Postopek : 2019/2730(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0009/2019

Predložena besedila :

B9-0009/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 18/07/2019 - 7.4
CRE 18/07/2019 - 7.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0007

<Date>{15/07/2019}15.7.2019</Date>
<NoDocSe>B9-0009/2019</NoDocSe>
PDF 141kWORD 52k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o razmerah v Venezueli</Titre>

<DocRef>(2019/2730(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Kati Piri, Tonino Picula, Javi López, Isabel Santos</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0006/2019

B9-0009/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Venezueli

(2019/2730(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Venezueli, zlasti tistih z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Venezueli[1], z dne 18. decembra 2014 o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli[2], z dne 12. marca 2015 o razmerah v Venezueli[3], z dne 8. junija 2016 o razmerah v Venezueli[4], z dne 27. aprila 2017 o razmerah v Venezueli[5], z dne 8. februarja 2018 o razmerah v Venezueli[6], z dne 3. maja 2018 o volitvah v Venezueli[7], z dne 5. julija 2018 o migracijski krizi in humanitarnih razmerah v Venezueli in na njenih kopenskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo[8], z dne 25. oktobra 2018 o razmerah v Venezueli[9], z dne 31. januarja 2019 o razmerah v Venezueli[10] ter z dne 28. marca 2019 o izrednih razmerah v Venezueli[11],

 ob upoštevanju poročila visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice z dne 5. julija 2019 o stanju človekovih pravic v Bolivarski republiki Venezueli,

 ob upoštevanju najnovejših izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 4. in 30. aprila ter 18. junija 2019,

 ob upoštevanju izjave z dne 3. junija 2019 o razmerah v Venezueli, podane na skupni seji mednarodne kontaktne skupine in skupine iz Lime,

 ob upoštevanju izjave skupine iz Lime z dne 3. maja 2019,

 ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/1656 z dne 6. novembra 2018 o spremembi Sklepa (SZVP) 2017/2074 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli[12], s katerim se je izvajanje ciljno usmerjenih omejevalnih ukrepov podaljšalo do 14. novembra 2019,

 ob upoštevanju izjave iz Quita z dne 4. septembra 2018 o mobilnosti venezuelskih državljanov v regiji,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju Medameriške demokratične listine, sprejete 11. septembra 2001,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

 ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

 ob upoštevanju venezuelske ustave,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker se humanitarna kriza v Venezueli še naprej zaostruje, stanje človekovih pravic, demokracije in pravne države pa je vse slabše; ker sedem milijonov ljudi trenutno nujno potrebuje pomoč, 94 % prebivalstva živi pod pragom revščine, 62 % pa v skrajni revščini; ker se 70 % otrok ne šola, državo pa vsak dan zapusti 5000 ljudi in bo po ocenah do konca leta 5,2 milijona venezuelskih migrantov;

B. ker v Uradu visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) navajajo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum o grobih kršitvah ekonomskih in socialnih pravic v Venezueli, vključno s pravicami do hrane in zdravja; ker je bilo ugotovljeno tudi, da Venezuela že več kot desetletje sprejema in izvaja vrsto zakonov, politik in praks, ki omejujejo demokratični prostor, slabijo javne institucije in zmanjšujejo neodvisnost sodstva;

C. ker to vladi omogoča, da človekove pravice na veliko krši, na primer s preganjanjem iz političnih razlogov, zunajsodnimi usmrtitvami, mučenjem, samovoljnimi aretacijami in grožnjami ter nasiljem nad domorodnimi skupnostmi; ker je vlada priznala, da je bilo v letu 2018 ubitih 5287 ljudi, ki so se upirali oblasti, med januarjem in majem 2019 pa še 1569 tovrstnih upornikov; ker je mogoče na podlagi informacij, ki so jih analizirali v uradu OHCHR, sklepati, da je v veliko teh primerih dejansko šlo za zunajsodne usmrtitve;

D. ker je bilo gospodarstvo Venezuele (zlasti njena naftna industrija in sistemi proizvodnje hrane) že v krizi, preden so bile uvedene sektorske sankcije; ker najnovejše gospodarske sankcije še dodatno zaostrujejo posledice gospodarske krize in humanitarne razmere; ker je vlada sprejela imenovanje humanitarnega koordinatorja Združenih narodov, kar pomeni, da priznava obstoj humanitarne krize;

E. ker so se humanitarne razmere drastično poslabšale zaradi dolgotrajnih izpadov električne energije, ki so posledica nevzdrževanja javne infrastrukture, neustrezne razporeditve virov, korupcije in hudega pomanjkanja naložb; ker je to povzročilo kolaps javnih storitev, kot sta javni prevoz ter dostop do električne energije, vode in zemeljskega plina; ker so bili socialni programi, vključno z razdeljevanjem hrane in dostopom do zdravstvene oskrbe, uporabljeni kot sredstvo za socialni nadzor in se izvajajo na način, ki je iz političnih razlogov diskriminatoren in veliko bolj prizadene ženske; ker so zaradi humanitarnih razmer številnim domorodnim ljudstvom nesorazmerno kratene gospodarske in socialne pravice, zlasti z zaprtjem venezuelskih meja februarja 2019, kar je imelo velike posledice za skupine domorodnih ljudstev, kot sta Wayuu ali Pemón, katerih tradicionalno ozemlje se razteza prek meja;

