Postopek : 2019/2824(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0035/2020

Predložena besedila :

B9-0035/2020

Razprave :

PV 15/01/2020 - 19
CRE 15/01/2020 - 19

Glasovanja :

PV 16/01/2020 - 6.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0015

<Date>{09/01/2020}9.1.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0035/2020</NoDocSe>
PDF 202kWORD 59k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP 15)</Titre>

<DocRef>(2019/2824(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Pascal Canfin</Depute>

<Commission>{ENVI}Predsednik Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane</Commission>

<Depute>Agnès Evren</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

<Depute>César Luena</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

<Depute>María Soraya Rodríguez Ramos</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

<Depute>Ville Niinistö</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

<Depute>Alexandr Vondra</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

<Depute>Silvia Modig</Depute>

<Commission>{GUE/NGL}v imenu skupine GUE/NGL</Commission>

</RepeatBlock-By>


B9-0035/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP 15)

(2019/2824(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju vmesnega pregleda strategije EU za biotsko raznovrstnost in svoje resolucije z dne 2. februarja 2016 o vmesnem pregledu te strategije[1],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o akcijskem načrtu EU za naravo, ljudi in gospodarstvo[2],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o 14. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP 14)[3],

 ob upoštevanju poročila Komisije z dne 20. maja 2015 z naslovom Stanje narave v Evropski uniji – Poročilo o stanju in trendih za habitatne tipe in vrste, ki jih zajemata direktivi o pticah in habitatih, za obdobje 2007–2012 v skladu z zahtevo iz člena 17 direktive o habitatih in člena 12 direktive o pticah (COM(2015)0219),

 ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja[4] (okvirna direktiva o morski strategiji),

 ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[5] (okvirna direktiva o vodah),

 ob upoštevanju globalnega poročila IPBES z dne 31. maja 2019 o oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev,

 ob upoštevanju rdečega seznama ogroženih vrst, ki ga je pripravila Mednarodna zveza za varstvo narave,

 ob upoštevanju Listine o biotski raznovrstnosti, sprejete 6. maja 2019 v Metzu,

 ob upoštevanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja ter dokumenta Komisije za razpravo z dne 30. januarja 2019 z naslovom Za trajnostno Evropo do leta 2030 (COM(2019)0022),

 ob upoštevanju posebnih poročil Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o podnebnih spremembah, dezertifikaciji, degradaciji tal, trajnostnem gospodarjenju z zemljišči, prehransko varnostjo in tokovih toplogrednih plinov v kopenskih ekosistemih ter njegovega posebnega poročila z dne 25. septembra 2019 o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju, pa tudi njegovega posebnega poročila o globalnem segrevanju za 1,5 °C, njegovega 5. ocenjevalnega poročila (AR5) in njegovega zbirnega poročila iz septembra 2018,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2019 z naslovom Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (COM(2019)0352) in sporočila Komisije z dne 20. septembra 2013 z naslovom Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor (COM(2013)0659),

 ob upoštevanju poročila Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo iz leta 2019 o stanju svetovne biotske raznovrstnosti v zvezi s prehrano in kmetijstvom,

 ob upoštevanju izjave visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice v okviru tretjega odbora Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku 15. oktobra 2019,

 ob upoštevanju pekinškega poziva k ohranitvi biotske raznovrstnosti in boju proti podnebnim spremembam z dne 6. novembra 2019,

 ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

 ob upoštevanju vprašanj Komisiji in Svetu o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ki bo leta 2020 potekala v Kunmingu na Kitajskem (COP15)(O-000044/2019 in O-000043/2019),

A. ker je cilj strateškega načrta za biotsko raznovrstnost v obdobju 2011–2020, da se njen upad zaustavi z učinkovitimi in nujnimi ukrepi, s tem pa zagotovi, da bodo ekosistemi do leta 2020 odporni in bodo še naprej opravljali bistvene storitve, ki omogočajo ohranjanje raznovrstnosti življenja na planetu, prispevajo k blaginji ljudi ter izkoreninjajo revščino;

B. ker je vizija za leto 2050, ki je bila sprejeta v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti, živeti v sozvočju z naravo, tako da se biotska raznovrstnost do leta 2050 ovrednoti, ohrani, obnovi in smotrno uporablja, s čimer se bodo ohranile ekosistemske storitve in zdrav planet ter zagotovile koristi, ki so pomembne za vse ljudi in za prihodnje generacije;

C. ker to vizijo podpira pet splošnih ciljev, ki so tudi okvir ciljev iz Aičija v zvezi z biotsko raznovrstnostjo: (a) obravnavati temeljne vzroke za izgubljanje biotske raznovrstnosti z vključevanjem biotske raznovrstnosti v vsa področja upravljanja in družbe, (b) zmanjšati neposredne pritiske na biotsko raznovrstnost in spodbujati trajnostno rabo, (c) izboljšati stanje biotske raznovrstnosti z varovanjem ekosistemov, vrst in genske pestrosti, (d) okrepiti koristi biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev za vse in (e) izboljšati izvajanje s participativnim načrtovanjem, upravljanjem znanja in krepitvijo zmogljivosti;

D. ker je v globalnem poročilu Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES) o oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev poudarjeno, da je zaradi sedanjih negativnih trendov na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov ogrožen napredek pri doseganju 80 % v poročilu ocenjenih ciljev trajnostnega razvoja v zvezi z revščino, lakoto, zdravjem, vodo, mesti, podnebjem, oceani in zemljo; ker bo to po napovedih najbolj prizadelo domorodna ljudstva in številne najrevnejše svetovne skupnosti; ker je treba zato izgubo in degradacijo biotske raznovrstnosti obravnavati ne le kot okoljsko, temveč tudi kot razvojno, gospodarsko, socialno in moralno vprašanje;

