Postopek : 2019/2819(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0099/2019

Predložena besedila :

B9-0099/2019

Razprave :

PV 18/09/2019 - 17
CRE 18/09/2019 - 17

Glasovanja :

PV 19/09/2019 - 7.5
CRE 19/09/2019 - 7.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0021

<Date>{17/09/2019}17.9.2019</Date>
<NoDocSe>B9-0099/2019</NoDocSe>
PDF 136kWORD 50k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope</Titre>

<DocRef>(2019/2819(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Kati Piri, Isabel Santos</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0097/2019

B9-0099/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope

(2019/2819(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju splošnih načel človekovih pravic in temeljnih načel Evropske unije kot skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je 10. decembra 1948 sprejela generalna skupščina Združenih narodov,

 ob upoštevanju izjave prvega podpredsednika Komisije Timmermansa in komisarke Jourove pred evropskim dnem spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov 22. avgusta 2019,

 ob upoštevanju poročila posebne poročevalke OZN za sodobne oblike rasizma, rasno diskriminacijo, ksenofobijo in s tem povezane nestrpnosti z dne 9. maja 2017,

 ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 71/179 z dne 19. decembra 2016 o boju proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k spodbujanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o porastu neofašističnega nasilja v Evropi[1],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2005 o 60. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi 8. maja 1945[2],

 ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi[3],

 ob upoštevanju deklaracije o evropski zavesti in komunizmu, sprejete v Pragi 3. junija 2008,

 ob upoštevanju svoje deklaracije z dne 23. septembra 2008 o razglasitvi 23. avgusta kot evropskega dneva spomina na žrtve stalinizma in nacizma[4],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu[5],

 ob upoštevanju poročila Komisije z dne 22. decembra 2010 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi (COM(2010)0783),

 ob upoštevanju sklepov Sveta z zasedanja 9. in 10. junija 2011 o spominu na zločine, ki so jih zagrešili totalitarni režimi v Evropi,

 ob upoštevanju varšavske izjave, sprejete ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov 23. avgusta 2011,

 ob upoštevanju skupne izjave vladnih predstavnikov osmih držav članic Evropske unije 23. avgusta 2018 v počastitev spomina na žrtve komunizma,

 ob upoštevanju komisij za resnico in pravičnost, ustanovljenih v različnih delih sveta, s katerimi naj bi ljudem, ki so živeli v številnih nekdanjih avtoritarnih in totalitarnih režimih, pomagali preseči medsebojne razlike in doseči spravo,

 od upoštevanju svoje resolucije o razmerah v Estoniji, Latviji in Litvi, sprejeti 13. januarja 1983[6],

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker v členu 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) piše, da unija temelji na vrednotah spoštovanja človeškega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; ker so te vrednote skupne vsem državam članicam;

B. ker je bilo v totalitarnih in avtoritarnih režimih dvajsetega stoletja v Evropi pregnanih, zaprtih, mučenih in ubitih na milijone žrtev; ker nikoli ne smemo pozabiti, da je holokavst, ki ga je izvedel nacistični režim, edinstven pojav;

C. ker sta Sovjetska zveza in nacistična Nemčija pred 80 leti, 23. avgusta 1989, podpisali pakt o nenapadanju, znan tudi kot Molotov-Ribbentropov pakt, in njegove tajne protokole, s čimer sta si Evropo in ozemlje neodvisnih držav razdelila po interesnih območjih in tako utrla pot drugi svetovni vojni;

D. ker je bil neposredna posledica Molotov-Ribbentropovega pakta in kasnejše pogodbe o prijateljstvu in meji z dne 28. septembra 1939, da je Poljsko najprej napadel Hitler, dva tedna pozneje pa še Stalin in je Poljska tako izgubila neodvisnost; ker je poleg tega Sovjetska zveza leta decembra 1939 začela agresivno vojno s Finsko, junija 1940 pa okupirala in si priključila dele Romunije (ta ozemlja niso bila nikoli vrnjena), nasilno pa si je prisvojila tudi neodvisne republike Litvo, Latvijo in Estonijo; ker je 23. avgusta 1989 potekala množična protestna prireditev Baltska pot, ko je dva milijona Litovcev, Latvijcev in Estoncev obeležilo 50. obletnico Molotov-Ribbentropovega pakta in se poklonilo spominu na žrtve totalitarnih režimov;

