Postopek : 2019/2956(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0044/2020

Predložena besedila :

B9-0044/2020

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/01/2020 - 10.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


<Date>{10/01/2020}10.1.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0044/2020/REV</NoDocSe>
PDF 221kWORD 67k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o evropskem zelenem dogovoru</Titre>

<DocRef>(2019/2956(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Manon Aubry, Martin Schirdewan, Marisa Matias, Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou), Niyazi Kizilyürek, Clare Daly, Cornelia Ernst, Mick Wallace, Martin Buschmann, Anja Hazekamp, Pernando Barrena Arza, Martina Michels, Helmut Scholz, Özlem Demirel, Sira Rego, Manuel Bompard, Manu Pineda, Leila Chaibi, Eugenia Rodríguez Palop, Nikolaj Villumsen, Malin Björk, Miguel Urbán Crespo, Idoia Villanueva Ruiz</Depute>

<Commission>{GUE/NGL}v imenu skupine GUE/NGL</Commission>

</RepeatBlock-By>


B9-0044/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o evropskem zelenem dogovoru

(2019/2956(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola,

 ob upoštevanju sporazuma, sprejetega na 21. konferenci pogodbenic UNFCCC (COP 21) 12. decembra 2015 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum),

 ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti,

 ob upoštevanju najnovejših in najobsežnejših znanstvenih dokazov o škodljivih učinkih podnebnih sprememb, ki jih je Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC) predstavil v posebnem poročilu z naslovom „Globalno segrevanje za 1,5 °C“, njegovega petega ocenjevalnega poročila (AR5) in pripadajočega zbirnega poročila, njegovega posebnega poročila o podnebnih spremembah in zemljiščih ter njegovega posebnega poročila o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

 ob upoštevanju publikacije Evropske agencije za okolje z naslovom „The European environment ‒ state and outlook 2020, Knowledge for transition to a sustainable Europe“ (Evropsko okolje – stanje in napovedi 2020, znanje za prehod na trajnostno Evropo) (SOER 2020),

 ob upoštevanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja ter dokumenta Komisije za razpravo z dne 30. januarja 2019 z naslovom Za trajnostno Evropo do leta 2030 (COM(2019)0022),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. julija 2019 z naslovom „Okrepitev ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov“ (COM(2019)0352) in sporočila Komisije z dne 20. septembra 2013 z naslovom „Nova gozdarska strategija EU: za gozdove in gozdarski sektor“ (COM(2013)0659),

 ob upoštevanju velikega tveganja izgube biotske raznovrstnosti, ki je opisano v globalnem ocenjevalnem poročilu o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih uslugah medvladne platforme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske usluge z dne 31. maja 2019,

 ob upoštevanju 25. zasedanja konference pogodbenic konvencije UNFCCC (COP 25), ki je potekala od 2. do 13. decembra 2019 v Madridu, Španija,

 ob upoštevanju 26. konference pogodbenic UNFCCC, ki bo potekala decembra 2020, in tega, da morajo vse pogodbenice UNFCCC prispevke, določene na nacionalni ravni, povečati v skladu s cilji Pariškega sporazuma,

 ob upoštevanju 15. konference pogodbenic konvencije o biološki raznovrstnosti (COP 15), ki bo oktobra 2020 v Kunmingu na Kitajskem, na kateri bodo morale pogodbenice odločiti o globalnem okviru za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti, ki bo veljal po letu 2020,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom[1],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah[2],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2019 v Madridu, Španija (COP 25)[3],

 ob upoštevanju člena 153 Pogodbe o delovanju Evropske unije o socialni zaščiti delavcev,

 ob upoštevanju člena 9 PDEU, v skladu s katerim mora EU spodbujati visoko stopnjo zaposlenosti, zagotavljati ustrezno socialno zaščito, se boriti proti socialni izključenosti ter zagotavljati visoko stopnjo izobraževanja, usposabljanja in varovanja človekovega zdravja,

 ob upoštevanju predloga uredbe o Evropskem socialnem skladu plus ,

 ob upoštevanju konvencij in priporočil Mednarodne organizacije dela,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2016 o socialnem dampingu v Evropski uniji[4],

 ob upoštevanju revidirane Evropske socialne listine Sveta Evrope,

 ob upoštevanju študije univerze v Bostonu iz leta 2019 z naslovom „Pentagon Fuel Use, Climate Change in the Costs of War“ (Poraba goriva Pentagona, podnebne spremembe in stroški vojne),

 ob upoštevanju poročila o človekovem razvoju za leto 2019 Programa Združenih narodov za razvoj,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je takojšnje in ambiciozno ukrepanje bistvenega pomena za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C, da bi se izognili masovni izgubi biotske raznovrstnosti, propadanju ekosistemov, pomanjkanju virov, onesnaževanju in povečanim zdravstvenim tveganjem; ker se učinki podnebne krize že čutijo povsod po svetu in se še naprej povečujejo z zaskrbljujočo hitrostjo;

B. ker poročilo o človekovem razvoju za leto 2019 Programa Združenih narodov za razvoj ugotavlja, da so razlike v človekovem razvoju še vedno precej razširjene, pojavljajo pa se tudi nove generacije neenakosti; ker je treba nujno obravnavati vse večje socialne in ekonomske neenakosti, tudi skupaj z vsemi ukrepi za boj proti podnebnim spremembam;

C. ker podnebne in okoljske krize zahtevajo ukrepanje, ki se bo oddaljilo od obsedenosti z gospodarsko rastjo, ki je glavni vzrok za obe krizi, in ker mora biti „evropski zeleni dogovor“ začetek konca te uničujoče dogme;

D. ker so samo velike naftne in plinske družbe od leta 2010 porabile 250 milijonov EUR za lobiranje v EU; ker globalna podnebna stavka združuje na stotine milijonov ljudi po vsem svetu, ki zahtevajo, da se konča vladavina sektorja fosilnih goriv;

E. ker imamo zdaj priložnost, da pripravimo ambiciozen, celosten in vseobsegajoč načrt naložb in preoblikovanja, ki bo temeljil na demokraciji, regulaciji in javnem nadzoru; ker si ne moremo privoščiti, da bi tržnim silam prepustili reševanje težav, ki so jih ustvarile, zato izraz „zeleni dogovor“ ne zadostuje za prikaz razvoja, ki je potreben v skladu z vodilnimi znanstvenimi dognanji;

F. ker imamo samo še eno priložnost za rešitev teh okoljskih in socialnih kriz; ker se lahko uspešno spoprimemo s temi skupnimi izzivi le, če se vseh teh kriz lotimo skupaj; ker je ta Komisija zadnja, ki lahko predstavi predloge za rešitev teh kriz, in ker si pri tem ne more privoščiti neuspeha;

G. ker mora „zeleni dogovor“ voditi v radikalno, sistematično in globalno revolucijo našega načina proizvodnje, potrošnje in distribucije, pri tem pa izboljšati življenje in razogljičiti našo družbo; ker mora biti ta dogovor pravičen in koristen za vse; ker te krize dokazujejo, da si moramo skupaj prizadevati za drugačno Evropo, ki daje prednost planetu in ljudem pred dobičkom;

1. opozarja, da so podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti ter vse večje socialne in ekonomske neenakosti najpomembnejši izzivi, s katerimi se srečuje človeštvo, in da je evropski zeleni dogovor priložnost, da jih obravnavamo skupaj in na učinkovit način; poudarja, da so temeljne politične spremembe, pravočasno mednarodno sodelovanje, solidarnost in zaveze za doseganje visokih ciljev edini način, da se globalno segrevanje zadrži pod 1,5 °C in da se odpravlja neenakost; meni, da mora evropski zeleni dogovor doseči preobrazbo in voditi v radikalno, sistematično in globalno revolucijo načinov proizvodnje, potrošnje in distribucije;