E. ker po podatkih Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) in Medvladne platforme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve trajnih rešitev za spopadanje s podnebnimi spremembami ne more biti brez obsežnejšega uvajanja usklajenih in učinkovitih naravnih rešitev;

F. ker Nagojski protokol o dostopu in delitvi koristi zagotavlja pregleden pravni okvir za pošteno in pravično delitev koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov in s tem povezanega tradicionalnega znanja;

G. ker je cilj strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, da se zaustavi upad biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v EU in do leta 2020 pomaga zaustaviti upad biotske raznovrstnosti na svetovni ravni;

H. ker so EU in države članice sprejele Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 in v njej določile sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja ter so v celoti zavezane njihovemu uresničevanju;

I. ker je v političnih usmeritvah Komisije za obdobje 2019–2024 določeno, da si bo EU v naslednjih petih letih skupaj s svetovnimi partnerji prizadevala za zajezitev izgube biotske raznovrstnosti;

J. ker so gozdovi nujno potrebni za preživetje po vsem svetu in predstavljajo 80 % biotske raznovrstnosti na Zemlji, čeprav pokrivajo le 30 %;

Splošne ugotovitve

1. je zaskrbljen, saj je v globalnem poročilu IPBES o oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev jasno poudarjeno, kakšen je obseg te ekološke krize in da si je treba usklajeno prizadevati za korenite spremembe, saj narava še nikoli v zgodovini človeštva ni propadala tako hitro, vrste izumirajo vse hitreje, približno milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje, kar lahko ima hude posledice za ljudi po vsem svetu in bo vplivalo na življenje prihodnjih generacij;

2. je zelo zaskrbljen, ker naj bi na podlagi posebnega poročila IPCC z dne 8. avgusta 2019 biotski raznovrstnosti še dodatno škodovale podnebne spremembe ; prav tako je zaskrbljen zaradi podatkov iz posebnega poročila IPCC z dne 24. septembra 2019 o upadu števila morskih sesalcev in drugih staležev rib ter drastičnem izginotju koralnih grebenov, od katerih naj bi jih po podatkih iz posebnega poročila IPCC o globalnem segrevanju za 1,5° C v primeru dviga temperature za 2° C 99 % propadlo;

3. je zelo zaskrbljen zaradi navedb v poročilu IPCC o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju, da so podnebne spremembe eden od glavnih neposrednih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti in da bodo njihovi negativni učinki na naravo in biotsko raznovrstnost, ekosistemske storitve, oceane in prehransko varnost v prihodnjih desetletjih vse izrazitejši; poudarja, da IPCC opozarja, da je zdravje oceanskih in morskih ekosistemov danes prizadeto zaradi globalnega segrevanja, onesnaževanja, prekomernega izkoriščanja morske biotske raznovrstnosti, dvigovanja morske gladine, zakisljevanja, deoksigenacije, morskih vročinskih valov, taljenja ledenikov in morskega ledu, kot ga doslej še ni bilo, obalne erozije in pogostejših naravnih nesreč, saj vse to vpliva na morske in obalne ekosisteme tako, da spreminja njihovo delovanje in pospešuje zmanjševanje števila morskih sesalcev in upad ribištva, prispeva pa tudi k drastičnemu izginjanju koralnih grebenov in mangrov; opozarja, da oceani lahko prispevajo k blaženju posledic podnebnih sprememb in prilagajanju nanje; zato poziva EU, naj oceane uvrsti med prednostna področja strategije za biotsko raznovrstnost, vse pogodbenice pa poziva, naj jih priznajo kot skupno dobro človeštva ter naj za njihovo ohranitev razvijejo nov pristop, na podlagi katerega bo posameznikova in kolektivna odgovornost postavljena precej nad tradicionalnimi načeli svobode in lastništva oceanov;

4. meni, da smo se znašli v izrednih okoljskih razmerah, ki zahtevajo obsežne ukrepe v Evropi in zunaj nje; poziva Komisijo, naj v evropskem zelenem dogovoru varstvo in obnovo narave poleg podnebnih sprememb zastavi kot najpomembnejše prednostno področje;

5. je zaskrbljen, da cilji iz Aičija v zvezi z biotsko raznovrstnostjo do leta 2020 ne bodo doseženi, če bo biotska raznovrstnost tako hitro upadala kot doslej, in znova poziva vse pogodbenice, naj nujno storijo več; obžaluje, da EU ni na dobri poti, da bi dosegla svoj glavni cilj, tj. da bi do leta 2020 ustavila upad biotske raznovrstnosti in degradacijo ekosistemov; poziva Komisijo in države članice, naj se zavežejo k takojšnjemu, konkretnemu in dodatnemu obveznemu ukrepanju na področju ohranjanja in obnove biotske raznovrstnosti, da bomo dosegli cilje EU in prispevali k uresničitvi ciljev iz Aičija;

6. opozarja, da so biotska raznovrstnost in zdravi ekosistemi, vključno z oceani, ki absorbirajo več kot 25 % emisij CO2 in so glavni vir kisika, bistveni za uresničitev ciljev iz Pariškega sporazuma ter krepijo odpornost EU proti podnebnim spremembam in zmogljivost za prilagajanje nanje; obžaluje, da je uradno zaščitenih le sedem odstotkov oceanov; opozarja, da je za ohranjanje biotske raznovrstnosti ter za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje pomembno razvijati in uvajati naravne rešitve, zlasti za absorpcijo ogljika; zato poziva k večji usklajenosti in boljši sinergiji med tremi konvencijami iz Ria[6], poleg tega naj se te konvencije bolj uskladijo z agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030; poziva Komisijo, naj biotsko raznovrstnost polno vključi v podnebne politike;

7. pozdravlja pekinški poziv k ohranitvi biotske raznovrstnosti in boju proti podnebnim spremembam z dne 6. novembra 2019;