E. ker so nekatere evropske države po porazu nacističnega režima in po koncu druge svetovne vojne doživele povojno obnovo in spravo, medtem ko so druge ostale pod diktatorsko oblastjo, nekatere celo pod sovjetsko okupacijo, in so bile še naprej prikrajšane za svobodo, demokracijo, dostojanstvo, človekove pravice in družbeno-gospodarski razvoj;

F. ker je spomin na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, priznavanje in zavest o skupni evropski zapuščini stalinističnih, nacističnih in diktatorskih zločinov osrednjega pomena za enotnost Evrope in njenih ljudi ter za krepitev odpornosti EU zoper sodobne zunanje grožnje;

G. ker odkrito neofašistične, neonacistične, rasistične in ksenofobne skupine in politične stranke v družbi spodbujajo sovraštvo in nasilje, kar nas opominja, česa so bile zmožne v preteklosti;

H. ker širjenje sovražnega govora na spletu pogosto vodi k porastu nasilja, tudi nasilja neofašističnih skupin;

1. poudarja, da je evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga vsako leto obhajamo 23. avgusta, opomin, da dostojanstvo, svoboda, demokracija, pravna država in človekove pravice niso kar samoumevni, in enako velja za mir, demokracijo in temeljne pravice;

2. se poklanja vsem žrtvam nacizma, stalinizma in drugih totalitarnih in avtoritarnih režimov; poudarja, da ta skupni spomin še podkrepi, kako dragocena sta mir in blaginja, ki ju zagotavlja Unija;

3. poudarja, da se je druga svetovna vojna, najhujša v evropski zgodovini, začela kot neposredna posledica zloglasnega sporazuma o nenapadanju med nacističnim in sovjetskim režimom, tako imenovanega Molotov-Ribbentropovega pakta z dne 23. avgusta 1939, s katerim sta ta totalitarna režima Evropo razkosala na dve interesni območji;

4. želi opomniti, da so nacistični, stalinistični in drugi totalitarni in avtoritarni režimi v dvajsetem stoletju zakrivili toliko množičnih pobojev, genocida, deportacij in smrti ter toliko omejevali svobodo kot nikoli prej v človeški zgodovini;

5. obsoja zgodovinski revizionizem in poveličevanje nacističnih kolaborantov v nekaterih državah članicah; je globoko zaskrbljen zaradi naraščajočega normaliziranja fašizma, rasizma, ksenofobije in drugih oblik nestrpnosti v Evropski uniji ter ga vznemirjajo poročila iz nekaterih držav članic, da politični voditelji, politične stranke in organi pregona sodelujejo z neofašisti in neonacisti;

6. poziva države članice, naj obsodijo in preprečijo vse oblike zanikanja holokavsta, vključno s trivializiranjem in zmanjševanjem pomena nacističnih in kvizlinških zločinov, vključno s preprečevanjem trivializacije v političnem in medijskem sporočanju;

7. poziva k skupni kulturi spomina, ki bo zavračala zločine fašističnih, stalinističnih in drugih preteklih totalitarnih in avtoritarnih režimov ter tako spodbujala odpornost zoper sodobne grožnje demokraciji, predvsem med mlajšo generacijo;

8. spodbuja države članice, naj prek večinske kulture podpirajo izobraževanje večinske družbe o raznovrstnosti naše družbe, naši skupni zgodovini, vključno z izobraževanjem o grozotah druge svetovne vojne, kot je holokavst, in o dolgoletnem sistematičnem razčlovečenju njegovih žrtev;

9. poziva države članice, naj poskrbijo za spoštovanje določb okvirnega sklepa Sveta, naj ukrepajo zoper organizacije, ki v javnem prostoru in na spletu širijo sovražni govor in nasilje, ter naj dejansko prepovedo neofašistične in neonacistične skupine ter vse druge ustanove ali združenja, ki slavijo in poveličujejo nacizem in fašizem, pri čemer je treba spoštovati nacionalni pravni red in sodno oblast;

10. poziva Komisijo, naj priskrbi dejansko podporo za projekte spomina na zgodovinske dogodke v državah članicah ter za dejavnosti platforme evropskega spomina in vesti, ustrezna finančna sredstva pa naj nameni tudi v okviru programa „Evropa za državljane“ ter tako podpre komemoracije in spominsko pieteto žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov;

11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0428.

[2] UL C 92 E, 20.4.2006, str. 392.

[3] UL L 328, 6.12.2008, str. 55.

[4] UL C 8 E, 14.1.2010, str. 57.

[5] UL C 137 E, 27.5.2010, str. 25.

[6] UL C 42, 14.2.1983, str. 77.

Zadnja posodobitev: 18. september 2019Pravno obvestilo