Postopek : 2019/2730(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0010/2019

Predložena besedila :

B9-0010/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 18/07/2019 - 7.4
CRE 18/07/2019 - 7.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0007

<Date>{15/07/2019}15.7.2019</Date>
<NoDocSe>B9-0010/2019</NoDocSe>
PDF 150kWORD 53k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o razmerah v Venezueli</Titre>

<DocRef>(2019/2730(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Dita Charanzová, Andrus Ansip, Petras Auštrevičius, José Ramón Bauzá Díaz, Catherine Bearder, Izaskun Bilbao Barandica, Jordi Cañas, Catherine Chabaud, Olivier Chastel, Dacian Cioloș, Martina Dlabajová, Pascal Durand, Laurence Farreng, Valter Flego, Luis Garicano, Cristian Ghinea, Klemen Grošelj, Christophe Grudler, Bernard Guetta, Irena Joveva, Pierre Karleskind, Ondřej Kovařík, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Jan-Christoph Oetjen, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa, Dragoş Pîslaru, Samira Rafaela, Frédérique Ries, Stéphane Séjourné, Michal Šimečka, Susana Solís Pérez, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu, Irène Tolleret, Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans, Marie-Pierre Vedrenne</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0006/2019

B9-0010/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Venezueli

(2019/2730(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti tistih z dne 8. februarja 2018 o razmerah v Venezueli[1], z dne  3. maja 2018 o volitvah v Venezueli[2], z dne 5. julija 2018 o migracijski krizi in humanitarnih razmerah v Venezueli in na njenih kopenskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo[3], z dne 25. oktobra 2018 o razmerah v Venezueli[4] ter z dne 31. januarja 2019 o razmerah v Venezueli[5] in z dne 28. marca 2019 o izrednih razmerah v Venezueli[6],

 ob upoštevanju poročila visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice z dne 4. julija 2019,

 ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Venezueli z dne 10. januarja 2019, 26. januarja 2019 ter 24. februarja 2019, 28. marca 2019, 30. aprila 2019 in 18. junija 2019,

 ob upoštevanju poročila Organizacije ameriških držav z dne 8. marca 2019 o venezuelskih migrantih in beguncih,

 ob upoštevanju IV. mednarodnega tehničnega srečanja v okviru quitskega postopka, ki je potekalo 4. in 5. julija 2019 v Buenos Airesu,

 ob upoštevanju izjave skupine iz Lime z dne 30. aprila 2019,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

 ob upoštevanju venezuelske ustave, zlasti njenega 233. člena,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker so bile predsedniške volitve 20. maja 2018 izvedene na način, ki ni izpolnjeval minimalnih mednarodnih standardov za verodostojen postopek; ker teh volitev in oblasti, vzpostavljenih v tem nelegitimnem procesu, niso priznale niti Evropska unija niti druge regionalne organizacije in demokratične države;

B. ker si je Nicolás Maduro 10. januarja 2019 pred vrhovnim sodiščem nezakonito in v nasprotju z ustavnim redom države prisvojil predsedniško oblast; ker je 23. januarja 2019 skladno z 233. členom venezuelske ustave kot začasni predsednik Venezuele zaprisegel zakonito in demokratično izvoljeni predsednik narodne skupščine Juan Guaidó;

C. ker se razmere na področju človekovih pravic, pravne države in demokracije v državi močno slabšajo vse od izvolitve Nicolása Madura v letu 2013; ker se je politična, gospodarska, institucionalna, socialna in humanitarna kriza, ki ima več razsežnosti, v državi med letoma 2018 in 2019 znatno poslabšala; ker vse večje pomanjkanje zdravil in hrane, množične kršitve človekovih pravic, hiperinflacija, politično zatiranje, korupcija in nasilje ogrožajo življenja ljudi in jih silijo v beg iz države;

D. ker je visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet od 19. do 21. junija 2019 obiskala državo; ker je de facto venezuelsko vlado pozvala, naj sprejme takojšnje konkretne ukrepe, da bi zaustavili in odpravili hude kršitve človekovih pravic, zabeležene v državi;

E. ker več kot 7 milijonov ljudi v državi potrebuje humanitarno pomoč; ker se režim pod vodstvom Nicolása Madura ni resno potrudil, da bi obravnaval zaskrbljujočo in vsesplošno humanitarno krizo ter je tako zanemaril svojo odgovornost do državljanov, da jih varuje in poskrbi zanje; ker je režim kršil pravico do hrane, vključno z obveznostjo države, da zagotovi, da prebivalstvo ne bi trpelo lakote; ker je po podatkih OZN 3,7 milijona Venezuelcev podhranjenih, zlasti otrok in nosečnic;