8. poudarja, da je treba v sektorju biogospodarstva, ki ima osrednjo vlogo pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo, sprejemati kompromise med varstvom podnebja in zaščito biotske raznovrstnosti; je zaskrbljen, ker se ti kompromisi v nedavnih političnih razpravah niso dovolj obravnavali; poziva vse deležnike, naj razvijejo usklajen pristop, da bosta zaščita biotske raznovrstnost in varstvo podnebja postali del uspešnega biogospodarstva;

9. želi opomniti, da je biotska raznovrstnost nenadomestljiva za proizvodnjo hrane, goriva in zdravil, prav tako pa je poleg zdrave narave pomembna za dolgoročni gospodarski razvoj;

10. pozdravlja zavezo Ursule von der Leyen v političnih usmeritvah Komisije za obdobje 2019–2024 ter v poslanici z dne 10. septembra 2019 za komisarja za okolje in oceane, da bo v prvih stotih dneh nove Komisije predstavila strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030 kot del evropskega zelenega dogovora, pozdravlja pa tudi, da si bo prizadevala, da bo EU prevzela vodilni svetovni položaj na Konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti leta 2020, kot ga je že leta 2015 na pariški podnebni konferenci; vztraja, da mora biti to ena glavnih prednostnih nalog nove Komisije in da mora EU pred konferenco COP 15 dati zagon svetovnim ambicijam v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poziva Komisijo, naj glede na globalno krizo v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, ki jo je v nedavnem poročilu Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah, ravna drugače in ne sprejema prostovoljnih zavez ter naj predlaga velikopotezno in vključujočo strategijo za biotsko raznovrstnost za leto 2030, ki bo določala pravno zavezujoče cilje za EU in države članice, vključno s posebnimi cilji za ohranitev in varovanje naravnih območij ter obnovo ekosistemov do leta 2030;

11. meni, da bi bilo treba v tej novi strategiji posebno pozornost nameniti obnovi ekosistemov, habitatov in vrst, zlasti tako, da bi z raziskavami in inovacijami v vseh sektorjih spodbudili uvajanje gospodarskih modelov, ki temeljijo na naravi, saj je to ključno za doseganje ciljev na področju biotske raznovrstnosti;

12. poudarja, da sta zaščita in ohranjanje globalne biotske raznovrstnosti nadvse pomemben izziv in sta torej v strateškem interesu EU, zato bi morali biti deležni kar največje politične pozornosti; poziva Komisijo in države članice, naj zlasti prek svojih instrumentov zunanjega delovanja, kot je instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, dejavno sodelujejo s tretjimi državami ter spodbujajo ukrepe za ohranjanje in obnovo biotske raznovrstnosti in upravljanje na tem področju in določajo cilje zanje, zlasti kar zadeva večstranske in trgovinske sporazume ter ukrepe v primeru neizpolnjevanja zahtev; zato Komisijo poziva, naj v vse prihodnje trgovinske sporazume vključi zavezujoča in izvršljiva poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju;

13. ponavlja svoje stališče, da bi bilo treba 45 % sredstev instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje dodeliti za naložbe, ki prispevajo k podnebnim ciljem, upravljanju in varstvu okolja, biotski raznovrstnosti ter boju proti dezertifikaciji;

14. poudarja, da je potreben celovit pristop, ki bo zagotovil upravljanje na več ravneh in obravnaval ohranjanje, obnovo in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev; poziva EU in države članice, naj si še naprej močno prizadevajo za nadaljnjo krepitev Konvencije o biološki raznovrstnosti ter prevzamejo vodilno vlogo pri pripravi okvira za obdobje po letu 2020, zlasti v pripravah na 15. zasedanje konference pogodbenic, naj se za biotsko raznovrstnost zavežejo cilju, ki bo enakovreden podnebnemu cilju o 1,5 ºC iz Pariškega sporazuma, ter naj pregledno določijo svoje vizije in prednostne naloge za globalni okvir na področju biotske raznovrstnosti za obdobje po letu 2020;

15. želi spomniti, da je ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov neločljivo povezano z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja in osrednjega pomena zanj; poudarja, da morajo Komisija in države članice naravo in biotsko raznovrstnost ter s tem povezane cilje učinkovito vključiti v vse sektorje, spremeniti gospodarski model, da bo bolj trajnosten, in pri tem obravnavati ogljični odtis EU, poleg tega pa morajo vse notranje in zunanje politike EU, med drugim na področjih kmetijstva, ribištva, energije iz obnovljivih virov, prometa in trgovine, ter večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 bolj uskladiti z okoljsko politiko; meni, da je potrebno tesnejše sodelovanje med vsemi sektorji, saj bi tako vanje lahko vključili prizadevanja za zaščito, ohranitev in obnovo biotske raznovrstnosti; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti življenjskemu ciklu blaga od zasnove do potrošnje, da bi zaščitili naravne vire in biotsko raznovrstnost ter upoštevali kumulativne učinke, vključno s prevozom;

16. meni, da je nadvse pomembno, da dolgoročno strateško obravnavamo ključne dejavnike za upad biotske raznovrstnosti in čim prej določimo in zaščitimo najbolj ogrožena in strateška območja, ki so ključna za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, ter neokrnjene ekosisteme, in sicer na podlagi občutljivosti območja, obstoja ogroženih vrst, ugotovljenih vrzeli v znanju in/ali učinkovitem upravljanju ter obstoja razširjenih vrst, ki so temeljnega pomena za ekološke procese, ter omejimo upad biotske raznovrstnosti in negativne učinke na ozemlja domorodnih in lokalnih skupnosti ter njihovo preživetje;

17. ponovno poudarja, da države članice EU v okviru bonskega izziva še vedno povsem pozabljajo na obnovo kljub njeni pomembnosti;