2. je seznanjen s predlogom Komisije za zeleni dogovor; poudarja, da je treba v okviru evropskega zelenega dogovora podpreti cilj trajnostnega razvoja, zaščititi in okrepiti ekosisteme EU, zagotoviti njihovo ohranitev ter zaščititi zdravje in dobrobit ljudi pred tveganji in vplivi, ki so povezana z okoljem; poudarja, da evropski zeleni dogovor ni le okrepljena podnebna politika, temveč naložbeni načrt, ki bi moral v celoti preoblikovati gospodarstvo in družbo ter ju jasno usmeriti na ekološko pot, ki bo spoštovala socialne pravice in izboljšala življenje vseh ljudi na planetu; poudarja, da bi morali cilji trajnostnega razvoja služiti kot splošni okvir za oblikovanje in izvajanje politik;

3. meni, da mora biti solidarnost v središču evropskega zelenega dogovora, ki mora biti usmerjen navzven; poudarja, da mora biti bistvo evropskega zelenega dogovora socialna pravičnost in da mora skupaj obravnavati socialne in ekonomske neenakosti ter globalno segrevanje; poudarja pomen spoštovanja in krepitve socialnega dialoga na vseh ravneh in v vseh sektorjih, zlasti s sindikati, da bi zagotovili pravičen prehod; v zvezi s tem ponovno poudarja, da mora Unija priznati in spodbujati vlogo socialnih partnerjev; meni, da mora evropski zeleni dogovor temeljiti na načelih podnebne pravičnosti in vodilnih znanstvenih spoznanj in biti popolnoma skladen z njimi;

4. zavrača uporabo modnih besed in sloganov za prikrivanje nizkih ambicij in neučinkovitih ter nerazumnih podnebnih ukrepov, ki jih narekuje trg, kar nazadnje koristi velikim podjetjem in industriji fosilnih goriv; meni, da je evropski zeleni dogovor priložnost za prelom z neoliberalnim okvirjem in za to, da EU končno prizna svoj podnebni dolg in zgodovinsko odgovornost, da stori več; meni, da je postopno ukrepanje v izrednih podnebnih razmerah povsem nezadostno in da mora biti evropski zeleni dogovor radikalen in preobrazbeni program, ki bo prinesel hitre in daljnosežne spremembe našega gospodarstva in družbe, kot jih še ni bilo; zavrača povezovanje trgov kot način za izenačevanje konkurenčnih pogojev v skladu z interesi velikih podjetij in poziva k močnemu javnemu sektorju na strateških področjih, kot sta energetika in industrija, ki bo lahko izpolnil okoljske cilje ter hkrati zmanjšal socialne in teritorialne neenakosti;

5. poudarja, da je enostranska osredotočenost na gospodarsko rast povzročila podnebno krizo in krizo biotske raznovrstnosti; ugotavlja, da težav ni mogoče rešiti z istim načinom razmišljanja, ki je te težave povzročil; obžaluje, da Komisija evropski zeleni dogovor predstavlja kot novo strategijo za rast;  poudarja, da je treba uvesti gospodarske modele, ki upoštevajo meje zmogljivosti planeta, socialne potrebe in človekove pravice, ne pa da so slepo usmerjene v gospodarsko rast;

6. vztraja pri celovitem in smiselnem vidiku enakosti spolov na vseh političnih področjih, zlasti v podnebni in socialni politiki, ker so ženske in osebe z marginaliziranim spolom najbolj prizadete zaradi varčevalnih ukrepov, socialne izključenosti in podnebnih sprememb; potrjuje, da mora evropski zeleni dogovor upoštevati vidik enakosti spolov, da bo učinkovit in uspešen v svojih ciljih; poziva EU in njene države članice, naj v celoti izvajajo novi akcijski načrt za enakost spolov, kot je bilo dogovorjeno na konferenci COP 25;

7. meni, da kapitalizem ni zelen in ga ni mogoče narediti zelenega; meni, da je prevladujoči socialno-ekonomski sistem sam po sebi netrajnosten in da je kapitalistična akumulacija v popolnem nasprotju s fizičnimi omejitvami našega planeta ter da ogroža ravnovesje, od katerega je odvisno življenje; obžaluje instrumentalizacijo okoljskih pomislekov ljudi za nadaljnjo akumulacijo kapitala, njeno razširitev na nova področja akumulacije in ustvarjanje novih oblik zasebne prilastitve narave (tako imenovani naravni kapital), da se iskreni okoljski pomisleki izkoriščajo za ustvarjanje dobička, ne da bi resnično rešili težave, povezane s temi pomisleki; poudarja, da je boj proti podnebnim spremembam neločljivo povezan z bojem proti socialnim in ekonomskim neenakostim ter za mir;

Povečanje podnebnih ambicij EU do leta 2030 oziroma 2050

8. poudarja, da mora EU, ob upoštevanju načela skupne, vendar različne odgovornosti, biti zgled in predložiti vsaj 70 % revidiranega nacionalno določenega prispevka precej pred konferenco COP26 v Glasgowu, kar bo drugim pogodbenicam omogočilo dovolj časa, da se odzovejo s svojimi revidiranimi cilji; poudarja, da ambicioznih ciljev razogljičenja ne bi smeli obravnavati kot breme za gospodarstvo, temveč bodo postavili temelje za ambiciozne politike razogljičenja za vse sektorje;

9. obžaluje, da je EU dosledno podpirala cilje, ki niso v skladu s ciljem 1,5 °C iz Pariškega sporazuma, in da države članice zadržujejo svoje ambicije v Svetu; obžaluje, da bodo sedanje politike EU zmanjšale emisije toplogrednih plinov za samo približno 60 % do leta 2050; zlasti ugotavlja, da direktiva o energiji iz obnovljivih virov in direktiva o energetski učinkovitosti, ki določata cilja 32 % oziroma 32,5 % do leta 2030, še zdaleč nista dovolj, da bi globalno segrevanje zadržali pod 1,5 °C, in ne odražata potrebnih ambicij;

10. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da ima lobiranje industrije fosilnih goriv in drugih panog negativno vlogo pri oblikovanju politik EU, ter opozarja na pomanjkanje preglednosti, zlasti v Svetu;

11. zavrača zamisel o monetizaciji pravice do onesnaževanja in trgovanju z njo; zahteva normativen pristop za urejanje emisij toplogrednih plinov; poziva k oblikovanju politike za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na podlagi posebne regulacije, ki jo opredeli in spremlja OZN;

12. meni, da mora Evropska komisija nemudoma ravnati v zvezi z izvajanjem evropskega zelenega dogovora in ne opravljati dodatnih ocen, kjer so znanstvene ugotovitve jasne; ocenjuje, da so takšni poskusi taktike zavlačevanja za upočasnitev prehoda; ponavlja, da je Parlament razglasil izredne podnebne in okoljske razmere in da mora EU ustrezno ukrepati ter določiti in izvajati ambiciozne cilje za razogljičenje, ki jih je treba doseči najpozneje do leta 2040;

13. z zaskrbljenostjo opaža potek dolgoročne strategije EU za razogljičenje in pretirano zanašanje na tehnološke rešitve, od katerih jih večina še ni ustrezno razvita; vztraja, da mora energetski prehod EU temeljiti na prehodu na energetski sistem, ki bo v celoti temeljil na obnovljivih virih, in sicer najpozneje do leta 2050;