F. ker je venezuelski zdravstveni sistem tik pred zlomom, saj v bolnišnicah primanjkuje osebja, zalog, zdravil in elektrike, kar je med novembrom 2018 in februarjem 2019 povzročilo smrt vsaj 1557 ljudi; ker v štirih največjih mestih Venezuele, vključno s Caracasom, primanjkuje med 60 in 100 % osnovnih zdravil; ker se je umrljivost mater povečala in so številne ženske morale zapustiti državo, da bi rodile; ker so se v državi zaradi zelo slabega stanja zdravstvenega sistema znova pojavile in razširile bolezni, ki so že bile izkoreninjene, kot so malarija, Chagasova bolezen, denga, zika, čikungunja in druge; ker bi se lahko te čedalje hujše epidemije razširile prek venezuelskih meja in povzročile izredne razmere na področju javnega zdravja na regionalni ravni;

G. ker naj bi v zadnjih štirih letih zaradi hudega pomanjkanja hrane, zdravil in osnovnih storitev, vse hujšega nasilja in kriminala ter zatiranja v imenu režima državo zapustilo približno 4 milijone ljudi; ker so zaradi migracije pod pritiskom zlasti  sosednje države, vse bolj pa tudi Evropska unija in evropska ozemlja na Karibih; ker bo skupno število Venezuelcev, ki so bili prisiljeni v migracijo, do konca leta 2019 preseglo 5 milijonov, kar pomeni, da je to druga največja migrantska in begunska kriza na svetu;

H. ker je bila odvzeta poslanska imuniteta dvaindvajsetim poslancem, vključno s predsednikom narodne skupščine; ker sta dva poslanca v priporu, 16 pa jih je zahtevalo zaščito na veleposlaništvih, zapustilo državo ali se skrivajo;

I. ker je bilo v zadnjem letu in pol v varnostnih operacijah v državi ubitih skoraj 7 000 ljudi; ker naj bi po ugotovitvah iz poročila, ki ga je 4. julija 2019 izdal Svet OZN za človekove pravice, oblasti uporabljale posebne enote bolivarske narodne policije (FAES) in druge varnostne sile kot del politike ustrahovanja prebivalstva in ohranjanja družbenega nadzora; ker družine tistih, ki so bili ubiti med protesti, še vedno ne morejo uveljavljati pravice do resnice, pravičnosti in odškodnine;

J. ker režim uporablja mučenje kot sistemsko orodje za ustrahovanje in kaznovanje protestnikov, s čimer ustvarja ozračje terorja; ker je bilo v poročilu Sveta OZN za človekove pravice ugotovljeno, da so se varnostne in obveščevalne službe, zlasti bolivarska obveščevalna služba (SEBIN) in generalni direktorat za vojaške protiobveščevalne dejavnosti (DGCIM), redno zatekle k takšnim praksam; ker politične zapornike v Venezueli, zlasti tiste, ki jih je pridržal DGCIM, mučijo (prav) v tem trenutku, so v osamitvi in brez možnosti, da bi se obrnili na odvetnika in družinske člane, ki se bojijo za njihovo življenje in telesno nedotakljivost;

K. ker je 29. junija 2019 v priporu umrl mornariški kapitan Rafael Acosta Arévalo, ki je bil aretiran in mučen zaradi domnevno načrtovanega atentata na Nicolása Madura; ker je v obdukcijskem poročilu, ki je pricurljalo v javnost, navedeno, da je bil pretepen in usmrčen z električnim tokom; ker so vladni uslužbenci njegovo truplo zakopali brez privoljenja njegove družine;

L. ker je bil 2. julija 2019 šestnajstletni venezuelski deček Rufo Chacón ob vid, ko so ga uradniki de facto vlade ustrelili v obraz med protesti zaradi pomanjkanja bencina;

M. ker so na svetovnem vrhu OZN septembra 2005 vse države članice uradno sprejele odgovornost vsake države, da ščiti svoje prebivalstvo pred hudodelstvi zoper človečnost; ker so se države članice tudi dogovorile, da mora mednarodna skupnost pomagati zaščititi prebivalstvo, ki mu grozijo takšna hudodelstva, kadar država ne izpolnjuje te odgovornosti;

1. ponovno poudarja, da v celoti podpira zakonitega začasnega predsednika Juana Guaidója, skladno z 233. členom venezuelske ustave; ponovno poudarja, da popolnoma podpira narodno skupščino, ki je trenutno edini legitimno izvoljeni demokratični organ Venezuele in katerega pooblastila je treba znova uveljaviti in spoštovati, vključno s pooblastili in varnostjo njegovih poslancev; poziva vse države članice EU, naj Juana Guaidója priznajo kot zakonitega začasnega predsednika Venezuele;

2. ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi hudih političnih, gospodarskih in humanitarnih kriz, ki močno ogrožajo življenja Venezuelcev in katerih učinke je čutiti tudi v regiji;

3. odločno obsoja ostro zatiranje in nasilje nad civilisti ter demokratično opozicijo, ki ju izvajajo organi pregona in varnostni organi, kar je privedlo do samovoljnih pridržanj, poškodb in smrti; izraža solidarnost s prebivalci Venezuele in izreka iskreno sožalje družinam in prijateljem žrtev;