18. poudarja, da podnebna kriza in obsežna izguba biotske raznovrstnosti pomenita veliko grožnjo človekovim pravicam; opozarja, da so brez zdravega okolja ogrožene temeljne človekove pravice do življenja, zdravja, hrane in neoporečne vode; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pripravita strategijo EU za varstvo pravice do zdravega okolja, pri tem pa naj tesno sodelujeta s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, kot je Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce, ki je skupaj s Programom Združenih narodov za okolje začel nedavno izvajati strategijo na tem področju;

Izvajanje konvencije in strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020

19. pozdravlja odločitev, ki je bila sprejeta na 14. zasedanju pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti v Egiptu, da morajo pogodbenice med drugim bistveno hitreje izvajati strateški načrt za biotsko raznovrstnost 2011–2020 in preučiti možnosti za nacionalno vrednotenje biotske raznovrstnosti ter ekosistemskega delovanja in storitev; meni, da je nadvse pomembno, da se pri izvajanju veljavnega strateškega načrta za biotsko raznovrstnost za obdobje 2011–2020 bolj potrudimo in se osredotočimo na doseganje ciljev o biotski raznovrstnosti iz Aičija ter oblikujemo ambiciozen strateški načrt in mehanizem izvajanja za obdobje po letu 2020, ki bo formalno vključeval lokalne in regionalne oblasti, pri tem pa moramo upoštevati scenarij do leta 2050 in nove izzive na področju biotske raznovrstnosti v skladu s cilji iz agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

20. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je iz ocene[7] stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov, katerih ohranitev je v interesu, razvidno, da ima v EU le 7 % morskih vrst in 9 % morskih habitatnih tipov ugodno stanje ohranjenosti, in da je bilo pri 27 % ocen vrst in 66 % ocen habitatnih tipov ugotovljeno neugodno stanje ohranjenosti; poudarja tudi, da naj bi glede na to oceno v zadnjem desetletju stalno upadalo kar 48 % vrst morskih živali in rastlin z znanimi populacijskimi trendi, s čimer se povečuje tveganje izumrtja vrst, ki se spremljajo;

Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020

21. pozdravlja napredek, ki so ga pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti na 14. zasedanju dosegle pri celovitem in sodelovalnem postopku za oblikovanje globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020; podpira Listino o biotski raznovrstnosti iz Metza, ki jo je sprejela skupina G7;

22. poudarja, da bi moral biti globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 ambicioznejši in bolj vključujoč ter bi moral bolje delovati; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo mehanizme za izvajanje Konvencije o biološki raznovrstnosti, si dejavno prizadevajo oblikovati velikopotezne pravno zavezujoče cilje, podroben časovni načrt, jasne kazalnike uspešnosti, instrumente sledenja in mehanizme vzajemnih pregledov/poročanja na podlagi skupnih standardov – po možnosti v sodelovanju z oblastmi na poddržavni ravni –ter zagotovijo popolno preglednost in odgovornost za pogodbenice ter splošno učinkovitost  naslednjega globalnega strateškega načrta za biotsko raznovrstnost;

23. poudarja, da potrebujemo mednaroden okvir v obliki globalnega pravno zavezujočega sporazuma, da se zaščiti biotska raznovrstnost na globalni ravni, ustavi njeno upadanje in se obnovi v vseh vidikih; meni, da mora ta okvir temeljiti na specifičnih, merljivih in številčno opredeljivih, ambicioznih, stvarnih in časovno omejenih ciljih in trdnih zavezah, kar vključuje okrepljene nacionalne strategije za biotsko raznovrstnost in akcijske načrte ter ustrezne druge instrumente, kot so poddržavni akcijski načrti, finančne zaveze in zagotovila za krepitev zmogljivosti, pa tudi mehanizem petletnega spremljanja in pregleda, s poudarkom na vse večji ambicioznosti; poudarja, da je za dober postopek spremljanja potrebno redno poročanje vseh pogodbenic ter usklajeno zbiranje in obdelava primerljivih in skladnih podatkov in kazalnikov;

24. poziva Komisijo in države članice, naj se zavzemajo za opredelitev novega globalnega cilja, da bi do leta 2030 obrnili trend izgubljanja biotske raznovrstnosti in bi se lahko narava regenerirala, kar bi koristilo vsem, ter bi prispevali k zaščiti biotske raznovrstnosti, blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, boju proti dezertifikaciji in degradaciji tal ter prehranski varnosti; poziva, naj si EU med prizadevanji prizadeva za večjo ambicioznost ter naj morebiti pozove k zaščiti polovice planeta do leta 2050; meni, da bi moral biti v okviru za obdobje po letu 2020 določen jasen cilj, da se do leta 2030 ohrani vsaj 30 % naravnih območij, in cilj, da se obnovi vsaj 30 % degradiranih ekosistemov, EU pa bi morala zase določiti podobna cilja;

25. poudarja, da bodo mednarodna prizadevanja in sporazumi obrodili sadove le, če bodo pri tem dejavno sodelovali vsi deležniki; poziva k oblikovanju koalicije deležnikov iz zasebnega in javnega sektorja, ki bi oblikovala svetovni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020; opozarja, da je agenda rešitev iz Pariškega sporazuma uporabna za oblikovanje konstruktivne agende za vse deležnike Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, in poziva, naj se podobni ukrepi vključijo v okvir za obdobje po letu 2020;

26. poudarja, da je treba čim bolj zmanjšati morebiten časovni zamik med sprejetjem globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in njegovim prenosom v nacionalne cilje o biotski raznovrstnosti in akcijske načrte na poddržavni ravni, da ne bo prišlo do zamud pri sprejemanju konkretnih ukrepov za zajezitev upada biotske raznovrstnosti;

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030

27. poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo, ki bo obravnavala glavne dejavnike za izgubo biotske raznovrstnosti doma in po svetu;

28. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bosta strategija „od vil do vilic“ in cilj ničelne stopnje onesnaževanja skladna s skupno kmetijsko politiko po letu 2020, zlasti glede zmanjšanja zmanjšanja uporabe pesticidov;

29. poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj v svoje finančne instrumente vključita preverjanje primernosti z vidika biotske raznovrstnosti, da bi se izognili škodljivim učinkom nanjo; poziva Evropsko investicijsko banko, naj svoje okoljske in socialne standarde posodobi v skladu z določbami strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030;

30. poziva k zavezujočemu cilju na ravni EU, da bi do leta 2030 obnovili degradirane habitate, in sicer z obnovo naravnih gozdov, šotišč, poplavnih ravnic, mokrišč, biotsko zelo raznovrstnih travišč, obalnih območij in morskih območij; obžaluje, da s strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2020 ni bil izpolnjen cilj o obnovi 15 % degradiranih ekosistemov;

31. poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj v zunanje delovanje, zlasti zunanje finančne instrumente, vključita preverjanje primernosti z vidika biotske raznovrstnosti, da s sredstvi ali programi financiranja EU ne bi prispevali k zmanjševanju neto biotske raznovrstnosti;

32. meni, da bodo morale biti svetovne ambicije EU v skladu z njenim notranjim delovanjem v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030;

33. poziva Komisijo, naj zmanjšanje globalnega odtisa EU kot pomembno točko vključi v strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, da ne bi prišlo do neskladja med njenimi notranjimi in mednarodnimi ukrepi;

Gospodarski vidiki in financiranje

34. pozdravlja, da se je na 14. zasedanju pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti 196 vlad dogovorilo, da bodo do leta 2020 in tudi v letih potem povečale naložbe v naravo in ljudi; poudarja, da lahko gospodarska rast k trajnostnemu razvoju pripomore le, če hkrati ne propadata biotska raznovrstnost in zmogljivost narave, da prispeva k dobrobiti ljudi;

35. poudarja, da je treba za biotsko raznovrstnost nameniti ustrezna in zadostna finančna sredstva; poziva, naj se v naslednji večletni finančni okvir vključi preverjanje primernosti z vidika izboljšanja biotske raznovrstnosti in podnebja in naj se na vseh političnih področjih bolj upoštevajo vidiki biotske raznovrstnosti, da bi v veliki meri in pozitivno vplivali na uresničevanje vizije za leto 2050; poziva Komisijo in Svet, naj jasno določita, da je treba za biotsko raznovrstnost v večletnem finančnem okviru nameniti vsaj 10 % sredstev poleg odhodkov za vključevanje podnebnih vprašanj; poudarja tudi, da je treba vzpostaviti preglednejšo, celovitejšo in strožjo metodologijo za spremljanje odhodkov za biotsko raznovrstnost in podnebne spremembe; ponovno poziva, da je treba sredstva za program LIFE vsaj podvojiti; poziva tudi k odpravi škodljivih subvencij in usklajenosti med vsemi skladi in programi EU, tako da nobena stroškovna postavka v proračunu EU ne bo prispevala k izgubi biotske raznovrstnosti;

36. poudarja, je treba vključevanje biotske raznovrstnosti dopolnjevati z zbiranjem podatkov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se za temeljne raziskave, tudi taksonomijo, ki je bistvenega pomena za ta cilj, nameni veliko premalo sredstev in podpore na področju politike in financiranju raziskav; poziva, naj se v programu Obzorje Evropa dodeli dovolj sredstev za osnovne raziskovalne projekte in krepitev zmogljivosti ter naj se v tam namen uporabi tudi tehnična pomoč drugih skladov EU;

37. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo uvedbo dodatnih mednarodnih finančnih mehanizmov za zaščito in ohranjanje biotske raznovrstnosti v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti ter si hkrati karseda prizadevajo za vključevanje vidika biotske raznovrstnosti v obstoječe sklade; ugotavlja, da so lahko gospodarske dejavnosti pomemben vzrok za svetovni upad biotske raznovrstnosti in izgubo naravnega kapitala; zato poziva podjetja in finančne organizacije, naj sprejmejo in delijo trdne zaveze glede biotske raznovrstnosti in prispevajo k njim, tudi s preverjanjem primernosti svojih dejavnosti z vidika biotske raznovrstnosti, in poudarja pomen spodbujanja ustreznih finančnih pobud; obžaluje, da so podatki o finančnih tokovih, usmerjenih v biotsko raznovrstnost, iz domačih in mednarodnih javnih zasebnih virov nedosledni, kar ogroža sisteme spremljanja in poročanja ter slabo vpliva na morebitne reforme; zato poziva Komisijo, države članice in Evropsko investicijsko banko, naj razvijejo konkretne standarde za podatke o finančnih tokovih za biotsko raznovrstnost; poudarja, da bo prihodnji trajnostni finančni načrt udeležencem na finančnem trgu pomagal razumeti njihova tveganja, povezana z izgubo biotske raznovrstnosti, saj bo biotsko raznovrstnost vključil v zahteve glede finančnih razkritij;

38. poudarja, kako pomembno je povečati naložbe, vključno z naravnimi rešitvami in ustreznimi pobudami, od katerih bodo imeli koristi tako ukrepi na področju biotske raznovrstnosti kot tudi podnebni ukrep, tako da se bo posledično zmanjšal vpliv podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost, obenem pa je treba postopoma opuščati okolju škodljive naložbe; želi spomniti, da je treba večji del naložb v okviru Pariškega sporazuma porabiti za ohranjanje in obnavljanje biotske raznovrstnosti; obžaluje pa, da se kljub potencialu naravnih rešitev za podnebne spremembe le 2,5 % svetovnega proračuna za blaženje podnebnih sprememb nameni za sekvestracijo ogljika v tla; poziva, naj se več sredstev EU in mednarodnih sredstev za podnebje nameni za zaščito in obnovo naravnih ekosistemov, saj bi s tem prispevali tako biotski raznovrstnosti kot tudi blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje;