F. ker se je EU na krizo odzvala in za nujno in razvojno pomoč namenila 117,6 milijona EUR, pri tem pa je sodelovala z ranljivimi skupinami prebivalstva tako v Venezueli (60 % sredstev) kot v njenih sosednjih državah (40 % sredstev); ker so Združeni narodi za svoj regionalni načrt za pomoč beguncem in migrantov doslej uspeli zbrati le približno 22 % skupnega zahtevanega zneska (159 milijonov USD od 738 milijonov USD, kolikor je bilo zahtevanih v pozivu);

G. ker je EU še vedno prepričana, da je mirna, politična in demokratična rešitev edini način za trajni izhod iz venezuelske krize, ter prek mednarodne kontaktne skupine in svojega posebnega svetovalca sodeluje pri dejavnostih ozaveščanja v Venezueli in z vsemi ustreznimi akterji; ker so se pogovori med de facto vlado in opozicijo po dveh krogih v Oslu nadaljevali 8. julija na Barbadosu; ker je EU ponovila, da podpira proces mediacije pod okriljem Norveške, da bi našli politično in demokratično rešitev za krizo in bi bilo mogoče izvesti svobodne in poštene volitve, ki bi jih spremljala mednarodna skupnost;

H. ker je častnik Rafael Acosta Arévalo, medtem ko je bil v priporu venezuelskih varnostnih sil, 29. junija 2019 umrl; ker je bil za EU to še en očiten primer tega, da je pravosodni sistem v državi samovoljen in da ni jamstev in pravic za tiste, ki so pridržani;

1. izraža solidarnost in popolno podporo venezuelskemu narodu, ki se sooča s posledicami hude politične in humanitarne krize;

2. ponavlja svoje stališče, da kategorično zavrača vse predloge ali poskuse reševanja krize, ki bi vključevali uporabo nasilja ali vojaški poseg; ponovno potrjuje, da je mirna, demokratična in vključujoča rešitev edini način za trajni izhod iz trenutnega političnega zastoja in hude socialne in humanitarne krize, ki jo je ta povzročil;

3. podpira potekajoči proces mediacije pod okriljem Norveške in pozdravlja, da sta obe strani pristali na to, da bosta sodelovali v trajnem dialogu za mir; poudarja, da bi bilo treba, če naj bo postopek mediacije uspešen, za nadaljnjo krepitev zaupanja storiti najmanj naslednje: izpustiti politične zapornike in odpraviti prepoved za opozicijske politike, da se potegujejo za javne funkcije; priznati in spoštovati ustavno vlogo narodne skupščine; zagotoviti uravnoteženo sestavo državnega volilnega sveta in posodobiti državni volilni imenik; odpraviti ovire za enakopravno udeležbo na volitvah in zagotoviti, da bodo lahko vsi politični akterji kandidirali pod enakimi pogoji in da je treba priznati zmagovalca volitev, ki bodo potekale pod enakimi in pravičnimi pogoji in jih bo spremljala mednarodna skupnost;

4. poziva venezuelske oblasti, naj zagotovijo, da bo humanitarna pomoč brez politične pristranskosti razdeljena med vse prebivalce; opozarja, da bi morale venezuelske oblasti ščititi vse državljane in v celoti spoštovati človekove pravice ter izpolniti svoje mednarodne zaveze glede spoštovanja pravne države in temeljnih svoboščin; v zvezi s tem vztraja, da bi bilo treba čim prej zagotoviti nadzor nad vsemi milicami ali paravojaškimi skupinami ter jih razorožiti;

5. ponavlja, da popolnoma podpira narodno skupščino, ki je legitimen demokratični organ Venezuele in katerega pooblastila je treba ponovno uveljaviti in spoštovati, vključno s privilegiji in varnostjo poslancev; obsoja, da je bila 22 poslancem preklicana poslanska imuniteta in dvema poslancema odvzeta prostost;

6. izreka pohvalo, da si vlade te regije prizadevajo, da bi venezuelske državljane v okviru njihove mobilnosti ustrezno sprejele (t. i. proces iz Quita); pozdravlja časovni načrt zbora iz Buenos Airesa, ki vsebuje konkretne ukrepe za probleme, kot so trgovina z ljudmi, zdravstveno varstvo in priznavanje akademskih kvalifikacij; poziva EU, naj te pobude spodbuja in podpira, da bodo rešitev zagotovile države Latinske Amerike;

7. opozarja, da je treba prenehati vse ustrahovanje domorodnih ljudstev, tudi njihovih voditeljev, in napade nanje ter da bi morale oblasti poskrbeti za njihovo zaščito in storiti vse potrebno za zaščito njihovih individualnih in kolektivnih pravic, vključno z njihovo pravico do posesti;

8. poziva venezuelske oblasti, naj začnejo celovito in neodvisno preiskavo smrti častnika Rafaela Acoste Arévala;

9. želi spomniti na svoj predlog, da bi v državo, če bodo razmere v njej to dopuščale, v okviru misije za ugotavljanje dejstev napotili uradno delegacijo Evropskega parlamenta; ponavlja, da je pripravljen spremljati prihodnji volilni proces;

10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, legitimnemu začasnemu predsedniku republike in narodne skupščine Bolivarske republike Venezuele, vladam in parlamentom skupine iz Lime, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

[1] UL C 285, 29.8.2017, str. 145.

[2] UL C 294, 12.8.2016, str. 21.

[3] UL C 316, 30.8.2016, str. 190.

[4] UL C 86, 6.3.2018, str. 101.

[5] UL C 298, 23.8.2018, str. 137.

[6] UL C 463, 21.12.2018, str. 61.

[7] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0199.

[8] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0313.

[9] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0436.

[10] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0061.

[11] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0327.

[12] UL L 276, 7.11.2018, str. 10.

Zadnja posodobitev: 17. julij 2019Pravno obvestilo