Postopek : 2019/2860(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0172/2019

Predložena besedila :

B9-0172/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/11/2019 - 5.7

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0057

<Date>{07/11/2019}7.11.2019</Date>
<NoDocSe>B9-0172/2019</NoDocSe>
PDF 180kWORD 53k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členom 112(2) in (3) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh, štirih ali petih genskih transformacijskih dogodkov Bt11, MIR162, MIR604, 1507, 5307 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta</Titre>

<DocRef>(D063846/02 – 2019/2860(RSP))</DocRef>


<Commission>{ENVI}Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane</Commission>

Pristojni poslanci: <Depute>Tilly Metz

Günther Sidl, Anja Hazekamp, Eleonora Evi, Sirpa Pietikäinen</Depute>


B9-0172/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh, štirih ali petih genskih transformacijskih dogodkov Bt11, MIR162, MIR604, 1507, 5307 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta

(D063846/02 – 2019/2860(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh, štirih ali petih genskih transformacijskih dogodkov Bt11, MIR162, MIR604, 1507, 5307 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D063846/02),

 ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi[1] in zlasti členov 7(3) in 19(3),

 ob upoštevanju glasovanja Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 16. septembra 2019 in na podlagi katerega mnenje ni bilo sprejeto, ter glasovanja v odboru za pritožbe, ki je potekalo 11. oktobra 2019, na podlagi katerega mnenje prav tako ni bilo sprejeto,

 ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije[2],

 ob upoštevanju mnenja, ki ga je Evropska agencija za varnost hrane (agencija EFSA) sprejela 27. februarja 2019 in je bilo objavljeno 5. aprila 2019[3],

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov (GSO)[4],

 ob upoštevanju člena 112(2) in (3) Poslovnika,

 ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

A. ker je družba Syngenta Crop Protection AG (v nadaljevanju: vlagatelj) 16. decembra 2011 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 oddala vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 (v nadaljevanju: zložena gensko spremenjena koruza) in določene podkombinacije, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni; ker vloga zajema tudi dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo zloženo gensko spremenjeno koruzo ali so iz nje sestavljeni in so razen za hrano in krmo namenjeni tudi za drugačno uporabo, z izjemo gojenja;

B. ker zložena gensko spremenjena koruza nastane s križanjem šestih genskih transformacijskih dogodkov koruze in povzroča odpornost proti herbicidom, ki vsebujejo glufosinat in glifosat, ter proizvaja pet insekticidnih beljakovin (beljakovine Bt ali Cry): Cry1Ab, Vip3Aa20, mCry3A, Cry1F in eCry3.1Ab, ki so toksične za nekatere ličinke metuljev in hroščev[5];

C. ker je bilo 22 podkombinacij zložene gensko spremenjene koruze že odobrenih; ker se osnutek izvedbenega sklepa Komisije nanaša na preostalih 34 podkombinacij[6];

D. ker je agencija EFSA 27. februarja 2019 sprejela pozitivno mnenje in ga objavila 5. aprila 2019[7];

E. ker Uredba (ES) št. 1829/2003 določa, da gensko spremenjena živila in krma ne smejo imeti škodljivih učinkov na zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje, in da mora Komisija pri pripravi osnutkov sklepov upoštevati vse ustrezne določbe zakonodaje Unije in druge legitimne dejavnike, pomembne za obravnavano zadevo;

Pripombe držav članic in dodatne točke

F. ker so države članice v trimesečnem posvetovalnem obdobju agenciji EFSA predložile številne kritične pripombe[8]; ker so med temi kritičnimi pripombami tudi navedbe, da ni bilo z zloženo gensko spremenjeno koruzo izvedenih niti toksikoloških študij s celimi rastlinami niti posebnih testov glede morebitnih kombinatornih učinkov vseh transgenov v zloženi gensko spremenjeni koruzi, da ostajajo nejasnosti glede učinkov toksinov Cry na sesalce in ljudi, da primerjalna ocena ne vsebuje dokazov glede varnosti, da načrt spremljanja ne zagotavlja zbiranja ustreznih podatkov in ne izpolnjuje zahtev Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta[9] ter da ni bilo študij glede možnosti interakcije med ostanki herbicidov in njihovimi metaboliti, niti ni bilo izmerjene njihove prisotnosti;

G. ker je bilo v neodvisni študiji[10] ugotovljeno, da med drugim toksikološka ocena agencije EFSA ni sprejemljiva, ker ni bila dokazana varnost poljščine za uvoz, da ocena ne izpolnjuje zahtev za ocenjevanje tveganj za imunski sistem in da ocena tveganja za okolje ni prepričljiva;

