Postopek : 2019/2819(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0100/2019

Predložena besedila :

B9-0100/2019

Razprave :

PV 18/09/2019 - 17
CRE 18/09/2019 - 17

Glasovanja :

PV 19/09/2019 - 7.5
CRE 19/09/2019 - 7.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0021

<Date>{17/09/2019}17.9.2019</Date>
<NoDocSe>B9-0100/2019</NoDocSe>
PDF 140kWORD 51k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope</Titre>

<DocRef>(2019/2819(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Michal Šimečka, Frédérique Ries, Ramona Strugariu, Katalin Cseh, Ondřej Kovařík, Vlad-Marius Botoş, Izaskun Bilbao Barandica, Jan-Christoph Oetjen, Christophe Grudler</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0097/2019

B9-0100/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope

(2019/2819(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju splošnih načel človekovih pravic in temeljnih načel Evropske unije kot skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

 ob upoštevanju Resolucije št. 1481 (2006) parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 26. januarja 2006 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov,

 ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi[1],

 ob upoštevanju praške deklaracije o evropski vesti in komunizmu, sprejete 3. junija 2008,

 ob upoštevanju svoje izjave ob razglasitvi 23. avgusta kot evropskega dneva spomina na žrtve stalinizma in nacizma, sprejete 23. septembra 2008,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu[2],

 ob upoštevanju skupne izjave vladnih predstavnikov držav Evropske unije z dne 23. avgusta 2018 v počastitev spomina na žrtve komunizma,

 ob upoštevanju svojih številnih resolucij o demokraciji in spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, vključno z resolucijo z dne 12. maja 2005 ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne v Evropi 8. maja 1945[3], resolucijo z dne 23. oktobra 2008 o spominu na holodomor, umetno ustvarjeno lakoto v Ukrajini v letih 1932 in 1933[4], in resolucijo z dne 15. januarja 2009 o Srebrenici[5],

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker sta komunistična Sovjetska zveza in nacistična Nemčija pred 80 leti, 23. avgusta 1939, podpisali pakt o nenapadanju, znan kot pakt Molotov-Ribbentrop, in njegove tajne protokole, s čimer sta si dva totalitarna režima razdelila Evropo in ozemlja neodvisnih držav po interesnih območjih in tako utrdila pot za izbruh druge svetovne vojne;

B. ker je treba ohraniti spomin na tragično preteklost Evrope, da se počastijo žrtve, obsodijo storilci in položijo temelji za spravo, ki bo temeljila na resnici in spominu; ker letos obeležujemo 80. obletnico izbruha druge svetovne vojne, ki je povzročila dotlej najhujše trpljenje ljudi in okupacijo držav v Evropi, ki je trajala več desetletij;

C. ker je bilo evropsko povezovanje sprva odgovor na trpljenje, ki sta ga povzročili svetovni vojni in nacistična tiranija, ki je pripeljala do holokavsta, ter na širjenje totalitarnih in nedemokratičnih komunističnih režimov v srednji in vzhodni Evropi, bilo pa je tudi način za premostitev globokih delitev in sovražnosti v Evropi s sodelovanjem in združevanjem ter za končanje vojne in zagotavljanje demokracije v Evropi;

D. ker je bil proces evropskega povezovanja uspešen in je privedel do Evropske unije, ki zdaj vključuje države srednje in vzhodne Evrope, ki so bile od konca druge svetovne vojne do začetka 90. let prejšnjega stoletja del totalitarnih režimov, in ker so zgodnji pristopi Grčije, Španije in Portugalske pomagali zagotoviti demokracijo na jugu Evrope;

E. ker je Evropska unija decembra 2012 prejela Nobelovo nagrado za šestdeset let prispevanja k miru in spravi, demokraciji in človekovim pravicam v Evropi;

F. ker se ekstremistične in ksenofobne politične sile v Evropi vse bolj zatekajo k izkrivljanju zgodovinskih dejstev ter uporabljajo simboliko in retoriko, ki odraža vidike totalitarne propagande, tudi rasizma, antisemitizma in sovraštva do spolnih in drugih manjšin;

G. ker je bilo za vse državljane EU in vse njene države članice, ne glede na geografsko lego, evropsko povezovanje v preteklosti antiteza totalitarnemu zatiranju in uničevanju in ker bi moralo biti osnova za solidarnost EU in skupno poslanstvo;

1. izraža najgloblje spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in izreka priznanje vsem, ki so se borili proti tiraniji in zatiranju;

2. obnavlja svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načelo pravne države in spoštovanje človekovih pravic;

