Postopek : 2019/2883(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0161/2019

Predložena besedila :

B9-0161/2019

Razprave :

PV 23/10/2019 - 21
CRE 23/10/2019 - 21

Glasovanja :

PV 24/10/2019 - 8.10
CRE 24/10/2019 - 8.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0050

<Date>{22/10/2019}22.10.2019</Date>
<NoDocSe>B9-0161/2019</NoDocSe>
PDF 141kWORD 44k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo</Titre>

<DocRef>(2019/2883(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Michael Gahler, Željana Zovko, David McAllister, Sandra Kalniete, Kinga Gál, Andor Deli, László Trócsányi</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0156/2019

B9-0161/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo

(2019/2883(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. in 18. oktobra 2019,

 ob upoštevanju sklepov Sveta o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu z dne 18. junija 2019,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. maja 2019 o širitveni politiki EU (COM(2019)0260) ter priloženih delovnih dokumentov služb Komisije s poročilom o Albaniji za leto 2019 (SWD(2019)0215) in poročilom o Severni Makedoniji za leto 2019 (SWD(2019)0218),

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Albaniji in nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji, zlasti tistih z dne 15. februarja 2017[1] in 29. novembra 2018[2] o poročilih Komisije o Albaniji za leti 2016 in 2018 ter tistih z dne 14. junija 2017[3] in 29. novembra 2018[4] o poročilih Komisije o nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji/Severni Makedoniji za leti 2016 in 2018,

 ob upoštevanju, da je Albanija leta 2009 pristopila k zvezi NATO in da bo Severna Makedonija kmalu postala njena 30. članica,

 ob upoštevanju skupnega pisma predsednikov Donalda Tuska, Davida Marie Sassolija in Jean-Clauda Junckerja ter novoizvoljene predsednice Ursule Von der Leyen z dne 3. oktobra 2019 o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. oktobra 2013 o strategiji širitve in glavnih izzivih v letih 2013–2014 (COM(2013)0700),

 ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav zahodnega Balkana k Evropski uniji,

 ob upoštevanju končnega sporazuma o rešitvi sporov, opisanih v resolucijah Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov št. 817 (1993) in 845 (1993), odpovedi začasnega sporazuma iz leta 1995 ter vzpostavitve strateškega partnerstva med Grčijo in nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo 17. junija 2018, imenovanega tudi Prespanski sporazum,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je Evropski svet v Solunu leta 2003 poudaril, da podpira vključevanje zahodnobalkanskih držav v evropske strukture, da je njihovo prihodnje članstvo v Uniji za slednjo zelo pomembno in da bo Balkan postal del enotne Evrope;

B. ker je Evropski svet sklenil, da se bo vprašanju širitve ponovno posvetil še pred vrhom EU-Zahodni Balkan, ki bo maja 2020 v Zagrebu;

C. ker je bila odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo preložena že junija 2019;

D. ker so bile v Severni Makedoniji v odgovor na preloženo odločitev o začetku pristopnih pogajanj s to državo napovedane predčasne volitve;

1. je zelo razočaran, ker se Unija ni bila sposobna dogovoriti o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, saj sta si ti državi močno prizadevali, da bi izpolnili zahteve EU za začetek teh pogajanj, na primer Severna Makedonija je ratificirala Prespanski sporazum, Albanija pa izvedla reformo sodstva, kar sta težavna in zgodovinska dosežka;

2. poudarja, da ta neodločenost škoduje verodostojnosti Unije, saj ji je vključevanje upravičenih držav v pomoč pri ohranjanju njene mednarodne vloge in zaščiti lastnih interesov, napredek na poti k pridružitvi EU pa prispeva tudi k spremembam v državah kandidatkah; ugotavlja še, da je bila širitvena politika Unije njen najučinkovitejši zunanjepolitični instrument in da bi njena nadaljnja slabitev lahko vodila k vse bolj nestabilnim razmeram v bližnji soseščini EU;

3. ugotavlja, da širitvenega procesa ni mogoče reformirati, saj se je že začel, in da v njem ne bi smeli ovirati tistih držav, ki so izpolnile zahteve za začetek pristopnih pogajanj; ugotavlja tudi, da je treba države kandidatke ocenjevati na podlagi njihovih dosežkov in nepristranskih meril, ne pa na osnovi notranjepolitične situacije posameznih držav članic, in meni, da mora biti urnik za pristopni proces odvisen od hitrosti in kakovosti reform;

4. poudarja, da so bile zaradi tega, ker EU ni začela pristopnih pogajanj, v Severni Makedoniji razpisane predčasne volitve, tisti, ki so dali obljube, pa so izgubili verodostojnost; meni, da ta situacija v smislu dobrih sosedskih odnosov ustvarja negativno podobo o teh državah kandidatkah; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi to lahko drugim tujim akterjem, katerih ravnanje morda ni v skladu z vrednotami in interesi EU, omogočilo navezati tesnejše odnose tako s Severno Makedonijo kot z Albanijo;

5. poudarja, da je ta odločitev opozorilo drugim državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam na Zahodnem Balkanu in odpira vrata drugim vplivom;

6. obžaluje, da je ta odločitev izničila prizadevanja Parlamenta v procesu širitve in strategijo za Zahodni Balkan;

7. obžaluje, da države članice niso bile sposobne sprejeti soglasne odločitve o začetku pristopnih pogajanj, ter jih poziva, naj v odnosih z Albanijo in Severno Makedonijo ravnajo odgovorno in se sporazumejo o začetku teh pogajanj, saj bodo posledice neukrepanja in nesposobnosti sprejemanja drznih odločitev spodkopale stabilnost, predvidljivost in verodostojnost EU v očeh naših partnerjev;

8. meni, da bi morala Komisija v novi zasedbi nemudoma pretresti širitveno politiko in upoštevati posledice nedavne odločitve Sveta, hkrati pa poudarjati prednosti širitve tako za države kandidatke kot za države članice EU; je tudi prepričan, da bi morala Komisija glede na vse to znova oceniti in dopolniti strategijo za Zahodni Balkan iz februarja 2018;

9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic Unije ter vladama in parlamentoma Severne Makedonije in Albanije.

 

[1] UL C 252, 18.7.2018, str. 122.

[2] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0481.

[3] UL C 331, 18.9.2018, str. 88.

[4] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0480.

Zadnja posodobitev: 23. oktober 2019Pravno obvestilo