H. ker je vlagatelj predložil študije le za tri od 34 podkombinacij, ki jih je ocenila agencija EFSA[11]; za ostalih 31 podkombinacij vlagatelj ni predložil podatkov;

Neocenjevanje ostankov herbicidov, metabolitov in učinkov „koktajla“

I. ker številne študije kažejo na to, da je uporaba „komplementarnih“ herbicidov pri gojenju gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, višja, zlasti zaradi pojava plevela, odpornega proti herbicidom[12]; ker je treba zato pričakovati, da bo zložena gensko spremenjena koruza izpostavljena večjemu in večkratnemu odmerku glufosinata in glifosata, posledica tega pa so lahko večje količine ostankov v pridelku;

J. ker še vedno obstajajo pomisleki glede rakotvornosti glifosata; ker je EFSA novembra 2015 sklenila, da je malo verjetno, da bi bil glifosat rakotvoren, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pa je marca 2017 sklenila, da njegova razvrstitev med rakotvorne snovi ni utemeljena; ker je po drugi strani Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije, leta 2015 glifosat razvrstila med snovi, ki verjetno povzročajo raka pri ljudeh;

K. ker po mnenju EFSA manjkajo toksikološki podatki, potrebni za oceno tveganja za potrošnike v zvezi s številnimi razgradnimi produkti glifosata, ki so pomembni za gensko spremenjene poljščine, ki so odporne na glifosat[13];

L. ker je glufosinat razvrščen kot toksičen za razmnoževanje 1B in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[14]; ker je veljavnost odobritve glufosinata za uporabo v Uniji potekla 31. julija 2018[15];

M. ker se šteje, da ocenjevanje ostankov herbicidov in njihovih razgradnih produktov na gensko spremenjenih rastlinah ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru procesa odobritve gensko spremenjenih organizmov; ker je to problematično, saj je lahko način, kako se v gensko spremenjenih rastlinah komplementarni herbicidi razgradijo, ter sestava in s tem toksičnost razgradnih produktov („metaboliti“) posledica same genske spremembe[16];

N. ker so zaradi specifičnih kmetijskih praks pri gojenju gensko spremenjenih rastlin, odpornih na herbicide, prisotni specifični vzorci uporabe, izpostavljenosti, prisotnosti določenih metabolitov in pojava kombiniranih učinkov, ki zahtevajo posebno pozornost; ker agencija EFSA teh ni obravnavala;

O. ker zato ni mogoče sklepati, da je uživanje zložene gensko spremenjene koruze ali njenih podkombinacij varno za zdravje ljudi in živali;

Odsotnost mejnih vrednosti ostankov in s tem povezanih kontrol

P. ker bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta[17], ki je namenjena zagotovitvi visoke ravni varstva potrošnikov, določiti specifične mejne vrednosti ostankov za hrano in krmo, proizvedeno v tretjih državah, kadar zaradi uporabe pesticidov pride do ravni ostankov, ki je različna od tiste, do katere pride v okviru kmetijske prakse v Uniji; ker to velja za uvožene gensko spremenjene poljščine, odporne na herbicide, in sicer zaradi večje količine herbicidov, ki se uporablja v primerjavi z gensko nespremenjenimi poljščinami;

Q. ker pa iz pregleda obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat, ki ga je leta 2018 opravila EFSA, izhaja, da so bili podatki nezadostni za določitev mejnih vrednosti ostankov in vrednosti ocene tveganja za glifosat v odnosu do gensko spremenjene koruze z modifikacijo EPSPS[18]; ker ima zložena gensko spremenjena koruza modifikacijo EPSPS[19];

R. ker bi bilo treba v skladu z Uredbo (ES) št. 396/2005 pazljivo nadzorovati in spremljati tudi ostanke aktivnih substanc, ki niso odobrene za uporabo v Uniji, kot je glufosinat, na uvoženih poljščinah za živila in krmo[20];

S. ker v okviru zadnjega usklajenega večletnega nadzornega programa Unije (za leta 2020, 2021 in 2022) države članice niso dolžne meriti ostankov glufosinata (ali glifosata) na koruzi (gensko spremenjeni ali ne)[21]; ker ni mogoče izključiti, da bodo zložena gensko spremenjena koruza, njene podkombinacije ali iz nje pridobljeni proizvodi za živila in krmo presegli mejne vrednosti za ostanke, ki bi jih bilo treba določiti in spremljati za zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov;