14. meni, da je predlagani pristop v dveh korakih v okviru sporočila o evropskem zelenem dogovoru glede revizije nacionalno določenega prispevka EU povabilo industriji fosilnih goriv k bolj ciljno usmerjenemu lobiranju ter da EU s takim pristopom pošilja mešane signale ostalim pogodbenicam Pariškega sporazuma glede svojega stališča v zvezi z ambicioznim ciljem do leta 2030; poudarja, da precenjevanje težav pri razogljičenju med 50 % in 55 % ne pomeni vodstvene vloge na globalnem prizorišču in namesto tega omogoča večje upravičevanje neambicioznih nacionalno določenih prispevkov;

15. ostaja kritičen do koncepta podnebne nevtralnosti, kot ga predlaga Komisija, saj izključuje emisije toplogrednih plinov iz nadnacionalnih sektorjev, kot sta letalstvo in promet, ter iz celotne vrednostne verige multinacionalnih družb, hkrati pa spodbuja izravnalne ukrepe in uporabo lažnih trgov ogljika, ki monetizirajo onesnaževanje in naravne dobrine; meni, da je poudarek na „podnebni nevtralnosti“ odvračanje od potrebe po postopni odpravi fosilnih goriv in ureditvi trajnosti; je trdno prepričan, da je treba pozornost nameniti poglobljenemu razogljičenju na odgovoren in pravičen način, za kar sta potrebna preskok na obnovljive vire energije in vizija prihodnosti brez fosilnih goriv; opozarja na nevarnost zanašanja na prihodnje tehnologije za zajemanje in shranjevanje ogljika v velikem obsegu, da bi dosegli ogljično nevtralnost, saj trenutno ni dokazov, da bo tovrstne tehnologije mogoče zasnovati in uporabljati v pomembnem obsegu; svari, da se je nevarno zanašati na naravne ponore ogljika, kot so oceani, gozdovi in prst, katerih kompleksnega delovanja in dinamike še ne razumemo v celoti;

16. poziva Komisijo, naj predstavi ambiciozen podnebni zakon, ki zakonsko ureja upravičljive cilje in upošteva posredne emisije;

17. z zanimanjem pričakuje novo in ambicioznejšo strategijo EU o prilagajanju na podnebne spremembe ter pričakuje, da bo spodbujala uravnoteženost sredstev za blažitev in sredstev za prilagajanje ter ponovno osredotočenost na prilagajanje;

Zagotavljanje obnovljive, cenovno ugodne in varne energije

18. ponavlja, da je energetska politika namenjena ljudem in mora predvsem stremeti k pravičnemu dostopu do energije tako, da zagotavlja pravico do energije; meni, da je energijska revščina tesno prepletena s podnebno krizo ter poudarja potencial evropskega zelenega dogovora za odpravo neenakosti in reševanje podnebne krize v smislu socialne politike, ki vodi v ekološki prehod; želi spomniti na pravico do doma in poudarja, da lahko evropski zeleni dogovor zagotovi to pravico, odpravi energijsko revščino ter doseže razogljičenje, hkrati pa zagotovi ustrezne ambicije in dobro financirane politike;

19. obsoja privatizacijo energetskih sektorjev, ki vodi v višje cene in povečuje energijsko revščino; poudarja, da je energija javna dobrina in da je dostop do obnovljive in cenovno dostopne energije temeljna pravica; vztraja, da je treba energetske sisteme, ki so bili preneseni v javno last in upravljanje, demokratizirati in decentralizirati ter da je treba razširiti energetske projekte na ravni skupnosti, da bi jih bolje usmerili v okoljske in socialne cilje; je močno zaskrbljen zaradi skrb vzbujajočega števila gospodinjstev, ki jih je v EU prizadela energijska revščina ali živijo v energijski revščini, ter ponavlja, da je enak dostop do trajnostne in cenovno dostopne energije temeljna pravica in da bi bilo treba zato odklop od oskrbe z električno energijo in/ali toploto prepovedati; poleg tega meni, da lahko energetsko učinkoviti ukrepi v stavbah izboljšajo stanovanjske razmere in pomagajo omiliti energijsko revščino; vendar poudarja, da stroškov prenove ne bi smeli kriti najemniki;

20. obžaluje uporabo „tehnološke nevtralnosti“ kot evfemizma za prikrivanje dejanske osredotočenosti na kapitalsko intenzivne tehnologije, kar zagotavlja prevlado velikih energetskih podjetij v scenariju evropskega zelenega dogovora; obsoja veliko število projektov v zvezi s fosilnimi gorivi na četrtem seznamu projektov skupnega interesa, kar poglablja vezanost na gospodarstvo fosilnih goriv;

21. poziva Komisijo, naj poveča stopnjo prenove za javne stavbe in razširi področje uporabe direktive o energetski učinkovitosti stavb; poziva Komisijo, naj predlaga višje cilje iz direktive o obnovljivih virih energije in direktive o energetski učinkovitosti; meni, da bi morala pobuda „val prenove“ vključevati konkretna dejanja in ukrepe za podporo prenove stavb, tako javnih kot zasebnih, vključno s stavbami s skoraj ničelno porabo energije do leta 2050; poziva Komisijo in države članice, naj premislijo o povečanju stopnje prenove za javne stavbe in zagotovijo ustrezno javno financiranje, hkrati pa ustvarjajo pravične možnosti za zaposlitev;

22. izraža zaskrbljenost, da Komisija in nekatere države članice spodbujajo jedrsko rešitev za podnebno krizo kljub nerešenemu vprašanju ravnanja z jedrskimi odpadki in varnostnim izzivom, povezanih z njimi;

23. izraža zaskrbljenost zaradi interesa Komisije za „razogljičenje plina“ in ker z energetsko varnostjo in dostopnostjo za odjemalce utemeljuje vključitev plina v strategijo EU za razogljičenje; poziva Komisijo, naj nemudoma predstavi revizijo uredbe TEN-E, da bi zagotovila, da bo naslednji peti seznam projektov skupnega interesa upošteval nova merila, skladna s Pariškim sporazumom;

Zavezanost industrije čistemu in krožnemu gospodarstvu

24. poudarja, da je nujno treba zagotoviti, da se pravi pomen načel krožnega gospodarstva v celoti izvaja v vsej zakonodaji in vseh procesih, saj statistike tokov materialov in nastajanja odpadkov kažejo, da je krožno gospodarstvo še vedno v povojih, hkrati pa lahko resnično krožno gospodarstvo zmanjša nastajanje odpadkov in pridobivanje naravnih virov, izboljša učinkovito rabo virov, zmanjša emisije toplogrednih plinov ter spodbuja ohranjanje biotske raznovrstnosti; meni, da so naložbe, dodatna zakonodaja in spremljanje napredka bistvenega pomena;

25. poudarja, da je treba spodbujati lokalno potrošnjo in proizvodnjo na podlagi načel zavrnitve, zmanjšanja, ponovne uporabe, recikliranja in popravila, da bi preprečili poslovne strategije načrtovane zastarelosti, pri katerih so proizvodi zasnovani tako, da imajo kratko življenjsko dobo in jih je treba nadomestiti, ter da je treba prilagoditi potrošnjo omejitvam planeta; meni, da je pravica do popravila in nadaljnje podpore za storitve IT nujna za doseganje trajnostne potrošnje; poziva k vključitvi teh pravic v zakonodajo EU;

26. poziva Komisijo, naj predstavi predloge za odpravo trgovine z odpadki, ki zlasti škoduje ranljivim ljudem in okolju v tretjih državah, ter naj podpre izgradnjo zmogljivosti za ravnanje z lastnimi odpadki v EU;