39. pozdravlja odločitev skupine EIB, da bo vse svoje finančne dejavnosti uskladila s cilji Pariškega sporazuma in namenila vsaj 50 % finančnih sredstev EIB za podnebne ukrepe; poziva Evropsko investicijsko banko, naj v okviru svojih finančnih sredstev še naprej povečuje zaščito in ohranjanje biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami in finančnim sektorjem uskladi svoje dejavnosti s Pariškim sporazumom ter zagotovi preverjanje primernosti finančnih transakcij in naložb v EU in zunaj njenih meja z vidika podnebja in biotske raznovrstnosti;

40. poudarja, da se mednarodne organizacije, kot so Mednarodni denarni sklad, program OZN za okolje in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, strinjajo, da je okoljska obdavčitev bistveno orodje pri obravnavanju okoljskih izzivov, kot je izguba biotske raznovrstnosti; pozdravlja pobude, kot je mreža za zeleno fiskalno politiko okoljskega programa OZN in Mednarodnega denarnega sklada, da bi pospešili izmenjavo znanja in dialog o zeleni fiskalni reformi; opozarja na cilj št. 3 iz Aičija, na potrebo po pozitivnih pobudah za ohranitev in trajnostno uporabo biotske raznovrstnosti ter na cilj trajnostnega razvoja št. 15 in potrebo po mobilizaciji in bistvenem povečanju finančnih sredstev iz vseh virov, da bi ohranili in trajnostno uporabljali biotsko raznovrstnost in ekosisteme; zato poudarja, da bi lahko z uvedbo pravične okoljske obdavčitve, ki bi bila skladna z načelom „onesnaževalec plača“, zmanjšali škodovanje okolju in pridobili finančnih sredstva za varstvo narave; poziva EU in države članice, naj davčne sisteme preoblikujejo in v večji meri uporabijo okoljske obdavčitve;

41. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je le 8,3 % vseh finančnih sredstev za prevzem obveznosti povezanega z ustavitvijo izgube biotske raznovrstnosti, kar je najnižji odstotek od leta 2015, čeprav vrste izginjajo tako hitro, kot še nikoli prej; poziva Komisijo, naj poveča količino dodeljenih sredstev, da se zagotovi dolgoročna in enotna zaščita biotske raznovrstnosti v EU; vztraja, naj se v naslednjem večletnem finančnem okviru uporablja zanesljiva metodologija za spremljanje biotske raznovrstnosti, da ne bi precenjevali ukrepov za biotsko raznovrstnost;

Gozdarstvo, kmetijstvo, ribištvo in tla

42. poudarja, da so kmetijske in ribiške dejavnosti, zdrava tla in ohranjanje biotske raznovrstnosti tesno povezani; ugotavlja, da netrajnostno kmetijstvo in ribištvo slabo vplivata na biotsko raznovrstnost; poudarja, da pa lahko s trajnostnim kmetijstvom, gozdarstvom in ribištvom zmanjšamo negativni vpliv na vrste, habitate in ekosisteme ter posledice podnebnih sprememb;

43. zato poziva EU in pogodbenice, naj sprejmejo trdne zaveze za trajnostne prehranske sisteme, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, vključno z zahtevami in strategijami za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev in hranil, zmanjšanjem rabe pesticidov in zaščito tal, habitatov in vrst, ki zagotavljajo ključne ekosistemske storitve, kot je opraševanje, in povečanjem selektivnosti, da bi zmanjšali kumulativne vplive na morske in obalne ekosisteme ter prispevali k obnovi staležev rib na občutljivih območjih in območjih prelova; poziva Komisijo, naj v okviru naslednje revizije direktive EU o trajnostni rabi pesticidov (2009/128/ES) vanjo vključi zavezujoče cilje na ravni EU o zmanjšanju njihove rabe, in poziva Komisijo, države članice in regionalne vlade k neposredni podpori trajnostnih metod in ekoloških shem na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva;

44. poziva Komisijo in države članice, naj finančno podprejo kmetijske in gozdarske metode, ki so v skladu s cilji biotske raznovrstnosti, kot so integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi in upravljanje hranil, ekološko kmetijstvo, agroekološke prakse, prakse ohranjanja tal in vode, ohranitveno kmetijstvo, kmetijsko gozdarstvo, drevesno-pašna raba zemljišč, upravljanje namakanja, mali ali zakrpani sistemi ter prakse za izboljšanje dobrobiti živali;

45. želi spomniti, da so v skladu s sporočilom Komisije o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov gozdovi nepogrešljivi za sisteme našega planeta, ki nam omogočajo življenje, saj prekrivajo 30 % kopnega in gostijo 80 % biotske raznovrstnosti; poudarja, da je krčenje gozdov eden osrednjih vzrokov za upadanje biotske raznovrstnosti in da so emisije zaradi sprememb v rabi tal, ki so posledica krčenja gozdov, velik vzrok podnebnih sprememb; je zaskrbljen zaradi učinka porabe EU na krčenje gozdov, saj je EU končna porabnica 10 % vseh proizvodov, povezanih s krčenjem gozdov; poziva Komisijo, naj sprejme enotno opredelitev pojma „ne povzroča krčenja gozdov“;

46. poziva Komisijo, naj predlaga celovit sklop ukrepov, s katerimi bi zmanjšali odtis porabe EU na zemljiščih, tudi z zakonodajo in na podlagi primerne skrbnosti, da bi za proizvode, ki se dajo na trg EU, zagotovila trajnostne dobavne verige, ki ne bi prispevajo h krčenju gozdov, pa tudi akcijski načrt za palmovo olje; meni, da bi morali ukrepi EU proti krčenju gozdov obravnavati glavne vzroke, kot so palmovo olje, soja, govedina in kakav; poziva Komisijo, naj karseda hitro opusti vsa biogoriva, za katera obstaja veliko tveganje posredne spremembe rabe zemljišč v EU;

