; poziva Komisijo, naj predstavi novo in integrirano industrijsko in podnebno strategijo EU za energijsko intenzivne industrijske panoge v podporo konkurenčnega prehoda težke industrije;

28. poziva Komisijo, naj oblikuje industrijsko strategijo z ukrepi, ki bodo omogočali konkurenčnost evropske industrije na svetovni ravni pod enakimi pogoji; meni, da bi morala Komisija v okviru te politike preučiti učinkovitost dodatnih ukrepov za zaščito panog, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2 in s katerimi bi nadomestili, prilagodili ali dopolnili obstoječe ukrepe glede selitve virov CO2, in njihovo skladnost s pravili Svetovne trgovinske organizacije za uvoz proizvodov;

29. poudarja, da je stabilen in predvidljiv okvir energetske in podnebne politike bistvenega pomena, da bi okrepili prepotrebno zaupanje vlagateljev ter da bo lahko evropska industrija sprejemala odločitve o dolgoročnih naložbah v Evropi, saj življenjska doba večine industrijskih obratov presega 20 let;

30. poziva k hitremu izvajanju inovacijskega sklada sistema EU za trgovanje z emisijami in k začetku prvega razpisnega postopka za zbiranje predlogov leta 2019, da bi spodbudili naložbe v predstavitev nizkoogljičnih industrijskih prebojnih tehnologij v številnih sektorjih, ne samo pri proizvodnji električne energije, temveč tudi v procesih daljinskega ogrevanja in industrijskih procesih;

31. poudarja, da so smernice o državni pomoči učinkovito sredstvo za podporo zahtevanih sprememb v industriji, zato jih je treba ustrezno prilagoditi, da bodo obravnavale vprašanja evropske industrije glede konkurenčnosti na svetovni ravni;

Prispevki drugih sektorjev

32. poudarja, da morajo k podnebno nevtralnemu gospodarstvu EU prispevati vsi sektorji, vključno z mednarodnim letalskim in pomorskim prometom; je seznanjen z analizo Komisije, da aktualni globalni cilji in ukrepi, ki sta jih predvideli Mednarodna pomorska organizacija in Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, ne zadostujejo za potrebno zmanjšanje emisij, tudi če se izvedejo v celoti, in da so potrebni konkretni nadaljnji ukrepi, ki bodo skladni s ciljem ničelne stopnje neto emisij za vse gospodarstvo; poudarja, da so v teh sektorjih potrebne naložbe v brezogljične in nizkoogljične tehnologije in goriva; poziva Komisijo, naj v teh sektorjih v praksi izvaja načelo „onesnaževalec plača“; opozarja, da se bodo emisije toplogrednih plinov v mednarodnem pomorskem prometu do leta 2050 po napovedih povečale za kar 250 %; pozdravlja, da si je ta sektor za cilj določil absolutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; zaskrbljeno ugotavlja, da pri prenosu tega cilja v kratkoročne in srednjeročne ter druge konkretne ukrepe ni dovolj napredka; ugotavlja, da so različni načini prevoza različno obremenjeni; poziva, naj se povečani prihodki uporabijo za spodbujanje okolju prijaznih načinov prevoza, kot je avtobusni ali železniški prevoz;

33. podpira dejavno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi na nacionalni ravni, skupaj s konkretnimi sredstvi za spodbujanje učinkovitega in trajnostnega biogospodarstva EU, saj lahko gozdovi veliko prispevajo h krepitvi evropskih podnebnih prizadevanj (s sekvestracijo, shranjevanjem in nadomeščanjem) in uresničitvi cilja ničelnih emisij do leta 2050; priznava, da se je treba v EU prilagoditi podnebnim spremembam ter ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev ter da je treba razviti politike, ki bodo temeljile na dokazih ter prispevale k izvajanju in financiranju ukrepov EU za ohranjanje biotske raznovrstnosti;

Raziskave in inovacije

34. poudarja, da so programi EU in držav članic za raziskave in inovacije bistveni za podpiranje vodilne vloge Unije v boju proti podnebnim spremembam;

35. meni, da bi bilo treba upoštevanje glavnih usmeritev industrije ustrezno vključiti v pripravo in izvajanje programov za raziskave in inovacije;

36. opozarja na poročilo skupine na visoki ravni za načine razogljičenja[2] o vlogi raziskav in inovacij pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma in hkratnem zagotavljanju konkurenčne prednosti EU pri razogljičenju; je seznanjen s svežnjem tematskih in medsektorskih priporočil, ki jih je pripravila ta skupina, zlasti glede usmeritve novega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027 – Obzorje Evropa;

37. meni, da si bo treba v naslednjih dvajsetih letih precej prizadevati na področju raziskav in inovacij, da bodo nizkoogljične in brezogljične rešitve na voljo vsem, da bodo socialno in ekonomsko izvedljive ter da se bodo uveljavile nove rešitve za vzpostavitev gospodarstva z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov;

Ukrepanje proti podnebnim spremembam na ravni EU in svetovni ravni

38. obžaluje, da mnoga druga velika gospodarstva še ne pripravljajo strategij do leta 2050 ter da v drugih velikih gospodarstvih ni skoraj nobene razprave o povečanju nacionalno določenih prispevkov glede na globalne cilje na podlagi Pariškega sporazuma; zato poziva Svet in Komisijo, naj okrepita podnebno diplomacijo in sprejmeta druge ustrezne ukrepe za spodbujanje drugih velikih gospodarstev, da bomo lahko skupaj dosegli dolgoročne cilje iz Pariškega sporazuma;

39. poudarja, da sta za okrepitev globalnega in večstranskega sodelovanja in prizadevanj na področju boja proti podnebnim spremembam ter za trajnostni razvoj zelo pomembna močna podnebna in energetska diplomacija in vodilna vloga EU; poziva Komisijo in države članice, naj v forumih OZN zagovarjajo skupne okvire in ukrepe;

40. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0430.

[2] Končno poročilo skupine na visoki ravni o evropski pobudi za načine razogljičenja, Generalni direktorat Evropske komisije za raziskave in inovacije, november 2018.

Zadnja posodobitev: 14. marec 2019Pravno obvestilo