27. poziva vse institucije EU, države članice in lokalne organe, naj zagotovijo, da vsa javna naročila, vključno z digitalnimi tehnologijami, upoštevajo visoke okoljske standarde in standarde človekovih pravic; poziva Komisijo, naj preuči, ali so obstoječe evropsko in nacionalno pravo in prakse o javnih naročilih usklajene z obveznostmi EU in držav članic na področju okolja in človekovih pravic; poziva Komisijo, naj spremeni direktive EU o javnih naročilih, da bi zagotovila, da bodo veliki javni kupci pripravljali, objavljali in izvrševali načrte potrebne skrbnosti, kar bo zagotovilo upoštevanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernic OECD za določanje transfernih cen in temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela vzdolž njihovih dobavnih verig; poziva institucije EU, naj bodo zgled drugim in upoštevajo smernice za družbeno odgovorne postopke javnih naročil in obstoječe primere najboljše prakse med javnimi kupci pri lastnih naročilih;

28. poudarja, da sta biorazgradljiva plastika in plastika na biološki osnovi v nasprotju z načeli krožnega gospodarstva in da se je treba osredotočiti na zmanjšanje plastike in ustvarjanje zaprtega kroga gospodarstva na področju plastike; poziva Komisijo, naj spodbuja in sprejme zakonodajo za popolnoma krožno gospodarstvo na področju plastike, ki izključuje biorazgradljive plastike in plastike na biološki osnovi; meni, da nobeno podjetje ne bi smelo imeti pravice do onesnaževanja; poziva Komisijo, naj izvaja strožje ukrepe za plastiko za enkratno uporabo, vključno s shemami razširjene odgovornosti proizvajalca; opozarja, da zagotavljanje oskrbe s surovinami ali energetskimi viri ne bi smelo biti vir geopolitičnih bojev, okoljske škode v regijah, ki zaostajajo v razvoju, ali kakršne koli oblike neokolonializma;

29. poziva Komisijo, naj predstavi resnično preobrazben nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki vključuje konkretne ukrepe za krepitev razširjene odgovornosti proizvajalcev in ureja zasnovo izdelkov za trajnost; poudarja, da je treba razširiti uredbi o okoljsko primerni zasnovi in o označevanju z energijskimi nalepkami, da bosta vključevali vse glavne kategorije proizvodov; poudarja, da je treba uvajanje digitalnih tehnologij dopolniti z regulativnimi ukrepi, ki bodo prispevali k družbeni in okoljski trajnosti vrednostnih verig IKT, ter da je treba zagotoviti, da bodo ukrepi za digitalizacijo usklajeni s cilji trajnostnega razvoja in cilji podnebne, energetske in okoljske politike;

30. priznava, da je treba zaradi poglobljenega razogljičenja evropskih industrij, zlasti energetsko intenzivnih sektorjev, strukturno spremeniti industrijske politike in politike trga dela; poudarja tudi, da morajo te politike zagotavljati ustvarjanje delovnih mest, boljše delovne pogoje in pravice ter višje plače, ter da so potrebna jamstva za ohranitev količine delovnih mest v industriji; v zvezi s tem poudarja pomen spoštovanja in krepitve socialnega dialoga na vseh ravneh in v vseh sektorjih, zlasti s sindikati; poudarja, da so javne naložbe nujne, da bi obrnili neenak razvoj, ki ga vsiljuje tržna logika, s čimer bi zagotovili kakovostna delovna mesta in močne kohezijske politike v Evropski uniji;

31. poziva Komisijo, naj nujno predstavi industrijsko strategijo EU, ki bo industrije EU usmerila na pot poglobljenega razogljičenja z regulativnim pristopom, zlasti za energetsko intenzivne panoge; poziva k ustreznim naložbam v usposabljanje in izobraževanje delovne sile za prilagoditev na te spremembe, s čimer bi zagotovili, da nobena regija ne bo zapostavljena; poudarja, da bo resnično krožno gospodarstvo ustvarilo dodatna kakovostna delovna mesta na področju recikliranja, popravil, ponovne uporabe ter ponovne izdelave;

32. poziva Komisijo, naj spremeni svoja pravila o državni pomoči, da bi zagotovila, da bodo lahko na primer energija iz obnovljivih virov, železniški promet in prenova stavb uživali koristi državne pomoči; obžaluje, da trenutna pravila o državni pomoči dajejo prednost termoelektrarnam in jedrski energiji (kot odraža odločitev v zvezi z jedrskima elektrarnama Hinkley Point C in Paks II ter v zvezi z mehanizmi zmogljivosti za termoelektrarne na premog);

Pospeševanje prehoda na trajnostno in pametno mobilnost

33. z zanimanjem pričakuje strategijo Komisije za trajnostno in pametno mobilnost v letu 2020 ter pričakuje, da bo korenito spremenila prometne sisteme po vsej Evropi, in sicer s prehodom iz multimodalnosti tovornega prometa na železnice in celinske plovne poti, ter da bo spodbujala okolju prijazno logistiko in zmanjšanje obsega tovornega prometa;

34. poudarja, da je ohranjanje javnega prevoza v javni lasti najučinkovitejši način za usmerjanje in doseganje uspešnega razogljičenja prometnega sektorja in za zagotavljanje pravice javnosti do mobilnosti; zahteva razveljavitev trenutno potekajoče ali že zaključene liberalizacije v prometnih sektorjih, ki je na splošno povzročila degradacijo infrastrukture, opreme in storitev; poudarja, da privatizacija javnih storitev, kot je promet, spodkopava pravice delavcev;

35. poziva države članice, naj uvedejo brezplačne sisteme javnega prevoza, enotno in multimodalno vozovnico v različnih sistemih prevoza ter sisteme souporabe javnih vozil, s čemer bi zagotovili univerzalen dostop in hkrati odvračali od uporabe osebnih avtomobilov;

36. poudarja, da trajnostni razvoj mest zmanjšuje potrebo po individualnem prevozu, saj ustvarja kakovostna delovna mesta v lokalnih skupnostih in preprečuje pojava skupnosti dnevnih migrantov; poudarja, da so bolj zelena mesta in razogljičeni javni promet bistveni elementi pametne trajnostne mobilnosti na mestnih območjih; poziva mesta in občine, naj dajo prednost infrastrukturi za kolesarjenje in hojo pred cestno infrastrukturo ter naj vlagajo v vzpostavitev ustreznih omrežij za infrastrukturo za alternativna goriva; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo načrte mobilnosti v mestih in na podeželju, ki so v javnem interesu, in naj vključijo vse nove načine prevoza, da bi povečale kakovost storitev za državljane in zmanjšale okoljske stroške za mesta; poziva Komisijo, države članice in deležnike, naj spodbujajo lokalno proizvodnjo;

37. poudarja, da mora učinkovit in vključujoč javni prevoz zajemati mestna, primestna in podeželska območja, ki bi morala biti dostopna osebam z zmanjšano mobilnostjo; poudarja, da je potrebno hitro, cenovno dostopno in zanesljivo železniško omrežje med vsemi večjimi evropskimi mesti, da bi zmanjšali potrebo po poletih znotraj Evrope; poziva Komisijo in države članice, naj občutno povečajo svoja prizadevanja in naložbe za dosego tega cilja, pri tem pa postopno odpravijo vse obstoječe spodbude, ki so v nasprotju z njim; poudarja, da je treba za doseganje podnebnih ciljev financirati projekte prometne infrastrukture in da je pomembno čezmejno sodelovanje med državami članicami; v zvezi s financiranjem prometa s strani EU meni, da bi morala biti primernost za doseganje podnebnih ciljev eno od meril upravičenosti za projekte;

38. zavrača nadaljnjo širitev sistemov trgovanja z emisijami na druge sektorje, kot je ladijski promet, in vztraja, da so potrebni regulativni pristopi za razogljičenje v vseh sektorjih; poziva k ambicioznim ciljem za zmanjšanje emisij CO2, SOx, delcev in NOx v pomorskem prometu, vključno s kar največjim zmanjšanjem onesnaževanja zaradi prometa v ciljih svoje mednarodne trgovinske politike;