4. poudarja neposredno odgovornost Nicolása Madura ter oboroženih in obveščevalnih sil v službi njegovega nelegitimnega režima za vsesplošno uporabo nasilja pri zatiranju demokratičnega in miroljubnega nasprotovanja režimu; obsoja samovoljna pridržanja, mučenje in zunajsodne poboje, ki so prepovedani z mednarodnimi konvencijami, vključno s tistimi, katerih podpisnica je Venezuela;

5. obsoja kršitve pravice do hrane in pravice do zdravstvene oskrbe; nujno poziva, da je treba zagotoviti razpoložljivost in dostopnost hrane, zdravil in zdravstvenih storitev, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti storitvam za matere in otroke; poziva režim Nicolása Madura, naj nemudoma odpre humanitarni kanal, da bi lahko v državo prišla pomoč;

6. poudarja, da je treba ustaviti, javno obsoditi, kaznovati in preprečiti vsa dejanja pregona in selektivnega zatiranja iz političnih razlogov; poziva oblasti, naj zagotovijo varnost in pravice vseh, ki so priprti v Venezueli, in izpustijo vse samovoljno pridržane osebe;

7. je zaskrbljen zaradi vse hujše migracijske krize v celotni regiji; poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje s sosednjimi državami, ki so sprejele te venezuelske migrante, ne le z zagotavljanjem humanitarne pomoči, ampak tudi z zagotavljanjem več sredstev in preko svoje razvojne politike;

8. poudarja, da mora stalni dialog temeljiti na načrtu, ki ga je sprejela narodna skupščina Venezuele; vztraja, da mora biti glavni namen dialoga miroljuben prehod v demokracijo z ustvarjanjem pogojev, ki bodo privedli do svobodnih, preglednih in verodostojnih predsedniških volitev na podlagi časovnega razporeda, poštenih pogojev za vse akterje in preglednosti, na njih pa bodo prisotni verodostojni mednarodni opazovalci;

9. opozarja tiste, ki imajo oblast v Venezueli, naj zaščitijo venezuelsko prebivalstvo, med drugim tudi pred kršitvami človekovih pravic in hudodelstvi zoper človečnost; nadalje opozarja mednarodno skupnost, predvsem EU in njene države članice, na načelo o odgovornosti zaščititi venezuelsko prebivalstvo pred hudodelstvi zoper človečnost, ki jih stori država; opozarja, da jo to skupna zaveza, za katero so se dogovorile države članice OZN, da bi preprečile humanitarno katastrofo z večjimi posledicami; poziva mednarodno skupnost, naj na usklajen način in v okviru OZN oceni vse diplomatske, humanitarne in miroljubne možnosti, da bi spoštovala načelo odgovornost zaščite;

10. poziva Svet, naj uvede dodatne sankcije, ki bi se nanašale na premoženje nezakonitih državnih organov v tujini in na tiste posameznike, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic in zatiranje, ter te sankcije razširi na njihove družinske člane; meni, da morajo organi EU zato omejiti gibanje teh posameznikov, pa tudi njihovih najbližjih sorodnikov, in zamrzniti njihovo premoženje ter vizume; poziva Svet, naj nujno preuči nadaljnje gospodarske ukrepe, vključno z uvedbo sankcij za naftno podjetje v državni lasti Petróleos de Venezuela, S.A.;

11. opominja, da v celoti podpira preiskavo Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s številnimi kaznivimi dejanji in dejanji represije, ki jih je zagrešil venezuelski režim, in da so nekatera od njih hudodelstva zoper človečnost; poziva Evropsko unijo in države članice, naj se pridružijo pobudi držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča za preiskovanje hudodelstev zoper človečnost, ki jih je storila de facto vlada Nicolása Madura, da bi njihovi storilci odgovarjali za svoja dejanja;

12. podpira pobudo za ustanovitev preiskovalne komisije s Svetom OZN za človekove pravice za ugotavljanje odgovornosti posameznikov pri sistematičnih kršitvah človekovih pravic v Venezueli; nadalje podpira poziv Sveta OZN za človekove pravice za vzpostavitev nepristranskega in neodvisnega nacionalnega mehanizma ob podpori mednarodne skupnosti za preiskavo zunajsodnih usmrtitev med varnostnimi operacijami, s čimer bi zagotovili, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja, družinam žrtev pa bodo zagotovljena pravna sredstva in zaščita pred ustrahovanjem in maščevanjem;

13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, legitimnemu začasnemu predsedniku republike in narodni skupščini Bolivarske republike Venezuele, vladam in parlamentom držav skupine iz Lime, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

[1] UL C 463, 21.12.2018, str. 61.

[2] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0199.

[3] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0313.

[4] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0436.

[5] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0061.

[6] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0327.

Zadnja posodobitev: 17. julij 2019Pravno obvestilo