47. poudarja, da morajo biti gozdne politike usklajene, preprečevati izgubo biotske raznovrstnosti in posledice podnebnih sprememb ter povečevati naravne ponore EU, hkrati pa varovati, ohranjati in krepiti biotsko raznovrstnost;

48. poudarja, da noben učinek zamenjave lesnih izdelkov ne more nadoknaditi izgube starih gozdov in pragozdov, ki veljajo za nezamenljive[8], zato bi jih bilo treba zaščititi s pravnimi in spodbujevalnimi instrumenti, usmerjenimi v njihovo kompleksnost, povezljivost in reprezentativnost;

49. poudarja, da se po projekcijah OZN (World Population Prospects) v naslednjih 30 letih pričakuje porast svetovnega prebivalstva za 2 milijardi oseb, zaradi česar bo raba tal in morja še bolj vplivala na biotsko raznovrstnost in sekvestracijo ogljika; se zaveda, da vse večje izgubljanje biotske raznovrstnosti ogroža prehransko varnost in prehrano; poziva pogodbenice, naj spodbujajo trajnostno rabo biotske raznovrstnosti v programih, ki prispevajo k prehranski varnosti in boljši prehrani ljudi, pomagajo pa uresničevati tudi cilje trajnostnega razvoja, s posebnim poudarkom na cilju trajnostnega razvoja 2 (odprava lakote);

Mestna območja

50. ugotavlja, da so onesnaževanje, širjenje mest, pozidava tal in uničevanje habitatov drugi večji povzročitelji uničenja biotske raznovrstnosti; opozarja, da se je po navedbah globalnega poročila o oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev IPBES površina mestnih območij od leta 1992 podvojila in da dve tretjini državljanov EU živi na urbanih območjih; poziva k boljši oceni vloge mestnih območij pri ohranjanju biotske raznovrstnosti ter k boljši vključenosti mest in lokalnih organov v opredeljevanje politik za zaščito in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter v spremljanje, poročanje in preverjanje;

51. vztraja, da se premalo zavedamo potenciala mest za varstvo biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev; želi opozoriti, da izboljšanje koristi biotske raznovrstnosti, ekosistemskih storitev in zelene infrastrukture v mestih in na primestnih območjih izboljšuje zdravje ljudi; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo upoštevanje in nadaljnje vključevanje biotske raznovrstnosti in funkcij ekosistemov v oblikovanje, politike in načrtovanje mest ter naj tudi zmanjšajo ogljikove emisije in izboljšajo prilagajanje podnebnim spremembam;

52. ugotavlja, da lahko imajo mestna območja v EU pri vprašanju biotske raznovrstnosti preobrazbeno vlogo; poudarja, da sta onesnaženost s plastiko in onesnaženost vode velika vzroka za izgubo biotske raznovrstnosti; meni, da bi lahko močno krožno gospodarstvo v okviru novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo bistveno prispevalo k prizadevanjem EU na področju biotske raznovrstnosti;

53. obžaluje, da onesnaženje s plastiko in razpršeno onesnaževanje, na primer iz čistilnih naprav, onesnaženje zaradi zdravil in netrajnostnih kmetijskih praks, na primer intenzivne uporabe hranil, močno vpliva na zdravje oceanskih ekosistemov;

Zaščitena območja EU

54. poziva k podrobni preučitvi vseh zaščitenih območij EU, vključno z območji Natura 2000, in k njihovemu izboljšanju, večji povezanosti in razširitvi; poudarja, da potrebujemo standardizirano metodo za izračun zaščitenih območij v EU in jasno opredelitev, kaj je zaščiteno območje; poudarja, da je treba glede na nedavno poročilo IPCC o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju opraviti celovito oceno zaščitenih morskih območij EU in njihovega upravljanja ter ter ta območja precej razširiti; poziva k razširitvi zaščitenih morskih območij EU, tako da bi zajela več odprtega morja; poudarja, da je za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti poleg količinskih vidikov pomembna tudi kakovost zaščitenih območij in je zato treba nameniti več pozornosti njihovemu dobremu in trajnostnemu upravljanju;

55. poziva Komisijo, naj še naprej pravno ukrepa, če ugotovi, da se ne ravna v skladu s predpisi EU o varstvu narave; poudarja, da morajo biti postopki za obravnavanje okoljskih kršitev učinkovitejši, saj utegne nastati nepopravljiva okoljska škoda; poudarja, da je treba nujno poskrbeti za ustrezno izvrševanje direktiv o naravi in pregledno ukrepati v primeru pritožb o kršitvah zakonodaje;

56. ugotavlja, da lahko ustvarimo sovražno okolje za aktiviste in okoljevarstvenike ter celo neposredno ali posredno ogrozimo njihovo življenje, če bomo okvir za varstvo narave slabo izvajali; poudarja, da mora EU dejavno obsojati umore okoljskih aktivistov in okoljevarstvenikov;

57. poudarja, da zelena infrastruktura zagotavlja ekosistemske storitve, ki podpirajo biotsko raznovrstnost, na primer s številčnejšimi ekološkimi koridorji v mestih;

Inovacije, raziskave in izobraževanje

58. želi spomniti na pomen inovacij, raziskav in razvoja za doseganje ciljev vizije za leto 2050; poudarja, da je treba podpirati raziskave in participativne znanosti, da bi okrepili znanje, zlasti v zvezi z oceani, saj jih je do danes raziskanih le 5 %; poziva Komisijo in Svet, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru povečata sredstva za Obzorje Evropa na 120 milijard EUR, zlasti v korist razdelku o naravnih virih, vključno z osnovnimi in uporabnimi raziskavami, na primer na področju taksonomije, ter naj v okviru programa Obzorje Evropa začneta misijo za zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti; poziva pogodbenice, naj se zlasti osredotočijo na povezave med ohranjanjem biotske raznovrstnosti in koristmi za zdravje ljudi in gospodarsko blaginjo ter uskladijo ukrepe na področju zbiranja podatkov;