39. poziva Komisijo, naj bo ambiciozna pri prizadevanjih za zmanjšanje emisij iz letalstva, naj nemudoma predlaga ustavitev vseh brezplačnih dodelitev letalskim prevoznikom v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) ter naj zahteva, da mora biti shema za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika (CORSIA) v celoti usklajena z obstoječo zakonodajo EU in načrtovanimi zavezami za zmanjšanje emisij;

40. obžaluje, da se ogromne subvencije dodeljujejo panogam, ki najbolj onesnažujejo okolje, kot je letalstvo, in sicer z oprostitvijo davka za kerozin, subvencijami za fosilna goriva ter pomanjkljivim usklajevanjem glede davka EU na letalske vozovnice; poudarja, da takšne subvencije ne zagotavljajo enakih konkurenčnih pogojev z bolj trajnostnimi načini prevoza, ki delujejo v enakih okoliščinah; poudarja, da so Komisija in države članice odgovorne za uporabo načela „onesnaževalec plača“ v letalstvu; ugotavlja, da so države članice v preteklosti sprejele postopno opuščanje operativne pomoči za nedonosne termoelektrarne na premog, operativna pomoč za nedonosna letališča pa je še vedno prisotna; poziva, naj se načelo „onesnaževalec plača“ uporabi tudi za luksuzna prevozna sredstva, kot so športna terenska vozila in luksuzni čolni, ter poziva k prepovedi zasebnih letal;

41. opozarja, da razvoj povezanih in avtomatiziranih avtomobilov v veliki meri usmerja tehnologija; zato poziva, naj se preuči družbeni vpliv in združljivost te tehnologije s človeškimi in okoljskimi vrednotami in cilji; meni, da uvajanja novih prevoznih storitev, kot sta skupne vožnje in „mobilnost kot storitev“ (Maas), skupaj s sistemi zaračunavanja cestnih pristojbin, ne bi smeli upočasniti z zakonodajnimi ovirami, saj so te storitve boljše od uporabe zasebnih motornih vozil;

42. meni, da je pomembno z ekonomskimi spodbudami, ozaveščanjem o okoljskih vplivih osebnih prevoznih sredstev ter usklajevanjem in razvijanjem nizkoogljičnih prevoznih storitev, kot je javni prevoz, udejanjiti modalno spremembo v mobilnosti med ljudmi, tako da bi ti sprejeli bolj trajnostne navade; poudarja, da električni avtomobil sam po sebi ni rešitev za okoljske probleme, ki jih povzroča promet, brez hkratne spremembe paradigme, s katero bi se lotili prevlade zasebnega prevoza; poudarja, da je treba stroške tega prehoda razdeliti pravično in zagotoviti, da za najranljivejše ljudi mobilnost  ne postane razkošje, to pa uravnotežiti z drugimi metodami, npr. z znižanjem obdavčitve; poleg tega poudarja, da je treba upoštevati potrebe po mobilnosti v oddaljenih in otoških regijah, zlasti da bi se izognili negativnemu vplivu na že tako zahtevne demografske in življenjske razmere v teh regijah;

„Od vil do vilic“: oblikovanje pravičnega, zdravega in okolju prijaznega prehranskega sistema

43. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so kmetijstvo, ribištvo in proizvodnja hrane še vedno glavni razlog za izgubo kopenske in morske biotske raznovrstnosti; poudarja, da je uvajanje visokointenzivnih in opuščanje nizkointenzivnih sistemov kmetovanja z veliko biotsko raznovrstnostjo glavni kmetijski pritisk, ki prispeva k temu negativnemu trendu; poudarja, da je evtrofikacija, ki jo povzroča izpiranje dušika iz živinorejskih kmetij in uporaba sintetičnih gnojil, še en pomemben dejavnik pri izgubi biotske raznovrstnosti; meni, da je je izguba opraševalcev, vključno s čebelami, še posebej zaskrbljujoča z vidika prehranske varnosti, saj imajo poljščine, odvisne od opraševanja, pomembno vlogo v naši prehrani; meni tudi, da je kmetijska biotska raznovrstnost eden od velikih izzivov našega časa, saj smo po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) od leta 1900 izgubili 75 % genske raznovrstnosti rastlin, pri čemer današnja človeška prehrana temelji predvsem na 12 rastlinskih vrstah in 14 živalskih vrstah;

44. obžaluje, da se je kmetijska politika EU razvila tako, da se hrana obravnava kot blago; je trdno prepričan, da je hrana osnovna človekova pravica; poudarja, da je za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb potrebna radikalna preobrazba celotnega prehranskega sistema. da bi spodbujali zdravo, hranljivo in trajnostno prehrano, bogato z rastlinami, ter zagotovili prehransko varnost in suverenost po vsem svetu;

45. meni, da kemični pesticidi, umetna gnojila, gensko inženirstvo v vseh oblikah, industrijsko kmetijstvo in prelov, množični uvoz beljakovinskih in energijskih poljščin ter potekajoča globalizacija v prehranski verigi ogrožajo prihodnost našega planeta in proizvodnje hrane, zato jih ne bi smeli na kakršen koli način subvencionirati in bi jih morali namesto tega čim prej ukiniti; ugotavlja, da globalizacija verige preskrbe s hrano ni koristila primarnim proizvajalcem – sektorju, za katerega so značilni proizvodnja z izgubo, nizka donosnost in izpostavljenost nepoštenim trgovinskim praksam, kar je posledica njegove razdrobljenosti; opozarja Komisijo na svoj poziv, naj predlaga zakonodajo z zavezo na ravni Unije, da bo zmanjšala uporabo pesticidov, z zavezujočimi prispevki posameznih držav; poziva k reviziji mednarodnih trgovinskih sporazumov EU, da bi dosegli omenjene cilje, in k pregledu novih sporazumov o prosti trgovini, zlasti sporazuma med EU in Mercosurjem;

46. poudarja, da prostovoljni in tržni mehanizmi ne bodo dovolj za zagotovitev pravičnega prehoda na trajnostni sistem prehrane; priznava potrebo po ambicioznih in pravno zavezujočih mehanizmih in ciljih; obžaluje, da niti sedanja niti predlagana skupna kmetijska in ribiška politika ne vsebujeta nobenih ukrepov za spopadanje z okoljskimi in družbenimi izzivi v kmetijstvu, ribištvu in proizvodnji hrane; ugotavlja, da bo začetek revidirane skupne kmetijske politike verjetno odložen na začetek leta 2022; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami in deležniki poskrbi, da bodo nacionalni strateški načrti za kmetijstvo od vsega začetka v celoti odražali ambicije evropskega zelenega dogovora in strategije „od vil do vilic“; meni, da bo treba, ko se bo povečala prožnost, vzpostaviti močan in trden sistem za odgovornost, upravljanje in spremljanje, ter stroga pravila o preglednosti pri pripravi načrtov na nacionalni ravni, da bi dosegli cilje; poudarja, da mora Komisija zagotoviti, da se bodo ti strateški načrti ocenjevali na podlagi trdnih podnebnih in okoljskih meril; poudarja, da bi morali ti načrti omogočiti uporabo trajnostnih praks, kot so ekološko kmetovanje, agroekologija, kmetijsko-gozdarski sistemi in strožji standardi na področju dobrobiti živali;

47. poziva Komisijo, naj predlaga holistično in ambiciozno strategijo „od vil do vilic“, da bi resnično preoblikovali evropsko živilsko, ribiško in kmetijsko panogo; poudarja, da bi morala ta strategija upoštevati zmogljivosti planeta ter zdravje in dobrobit ljudi in živali kot izhodišča, temeljiti pa bi morala na konceptu agroekologije in trajnosti;