3. poudarja, kako pomembno je ohraniti spomin na preteklost, saj brez njega ni mogoče doseči sprave, in ponovno potrjuje svoje enotno stališče proti vsem oblikam totalitarne vladavine ne glede na ideološko ozadje;

4. opozarja, da se je julija 1995 v Srebrenici zgodil zadnji genocid v Evropi in da je za boj proti nedemokratičnim, ksenofobnim, avtoritarnim in totalitarnim idejam in težnjam potrebna stalna opreznost;

5. poudarja, da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentiranje in pričevanja o nemirni evropski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave;

6. poziva vse države članice EU, naj obeležujejo 23. avgust kot evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov tako na ravni EU kot na nacionalni ravni in naj povečajo ozaveščenost mlajše generacije o teh vprašanjih, tako da v učne načrte in učbenike vseh šol v EU vključijo zgodovino in analizo posledic totalitarnih režimov;

7. opozarja, da pakt Molotov-Ribbentrop in njegovi skrivni protokoli ostajajo simbol tega, kako agresivna politika moči in logika vplivnih sfer povzročata uničenje in zatiranje; poudarja, da je evropski projekt miroljubnega sodelovanja in skupne suverenosti najboljše jamstvo za to, da se politike moči in delitve nikoli več ne vrnejo na evropsko celino, ter poziva Komisijo in države članice, naj to načelo spoštujejo tudi v zunanjih in sosedskih politikah EU;

8. obsoja izražanje in širjenje totalitarnih ideologij, kot sta nacizem in stalinizem, v EU;

9. je zaskrbljen zaradi porasta skrajnih gibanj in ksenofobnega jezika, ki spominjajo na totalitarno preteklost Evrope, tudi v obliki sovraštva in diskriminacije proti skupnosti LGBTI, Romom in drugim etničnim in verskim manjšinam ter beguncem, ter poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti vsem oblikam ekstremizma in zajezijo širjenje sovražnega govora v spletu;

10. izjavlja, da je evropsko povezovanje kot model miru in sprave svobodna izbira narodov Evrope, s katero se zavežejo skupni prihodnosti, in da je Evropska unija posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije, spoštovanja človekovih pravic in načela pravne države, ne le v Evropski uniji, ampak tudi zunaj nje;

11. poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za krepitev poučevanja evropske zgodovine ter poudarijo zgodovinski dosežek evropskega povezovanja in ostro nasprotje med tragično preteklostjo ter miroljubnim in demokratičnim družbenim redom današnje Evropske unije;

12. poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za skupno razumevanje in poučevanje evropskega povezovanja kot protiuteži totalitarnemu uničenju, tako nacističnemu kot stalinističnemu, da bi med državljani EU spodbujale občutek skupne zgodovine in identitete ter odpravile dolgotrajne delitve med starejšimi in novimi državami članicami;

13. ponavlja svojo dosledno podporo okrepljenemu mednarodnemu pravosodju prek Mednarodnega kazenskega sodišča in drugih specializiranih sodišč; poziva Komisijo, naj dejansko podpre projekte spomina na zgodovinske dogodke v državah članicah ter dejavnosti platforme evropskega spomina in vesti, ustrezna finančna sredstva pa naj nameni tudi programu „Evropa za državljane“ ter tako podpre žalne slovesnosti in ohranjanje spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov;

14. poudarja, da bi se morale vse evropske države soočiti s svojo tragično preteklostjo in zgodovinsko dediščino; poudarja, da so državljani Rusije še vedno največja žrtev preteklega komunističnega režima in da bo demokratični razvoj oviran, dokler bomo olepševali ali poveličevali stalinistični režim;

15. poudarja, da bi morala tragična preteklost Evrope še naprej služiti kot moralni in politični navdih za soočanje z izzivi današnjega sveta, vključno z bojem za pravičnejši svet, ukrepi proti podnebnim spremembam, migracijami in begunci, ustvarjanjem odprtih in strpnih družb ter skupnosti, ki vključujejo etnične, verske in spolne manjšine, ter zagotavljanjem evropskih vrednot za vse;

16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav kandidatk, vladam in parlamentom držav, pridruženih Evropski uniji, ter vladam in parlamentom držav članic Sveta Evrope.

 

[1] UL L 328, 6.12.2008, str. 55.

[2] UL C 137 E, 27.5.2010, str. 25.

[3] UL C 92 E, 20.4.2006, str. 392.

[4] UL C 15 E, 21.1.2010, str. 78.

[5] UL C 46 E, 24.2.2010, str. 111.

Zadnja posodobitev: 18. september 2019Pravno obvestilo