59. poziva Komisijo, naj podpre nadaljnje raziskave v učinke rabe tal in spremembe rabe tal, vključno s krčenjem gozdov in proizvodnjo bioenergije, na emisije toplogrednih plinov, rezultate pa upošteva pri prihodnjem oblikovanju politike;

60. je seznanjen s podatki iz evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu, sprejete 16. januarja 2018, da bi se lahko 150 milijonov ton plastike, ki se je nakopičila v svetovnih oceanih, do leta 2030 podvojilo, kar bi ogrozilo več kot 660 vrst in škodovalo našemu okolju; poziva Komisijo, naj poskrbi za vodilne pobude proti onesnaženju s plastiko in njegovemu vplivu na biotsko raznovrstnost; želi posebej poudariti problem mikroplastike, ki je prisotna v več kot 80 % zbranih morskih odpadkov, kar ogroža morsko biotsko raznovrstnost; zato pozdravlja zavezo Ursule von der Leyen, da bo v našem boju proti plastičnim odpadkom odprla novo fronto proti mikroplastiki; poudarja, da je potreben pristop krožnega gospodarstva, v katerem bo poudarek na raziskavah in inovacijah za trajnostne proizvode;

61. poudarja pomen izobraževanja za ozaveščanje o biotski raznovrstnosti in varstvu okolja; ugotavlja, da so učna zaščitena območja ustrezno in učinkovito orodje za ozaveščanje javnosti in okrepitev ohranjanja;

Krepitev zmogljivosti, ozaveščanje javnosti in sodelovanje vseh akterjev

62. poudarja, da sta krepitev zmogljivosti in ozaveščanje ključnega pomena za uspešno izvajanje in boljše razumevanje pomena biotske raznovrstnosti; zato pozdravlja odločitev na 14. konferenci pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, da je treba pogodbenice, druge vlade in donatorje, ki to zmorejo, pozvati k zagotovitvi finančnih sredstev za krepitev zmogljivosti, tehnično pomoč in prenos tehnologije;

63. poudarja pomen intenzivnejšega ozaveščanja in vključevanja civilne družbe in širše javnosti iz različnih starostnih skupin in okolij za doseganje ciljev EU in svetovnih ciljev;

64. poziva pogodbenice, naj ozaveščajo javnost in spodbujajo udeležbo več deležnikov, da bi z lokalnimi skupnostmi in domorodnim prebivalstvom zagotovile prilagojene rešitve za bolj trajnostno rabo zemljišč in večjo biotsko raznovrstnost, pri katerih se bodo v celoti upoštevale regionalne razlike v krajini in habitatih;

65. pozdravlja, da se namerava dejavno vključiti več deležnikov, kar je bistveno za vrednotenje, zaščito, ohranjanje, trajnostno rabo in obnovo biotske raznovrstnosti, in poudarja, da bo boljše sodelovanje z ravnmi upravljanja, sektorji in zasebnimi akterji ter med njimi omogočilo vključevanje ciljev o biotski raznovrstnosti v druge politike; meni, da je treba vključiti podjetja in finančne organizacije, ter pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi zasebni sektor vključili v ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti prek platforme EU za podjetja in biotsko raznovrstnost; ob tem pozdravlja pobude zasebnega sektorja, kot je začetek pobude „One Planet Business for Biodiversity“ na vrhu Združenih narodov o podnebju v New Yorku;

66. poziva Komisijo, naj razmisli o usklajeni metodologiji za izračun ekološkega odtisa podjetij EU in njihovega vpliva na biotsko raznovrstnost;

67. meni, da so za spoprijem s podnebnimi spremembami, degradacijo okolja in izgubljanjem biotske raznovrstnosti potrebne korenite spremembe v družbi; poudarja, da je pri tem treba upoštevati načelo pravičnega prehoda in zagotoviti, da bo proces vključujoč in pravičen;

68. se zaveda, da ozaveščanje javnosti in dostop do celovitih in enostavno razumljivih informacij omogočata, da se potrošniki ozaveščeno odločajo, in spodbujata trajnostno potrošnjo, zato vztraja da bi morala biti del celovitega sklopa ukrepov, zlasti v zvezi s proizvodi, ki so vzrok za krčenje gozdov, uničevanje ekosistemov in kršitev človekovih pravic; poziva Komisijo in države članice, naj v vrednostnih in dobavnih verigah izboljšajo sledljivost in nadzor nad proizvodi, s tem pa tudi preglednost za potrošnike;

69. poudarja, da je treba bolje razviti certificiranje na področju okoljskega označevanja in boja proti krčenju gozdov;

70. pozdravlja, da se bo leta 2020 v Marseillu sestala Mednarodna zveza za ohranjanje narave; poziva Komisijo, naj na tem forumu jasno izrazi podporo zavezam na področju biotske raznovrstnosti;

o

o o

71. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

 

[1] UL L 35, 31.1.2018, str. 2.

[2] UL C 356, 4.10.2018, str. 38.

[3] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0431.

[4] UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

[5] UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

[6] Konvencija o biološki raznovrstnosti, Konvencija OZN o boju proti dezertifikaciji in Okvirna konvencija OZN o spremembi podnebja.

[7]  Poročilo o regionalni oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev za Evropo in Srednjo Azijo

https://www.ipbes.net/system/tdf/downloads/spm_2b_eca_digital_20180622.pdf?file=1&type=node&id=28318

[8] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 23. julija 2019 o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov (COM(2019)0352).

Zadnja posodobitev: 15. januar 2020Pravno obvestilo