48. poudarja potrebo po spodbujanju kratkih verig preskrbe s hrano in lokalnih prehranskih sistemov, katerih prednosti so med drugim pravičnejše cene za kmete, dostop potrošnikov do svežih in sezonskih proizvodov, manjši vpliv na okolje in večja socialna kohezija na lokalni ravni; meni, da ta cilj zahteva temeljni premik v skupni kmetijski politiki, da bi preprečili in obrnili trend vedno večje liberalizacije ter okrepili instrumente za reguliranje proizvodnje in trga;

49. poudarja, da bi morala strategija „od vil do vilic“ vključevati zavezujoče in ambiciozne cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in degradacije tal v kmetijstvu ter za uporabo kemičnih pesticidov, umetnih gnojil in antibiotikov, vključno s hitrim opuščanjem sintetičnih pesticidov in uporabe mikroplastike v gnojilih, ter da bi morala vključevati zavezujoče cilje za širitev ekološke pridelave; poudarja, da bi morala strategija spodbujati kmetijsko-gozdarske sisteme, uvesti dodatno zakonodajo in nadzor za zaščito dobrobiti vseh živali, ki se uporabljajo v prehranjevalni verigi, in za upoštevanje načela živali kot čutečih bitij v vseh ustreznih politikah, morala pa bi vključevati tudi načrt za konec množičnega uvoza blaga, povezanega s krčenjem gozdov, kot je soja, palmovo olje in koruza, ter zavezo, da se bo ustavil uvoz in gojenje vseh GSO v EU; meni, da je patentiranje semen in osnovnih bioloških procesov nesprejemljivo;

50. poudarja, da je potreben prehod na socialno in pravično kmetijstvo; poudarja, da je treba kmetijsko in mednarodnotrgovinsko politiko EU preusmeriti s sedanjega industrializiranega modela, ki temelji na izvozu v tretje države, zaradi česar so primarni proizvajalci izpostavljeni geopolitičnim dogodkom, ki niso pod njihovim nadzorom, na model, kjer so glavni cilji prehranska neodvisnost, visokokakovostna hrana, pravičen donos za proizvajalca, varstvo okolja in visoki standardi dobrobiti živali, s posebnim poudarkom na delavcih v prehrambeni verigi;

Ohranjanje in obnova ekosistemov in biotske raznovrstnosti

51. poudarja, da se biotska raznovrstnost in narava ne bi smeli obravnavati zgolj kot „naravni kapital“, ki je na voljo za uporabo, temveč kot skupno dediščino vsega človeštva, in poziva k drugačnemu pristopu k naravi v evropskem zelenem dogovoru; je trdno prepričan, da ima narava sama po sebi vrednost, ki jo je treba spoštovati, in zavrača vse poskuse, da bi naravo monetizirali ali kvantificirali glede na neko uporabno vrednost;

52. močno obžaluje, da se v Evropi še naprej zaskrbljujoče hitro izgublja biotska raznovrstnost in da nismo izpolnili nobenih zastavljenih ciljev, o zaustavitvi izgubljanja biotske raznovrstnosti; poziva k znatnim prizadevanjem, da bi obrnili sedanje trende in razbremenili naravno okolje; nujno poziva k celovitemu izvajanju vrste političnih ukrepov, ki so potrebni za izboljšave, ki bi morali temeljiti na pravno zavezujočih ciljih za EU in njene države članice, vključno s panožnimi politikami;

53. pozdravlja pobudo Komisije, da bo do marca 2020 predstavila strategijo za biotsko raznovrstnost; ponavlja svoje stališče iz resolucije z dne 2. februarja 2016 o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost, da je uničevanje habitatov najpomembnejši dejavnik, ki povzroča izgubo biotske raznovrstnosti, in je še posebej pomembno pri iskanju rešitev, in sicer z zmanjševanjem degradacije in razdrobljenosti;

54. meni, da so dejavniki, ki povzročajo podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti, globalni in presegajo nacionalne meje; zato podpira predlog Komisije o globalnem cilju za zaščito biotske raznovrstnosti, ki bi ga določili na konferenci OZN o biotski raznovrstnosti oktobra 2020;

55. poudarja, da prostovoljni ukrepi in tržni mehanizmi, kot sta označevanje in „okrogle mize“, nikakor ne zadostujejo za ustavitev krčenja gozdov, povezanega z uvoženimi proizvodi, kot sta palmovo olje in soja; poziva k pravno zavezujočim ciljem in regulativnim ukrepom za zaustavitev krčenja gozdov, povezanega s proizvodi, uvoženimi v EU;

56. meni, da področja z bogato biotsko raznovrstnostjo, ki so del mestne zelene infrastrukture, pripomorejo k reševanju problemov z onesnaženostjo zraka, hrupom, vplivom podnebnih sprememb, vročinskimi valovi, poplavami in težavami na področju javnega zdravja; jemlje na znanje, da bo Komisija podala predloge za zelena evropska mesta in povečanje biotske raznovrstnosti v mestnih okoljih, ter poziva, naj bodo ti predlogi nujni in ambiciozni; pozdravlja vse pobude za podporo kmetijstva v mestih;

57. opozarja, da so gozdovi ključno zavetje biotske raznovrstnosti; poudarja, da so gozdna območja ključna za urejanje vodnega cikla, absorpcijo CO2 in zagotavljanje možnosti za rekreacijo blizu naravi; pozdravlja novo gozdarsko strategijo Komisije za sajenje novih dreves in obnovo poškodovanih ali izkrčenih gozdov ter njena prizadevanja za spodbujanje uvoza, ki ne povzroča krčenja gozdov v tujini, da bi zmanjšali tveganje za gozdove po vsem svetu; poudarja, da bi morala vsa prizadevanja za pogozdovanje in ponovno pogozdovanje stremeti k zaščiti in povečanju biotske raznovrstnosti in shranjevanja ogljika;

58. priznava vlogo modrega gospodarstva pri boju proti podnebnim spremembam; poudarja, da mora biti modro gospodarstvo resnično trajnostno, saj je uporaba morskih virov neposredno ali posredno odvisna od dolgoročne kakovosti in odpornosti oceanov; poziva k pripravi skupne strategije s sosednjimi državami za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja, vzpostavitev območja za nadzor emisij in okrepitev mreže zaščitenih morskih območij ter njihove medsebojne povezanosti v Sredozemskem morju; pozdravlja cilje skupne ribiške politike, katerih namen je zmanjšati škodljive učinke, ki jih ima lahko ribolov na ekosisteme, zlasti na občutljivih območjih, ter obljubo Komisije, da bo podpirala bolj povezana in dobro upravljana zaščitena morska območja; poziva države članice, naj v celoti upoštevajo znanstvena priporočila glede omejitev ulova, ter obsoja vsako subvencioniranje povečanja flot;

59. poziva k povečanju finančnih sredstev za okoljske in podnebne ukrepe v okviru programa LIFE, ki naj bi kratkoročno znašala vsaj 1 % celotnega proračuna EU, ter skupne kmetijske politike, ki bi morala kmetom plačevati za sekvestracijo ogljika in ekosistemske storitve, hkrati pa spoštovati avtohtone vrste in ekosisteme; poziva Komisijo, naj predlaga novo okvirno direktivo za tla in ustrezno zaščiti tla v EU; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za povečanje območij Natura 2000, da bi zajela vsaj 30 % kopenskih, sladkovodnih in morskih območij EU; poudarja, da je potreben finančni instrument za podporo upravljanja območij Natura 2000;