Beljakovine Bt

T. ker številne študije ugotavljajo, da so bili opaženi stranski učinki izpostavljenosti beljakovinam Bt, ki lahko vplivajo na imunski sistem, ter da imajo lahko nekatere beljakovine Bt adjuvantne lastnosti[22], kar pomeni, da lahko okrepijo alergenost drugih beljakovin, s katerimi pridejo v stik;

U. ker je en član odbora EFSA za gensko spremenjene organizme med postopkom ocenjevanja druge zložene gensko spremenjene koruze in podkombinacij sprejel manjšinsko mnenje, v katerem je zatrdil, da pri vrstah uporabe, pri katerih se izražajo beljakovine Bt, niso bili ugotovljeni neželeni učinki na imunski sistem, vendar jih v toksikoloških študijah, ki jih trenutno priporoča in uporablja agencija EFSA za oceno varnosti gensko spremenjenih rastlin, niti ni mogoče ugotoviti, saj te študije ne vključujejo ustreznih testov v ta namen[23];

V. ker nedavna študija kaže, da hitra rast uporabe tretiranja semen z neonikotinoidi v ZDA sovpada s povečano zasaditvijo gensko spremenjene koruze Bt[24]; ker je Unija prepovedala uporabo treh neonikotinoidov na prostem, tudi kot premaz za semena, zaradi njihovega vpliva na medonosne čebele in druge opraševalce[25];

W. ker se šteje, da ocenjevanje morebitne interakcije ostankov herbicidov in njihovih metabolitov z beljakovinami Bt ne sodi na področje pristojnosti odbora EFSA za gensko spremenjene organizme in se zato ne izvaja v okviru ocene tveganja;

Nedemokratično odločanje

X. ker pri glasovanju Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je potekalo 16. septembra 2019, ni bilo sprejeto mnenje, kar pomeni, da države članice odobritve niso podprle s kvalificirano večino; ker tudi na glasovanju odbora za pritožbe 11. oktobra 2019 mnenje ni bilo sprejeto;

Y. ker Komisija priznava, da je problematično dejstvo, da še naprej sprejema sklepe o odobritvi gensko spremenjenih organizmov, ne da bi za to glasovala kvalificirana večina držav članic, kar je resnična izjema za odobritve proizvodov kot celoto, vendar je postalo norma za odločanje pri odobritvah gensko spremenjenih živil in krme[26]; ker je predsednik Komisije to prakso že večkrat obžaloval kot nedemokratično[27];

Z. ker je Evropski parlament v osmem zakonodajnem obdobju sprejel skupno 36 resolucij, v katerih nasprotuje dajanju na trg gensko spremenjenih organizmov za živila in krmo (33 resolucij) ter gojenju teh organizmov v Uniji (tri resolucije); ker ni niti enega od teh gensko spremenjenih organizmov odobrila kvalificirana večina držav članic; ker Komisija sicer priznava demokratične pomanjkljivosti, odsotnost podpore držav članic in nasprotovanje Parlamenta, a vseeno še naprej daje odobritve za gensko spremenjene organizme;

AA. ker Komisija ne potrebuje nobene spremembe zakonodaje, da bi lahko zavrnila odobritev, če v odboru za pritožbe ni kvalificirane večine držav članic, ki bi podprle odobritev[28];

1. meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Uredbi (ES) št. 1829/2003;

2. meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki naj bi v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta[29] zagotovil osnovo za zagotavljanje visoke ravni varstva življenja in zdravja ljudi, zdravja in zaščite živali ter okoljskih interesov in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjenimi živili in krmo ob zagotavljanju učinkovitega delovanja notranjega trga;

3. poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4. znova poudarja, da je odločen doseči napredek v zvezi s predlogom Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011; poziva Svet, naj nujno nadaljuje delo v zvezi s predlogom Komisije;

5. poziva Komisijo, naj medtem preneha izdajati odobritve za gensko spremenjene organizme, kadar države članice v odboru za pritožbe ne podajo mnenja, in sicer tako za gojenje kot za uporabo v živilih in krmi, v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011;

6. poziva Komisijo, naj je odobri gensko spremenjenih poljščin, ki so odporne proti herbicidom, dokler ne bodo zdravstvena tveganja, povezana z ostanki, dodobra raziskana v posameznih primerih, kar zahteva celovito oceno ostankov škropljenja gensko spremenjenih poljščin s komplementarnimi herbicidi, njihovih metabolitov in morebitnih kombiniranih učinkov;