60. ugotavlja, da se pričakuje, da se bo povpraševanje po biomasi za energijsko uporabo v večini scenarijev dekarbonizacije povečalo; opozarja, da uporaba biomase ter naraščajoča poraba hrane in krme zahtevata povečanje kmetijske in gozdarske proizvodnje, kar bo imelo nesprejemljive učinke na okolje in podnebje; je globoko zaskrbljen, da je uvoz trdne biomase, biogoriv in tekočih biogoriv, da bi izpolnili potrebe Evrope po energiji, povezan s pomembnimi učinki na biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo in države članice, naj prenehajo uporabljati biomaso in naj preprečijo še eno škodljivo vezanost na netrajnostne vire energije;

Cilj ničelnega onesnaževanja za nezastrupljeno okolje

61. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je onesnaženje zaradi sintetičnih kemikalij velika in vse večja grožnja za ljudi in prostoživeče živali ter da se nove in stare kemikalije še naprej sproščajo v evropsko okolje, kar povečuje skupno kemično breme za evropske državljane in ekosisteme, povzroča visoke socialne in ekonomske stroške in ogroža zlasti nosečnice, saj to kemično breme škodi otrokom v maternici, ovira razvoj njihovih možganov in omejuje njihovo inteligenco; ugotavlja tudi, da so te kemikalije povezane z motnjami v plodnosti in pogostejšim pojavljanjem bolezni, kot je rak, ob tem pa grozijo z zlomom evropskih ekosistemov;

62. poudarja, da je nezastrupljeno okolje pravica; pozdravlja napoved akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal, vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija ni napovedala strategije za nestrupeno okolje, ki je bila obljubljena že v sedmem okoljskem akcijskem načrtu leta 2013; ugotavlja, da je ta strategija nujno potrebna, če hočemo občutno zmanjšati izpostavljenost Evropejcev kemikalijam, ki so endokrini motilci, in drugim nevarnim snovem; poziva Komisijo, naj predloži obljubljeno strategijo za nestrupeno okolje v letu 2020 in naj vanjo vključi tudi potrošniške izdelke;

63. poziva Komisijo, naj da prednost odpravljanju izpostavljenosti ljudi strupenim kemikalijam in do leta 2030 zmanjša povezane zdravstvene učinke z jasnim časovnim razporedom, kazalniki in zavezujočimi cilji; poudarja, da so potrebni zakonodajni predlogi za zagotovitev usklajevanja in doslednosti različnih aktov evropske zakonodaje o kemikalijah, da bi zagotovili najboljšo zaščito za zdravje in odpravili izpostavljenost nevarnim snovem v njihovem celotnem življenjskem ciklu, vključno s kemikalijami, ki so endokrini motilci, per- in polifluoriranimi alkilnimi spojinami (PFAS), mikroplastiko in snovmi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, pri vseh vrstah uporabe, vključno z materiali, ki so v stiku z živili, igračami, medicinskimi proizvodi, kozmetičnimi izdelki, biocidi in pesticidi, čistilnimi proizvodi, zaviralci ognja in drugimi uporabami; poudarja, da so ti zakonodajni ukrepi nujno potrebni in jih ni mogoče več odlagati;

64. poudarja, da bi lahko sprejetje ukrepov za preventivno obvladovanje tveganj v zvezi s skupinami kemikalij in spodbujanje uporabe kemikalij, ki so varne in imajo krožno zasnovo, pripomoglo k omejevanju onesnaževanja v prihodnosti; meni, da bi morali biti materiali brez strupenih elementov že v fazi načrtovanja in da bi bilo treba tokove materialov s starimi kemikalijami razstrupiti, da bi jih bilo mogoče varno ponovno uporabiti in reciklirati v krožnem gospodarstvu; zavrača vsakršen poskus izbrisa ali spremembe previdnostnega načela v zakonodaji EU;

65. poudarja, da je potrebna jasna zaveza k zagotavljanju sredstev za boljše raziskovalne in testne metode ter podporo organizacijam, ki omogočajo in raziskujejo varnejše alternative, pa tudi k spodbujanju zamenjave škodljivih kemikalij, čiste proizvodnje in trajnostnih inovacij; poudarja, da je treba pri ocenah tveganja zmanjšati testiranje na živalih, ter poziva k povečanju prizadevanj in sredstev v ta namen; se zavzema za oblikovanje sistema zgodnjega opozarjanja za odkrivanje novih kemičnih groženj;

66. meni, da bi morala prizadevanja za ničelno onesnaževanje temeljiti na najnovejših znanstvenih spoznanjih in ne bi smela nuditi manj zaščite, kot priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO); poziva Komisijo, naj prilagodi standarde EU za kakovost zraka in za minimalne vrednosti vzame priporočene vrednosti WHO;

67. meni, da imajo potrošniki pravico do vseh informacij; poziva k uskladitvi vseevropskih sistemov z obveznimi informacijami o kemikalijah v izdelkih za široko potrošnjo, uporabljenih materialih in v odpadkih, pa tudi k izvajanju kampanj za obveščanje in ozaveščanje javnosti; poziva k popolni in aktivni preglednosti med ocenjevanjem tveganja in postopki za obvladovanje tveganja;

Financiranje evropskega zelenega dogovora in zagotavljanje pravičnega prehoda

68. meni, da predlogu Komisije očitno manjka jasen in ambiciozen finančni načrt; od Komisije pričakuje, da bo pripravila takšen finančni načrt, ki bo prikazoval tako javne kot zasebne vire uporabljenega denarja, od kod ta sredstva prihajajo in kako bodo dodeljena; poziva države članice, vključene v pogajanja o postopku okrepljenega sodelovanja v zvezi z davkom na finančne transakcije, naj dosežejo dogovor o tem instrumentu; meni, da bi bil lahko ta instrument eden od novih virov denarja, ki bi ga EU lahko uporabila za financiranje evropskega zelenega dogovora;

69. meni, da je pravičen prehod več kot le sklad ali lonec denarja, temveč celoten politični pristop, podprt z naložbami, ki mora zagotoviti, da imajo vsi koristi od tega prehoda, s spoštovanjem socialno-ekonomskih pravic, zagotavljanjem boljših standardov za življenje in izvajanjem načel ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; poziva Komisijo in Svet, naj okrepita obstoječe socialne sklade, namesto da jim jemljeta sredstva, kot je predlagano za Kohezijski sklad, ter naj zagotovita, da bo sklad za pravičen prehod pomagal ranljivim regijam, skupnostim in delavcem ter nudil zaščito pred sedanjimi in prihodnjimi nasedlimi naložbami; poudarja, da je treba zagotoviti pravično razdelitev sredstev iz sklada za pravičen prehod, pri tem pa upoštevati kohezijska merila; meni, da bi moral mehanizem za pravičen prehod spoštovati in okrepiti načelo partnerstva z vključitvijo vseh ustreznih deležnikov v proces in da bi bilo treba sklad za pravičen prehod financirati s precejšnjim povečanjem javne porabe ter s spodbujanjem obstoječih mehanizmov financiranja;

70. meni, da omejitev EU glede državnih posojil na 3 % BDP, kot je predpisano v Paktu za stabilnost in rast, in ničelni strukturni deficit, ki se zahteva v fiskalnem dogovoru, močno omejujeta ekološki prehod, saj državam članicam prepovedujeta, da bi izvedle obsežne javne naložbe za uresničitev brezogljičnega gospodarstva; poudarja, da so stroški poglobljenega razogljičenja zdaj bistveno nižji od stroškov, ki nastanejo zaradi podnebnih sprememb; poziva k razveljavitvi fiskalnega dogovora ter poziva Komisijo in Svet, naj Pakt za stabilnost in rast ter novi fiskalni dogovor nadomestita s paktom za zaposlovanje in trajnost, ali pa vsaj izključita okoljske in socialne javne naložbe iz tega 3-odstotnega pravila; poziva k reformi pravil o državni pomoči, da bi omogočili edinstvene javne naložbe v zeleni prehod, javne storitve in socialno varnost;