7. poziva Komisijo, naj oceno tveganja uporabe komplementarnih herbicidov in njihovih ostankov v celoti vključi v oceno tveganja gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom, ne glede na to, ali je gensko spremenjena rastlina namenjena gojenju v Uniji ali se v Unijo uvaža za živila in krmo;

8. poziva Komisijo, naj ne odobri uvoza gensko spremenjenih rastlin, namenjenih za živila ali krmo, ki so odporne proti aktivni snovi herbicida, ki ni odobrena za uporabo v Uniji;

9. poziva Komisijo, naj ne odobri podkombinacij iz zložb genskih transformacijskih dogodkov, razen če jih je EFSA temeljito ocenila na podlagi popolnih podatkov, ki jih je predložil vlagatelj;

10. natančneje meni, da je odobritev sort, za katere ni bilo predloženih nobenih varnostnih podatkov in ki še niso bile preskušene ali celo niti ustvarjene, v nasprotju z načeli splošne živilske zakonodaje, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 178/2002;

11. poziva Evropsko agencijo za varnost hrane, naj še naprej razvija in sistematično uporablja metode, ki omogočajo odkrivanje neželenih učinkov zložb genskih transformacijskih dogodkov, na primer v zvezi z adjuvantnimi lastnostmi toksinov Bt;

12. poziva Komisijo, naj obravnava obveznosti Unije v skladu z mednarodnimi sporazumi, kot so Pariški sporazum o podnebnih spremembah, Konvencija OZN o biološki raznovrstnosti in cilji OZN za trajnostni razvoj, kot „ustrezne določbe prava Unije“ in/ali „legitimne dejavnike“ v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 ter jim pripiše težo, ki si jo zaslužijo, prav tako pa naj sporoča, kako so bile upoštevane v postopku odločanja;

13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] UL L 268, 18.10.2003, str. 1.

[2] UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

[3] Scientific opinion on the Assessment of genetically modified maize Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 and subcombinations, for food and feed uses (Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene koruze Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in podkombinacij za uporabe v živilih in krmi) v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 – vloga EFSA‐GMO‐DE‐2011‐103, Strokovno glasilo EFSA 2019; 17(4):5635, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5635

[4] Evropski parlament je v 8. zakonodajnem obdobju sprejel 36 resolucij, s katerimi je nasprotoval odobritvi gensko spremenjenih organizmov. Poleg tega je v 9. zakonodajnem obdobju sprejel naslednje resolucije:

– Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MZHG0JG (SYN-ØØØJG-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0028),

– Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo A2704-12 (ACS-GMØØ5-3), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0029),

– Resolucija Evropskega parlamenta z dne 10. oktobra 2019 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo MON 89034 × 1507 × MON 88017 × 59122 × DAS-40278-9 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh, treh ali štirih transformacij MON 89034, 1507, MON 88017, 59122 in DAS-40278-9, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0030).

[5] Mnenje EFSA, str. 11, tabela 4.

[6] šest podkombinacij petih dogodkov (Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307, Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × GA21, Bt11 × MIR162 × MIR604 × 5307 × GA21, Bt11 × MIR162 × 1507 × 5307 × GA21, Bt11 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21); 12 podkombinacij štirih dogodkov (Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507, Bt11 × MIR162 × MIR604 × 5307, Bt11 × MIR162 × 1507 × 5307, Bt11 × MIR162 × 5307 × GA21, Bt11 × MIR604 × 1507 × 5307, Bt11 × MIR604 × 5307 × GA21, Bt11 × 1507 × 5307 × GA21, MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307, MIR162 × MIR604 × 1507 × GA21, MIR162 × MIR604 × 5307 × GA21, MIR162 × 1507 × 5307 × GA21 in MIR604 × 1507 × 5307 × GA21); 11 podkombinacij treh dogodkov (Bt11 × MIR162 × 5307, Bt11 × MIR604 × 5307, Bt11 × 1507 × 5307, Bt11 × 5307 × GA21, MIR162 × MIR604 × 1507, MIR162 × MIR604 × 5307, MIR162 × 1507 × 5307, MIR162 × 5307 × GA21, MIR604 × 1507 × 5307, MIR604 × 5307 × GA21 in 1507 × 5307 × GA21); in pet podkombinacij dveh dogodkov (Bt11 × 5307, MIR162 × 5307, MIR604 × 5307, 1507 × 5307 in 5307 × GA21).

[7] Scientific opinion on the Assessment of genetically modified maize Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 and subcombinations, for food and feed uses (Znanstveno mnenje o oceni gensko spremenjene koruze Bt11 × MIR162 × MIR604 × 1507 × 5307 × GA21 in podkombinacij za uporabe v živilih in krmi) v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 – vloga EFSA‐GMO‐DE‐2011‐103, Strokovno glasilo EFSA 2019; 17(4):5635, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5635

[8] Pripombe držav članic glede zložene gensko spremenjene koruze so dostopne v registru vprašanj agencije EFSA: http://registerofquestions.efsa.europa.eu/roqFrontend/login?

[9] Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 106, 17.4.2001, str. 1).

[11] Mnenje EFSA, str. 24.

[12] Gl. npr. Bonny, S. (2016) „Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and Impact“ (Gensko spremenjene poljščine, odporne na herbicide, plevel in herbicidi: pregled in učinek), Environmental Management, januar 2016, 57(1), str. 31–48, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738 in Benbrook, C. M., „Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. – the first sixteen years“ (Učinek gensko spremenjenih poljščin na pesticide v ZDA – prvih šestnajst let), Environmental Sciences Europe, 28. september 2012, zvezek 24(1), https://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/2190-4715-24-24

[13] Sklep agencije EFSA o strokovnem pregledu ocene tveganja pesticidov z aktivno snovjo glifosat, Strokovno glasilo EFSA 2015, 13(11):4302, str. 3, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4302.

[14] Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

[16] to gotovo velja za glifosat, kot je navedeno v Pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005, ki ga je opravila EFSA, Strokovno glasilo EFSA 2018, 16(5):5263, str. 12, https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/5263.

[17] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1). Glej uvodno izjavo 26.

[18] Obrazloženo mnenje o pregledu obstoječih mejnih vrednosti ostankov za glifosat v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 396/2005, Strokovno glasilo agencije EFSA 2018, 16(5):5263, str. 4. https://doi.org/10.2903/j.efsa.2018.5263

[19] Mnenje EFSA, str. 12.

[20] Glej uvodno izjavo 8 Uredbe (ES) št. 396/2005.

[21] Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/533 z dne 28. marca 2019 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2020, 2021 in 2022 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v ali na živilih rastlinskega in živalskega izvora ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (UL L 88, 29.3.2019, str. 28).

[22] Za pregled glej Rubio-Infante, N. & Morno-Fierros, L., „An overview of the safety and biological effects of Bacillus thuringiensis Cry toxins in mammals“ (Pregled varnosti in bioloških učinkov toksinov Bacillus thuringiensis Cry na sesalce), Journal of Applied Toxicology, maj 2016, 36(5): str. 630-648.

http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/jat.3252/full

[23] Manjšinsko mnenje za vlogo EFSA-GMO-DE-2010-86 (koruza Bt11 x3 MIR162 x3 1507 x3 GA21 in tri podkombinacije neodvisno od njihovega izvora), J.M. Wal, član odbora EFSA za gensko spremenjene organizme, Strokovno glasilo EFSA 2018, 16(7):5309, https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2018.5309, str. 34.

[24] Douglas, M. R. in Tooker, J. F., „Large-Scale Deployment of Seed Treatments Has Driven Rapid Increase in Use of Neonicotinoid Insecticides and Preemptive Pest Management in U.S. Field Crops“ (Široka uporaba tretiranih semen povzročila hitro rast uporabe neonikotinoidskih insekticidov in preventivnega zatiranja škodljivcev pri poljščinah v ZDA), Environmental Science & Technology 2015, 49, 8, 5088-5097, datum objave (splet): 20. marec 2015, https://pubs.acs.org/doi/10.1021/es506141g

[26] Glej na primer obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga Komisije z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 v zvezi z možnostjo držav članic, da na svojem ozemlju omejijo ali prepovejo uporabo gensko spremenjenih živil in krme, in obrazložitveni memorandum zakonodajnega predloga Komisije z dne 14. februarja 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 182/2011.

[27] Glej na primer uvodni govor na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, vključen v politične smernice za naslednjo Evropsko komisijo (Strasbourg, 15. julij 2014), ali govor o stanju v Uniji iz leta 2016 (Strasbourg, 14. september 2016).

[28]Komisija „lahko“ nadaljuje z odobritvijo, če v odboru za pritožbe ni kvalificirane večine držav članic v skladu s členom 6(3) Uredbe (EU) št. 182/2011, vendar to ni nujno.

[29] Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).

Zadnja posodobitev: 11. november 2019Pravno obvestilo