71. pozdravlja predlog, da bi se EIB preoblikovala v novo podnebno banko EU, in odločitev EIB, da se popolnoma odpove večini fosilnih goriv; poziva EIB, naj se popolnoma odpove vsem fosilnim gorivom, vključno s plinom; poziva novo podnebno banko, naj podpira prehod z brezobrestnimi posojili, ter poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta pravila, ki bodo prepovedovala vlaganje v onesnažujoče sektorje;

72. poudarja, da bi morali biti ECB in monetarna politika v celoti vključeni v financiranje prehoda; pozdravlja izjavo predsednika ECB, ki je boj proti podnebnim spremembam označil za „kritično misijo“ za banko; pričakuje, da se bo ECB popolnoma odpovedala vsem fosilnim gorivom, vključno s plinom, v svojem programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja; poziva ECB, naj uporabi orodja preudarnega upravljanja, da bi prednost namenila zelenim sredstvom in naložbe preusmerila v trajnostne dejavnosti, ter uporabi nadzorna orodja, kot so stresni testi, da bi ustrezno ocenila in zmanjšala finančna okoljska tveganja; poziva k spremembi standardov bonitetnih agencij, da bi vključili okoljska, socialna in upravljavska merila v njihove ocene; meni, da bi morala ECB imeti možnost neposredno posojati denar državam članicam v obliki brezobrestnih posojil, da bi omogočili obsežne javne naložbe v prehod; zato poziva Svet in države članice, naj pregledajo mandat ECB, da bi ji omogočili, da v celoti prispeva k financiranju prehoda, tudi z neposrednimi posojili državam članicam;

73. meni, da je Pogodba o energetski listini škodljiva in zastarela, ter poziva Komisijo in države članice, naj čim prej odstopijo od nje;

74. poudarja, da države članice vsako leto izgubijo več milijard prihodkov zaradi izogibanja davkom in da bi bilo mogoče ta denar vložiti v ekološki prehod; poziva Komisijo in Svet, naj pripravita verodostojen in popoln črni seznam vseh davčnih oaz ter sprejmeta davčno preglednost in poročanje po posameznih državah, da bi zagotovila, da bodo velika podjetja obdavčena tam, kjer ustvarjajo prihodke; poziva Komisijo, naj se bori proti škodljivim praksam držav članic in uvede minimalno veljavno stopnjo davka od dohodka pravnih oseb, da bi ustavila tekmovanje v zniževanju obdavčitve;

75. poziva k razvoju novih davčnih spodbud, da bi odvračali okolju škodljive dejavnosti; meni, da bi bilo treba prihodke od teh davkov v celoti nameniti za financiranje prehoda; poudarja, da je treba opraviti analizo porazdelitve, preden se določijo te davčne spodbude, da bi zagotovili, da ne bodo spodbujale neenakosti;

76. meni, da v neoliberalnem ekonomskem okviru ni mogoč dejanski pravičen prehod; poziva Komisijo, naj preseka ta okvir in konča varčevalne ukrepe ter na varčevanju temelječe in protisocialne politike, kot so tiste, ki jih zagovarja v okviru evropskega semestra; poziva jo, naj prizna, da je evropski zeleni dogovor priložnost in nujnost za povečanje javnih naložb na evropski ravni;

77. želi spomniti na vlogo izobraževanja, usposabljanja, prekvalifikacije in strokovnega izpopolnjevanja v zelenem prehodu ter ugotavlja, da so med kakovostnimi nizkoogljičnimi delovnimi mesti tudi tista, ki niso zgolj v industriji, recimo delo na področju sektorjev nege, zdravstva in izobraževanja; v zvezi s tem poudarja pomen posvetovanja s socialnimi partnerji in njihove vključitve; vztraja, da bi bilo treba vključiti gradnjo zmogljivosti regij in občin, da bi ti deležniki postali del rešitve in bi olajšali dostop do razpoložljivega financiranja;

78. poziva Komisijo, naj oblikuje ambiciozen sklad za pravičen prehod, da bi podprli ranljive regije, skupnosti in delavce, financirali nove okoljsko vzdržne dejavnosti, ustvarili trajnostna delovna mesta, spodbujali lokalno proizvodnjo, financirali tehnično preusposabljanje za delavce ter delavcem, ki iščejo novo kakovostno zaposlitev, namenili nadomestila; poziva jo tudi, naj določi merila za porabo za pravičen prehod, vključno s postopnim opuščanjem fosilnih goriv kot pogojem; poziva, naj se brezposelnost obravnava s programi usposabljanja in izobraževanja, osredotočenimi na trajnostna delovna mesta in kakovostna delovna mesta prihodnosti;

Praktična uporaba izsledkov raziskav in spodbujanje inovacij

79. je seznanjen s pomenom javno financiranih raziskav pri iskanju novih rešitev za podnebno krizo, kar prinaša javne dobrine; meni, da bi moral evropski zeleni dogovor pospešiti naložbe v trajnostne prakse; vendar poudarja, da rešitve za podnebno krizo že obstajajo in da je glavna ovira pomanjkanje politične volje; je zaskrbljen zaradi finančnih interesov industrije fosilnih goriv pri spodbujanju geoinženirskih podnebnih rešitev;

80. poudarja, da je treba vlagati v raziskave o trajnostnih alternativnih gorivih, zlasti za letalski in ladijski sektor, ter poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi program Obzorje Evropa, da bi podprla izzive ekološkega prehoda, zlasti v digitalnem in industrijskem sektorju; je seznanjen z vlogo, ki jo lahko imajo nove tehnologije pri prilagajanju, ter poziva Komisijo in države članice, naj raziskovalna prizadevanja usmerijo v prilagoditvene tehnologije;

„Ne škoduj“ – vključevanje trajnosti v vse politike EU

81. pozdravlja zeleno zavezo glede neškodovanja in vztraja, da bi morali vsi ukrepi in politike EU sodelovati, da bi dosegli pravičen prehod; poudarja, da veljavne kmetijska, ribiška in trgovinska politika EU dejansko zelo škodijo vsem ambicijam na področjih podnebja, biotske raznovrstnosti in pravičnega prehoda, kot so zapisane v evropskem zelenem dogovoru; poudarja, da so potrebne korenite spremembe na vseh teh področjih, da bi uresničili katero koli od teh ambicij; poziva k jasnemu priznanju teh dejstev in pogumnim predlogom za končanje teh spornih praks v politikah in zakonodaji EU;

82. poudarja, da mora biti trgovina v skladu s ciljem ekološkega prehoda; zato poziva Komisijo in Svet, naj Pariški sporazum in cilje glede biotske raznovrstnosti v obliki zavezujočih določb vključita v vse trgovinske in naložbene sporazume, da bi partnerje spodbudili, da spoštujejo cilj 1,5 °C iz Pariškega sporazuma ter cilj glede zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti; poziva ju tudi, naj revidirata vse dvostranske trgovinske sporazume, da bi vanje vključili ambiciozne in zavezujoče podnebne obveznosti in obveznosti na področju biotske raznovrstnosti ter partnerje tako spodbudili k sprejetju podnebnih strategij, ki bodo skladne s Pariškim sporazumom; poziva, naj se končajo trgovinska pogajanja med EU in Mercosurjem ter EU in Avstralijo ter ukinejo vsi prostotrgovinski sporazumi;

83. meni, da je evropski zeleni dogovor priložnost za uveljavitev poštene in pravične mednarodne trgovine, ki bo vzajemno koristna za ljudi, temeljila na solidarnosti in bo popolnoma skladna z našimi podnebnimi in socialnimi cilji; zagovarja temeljni premik od konkurence k dopolnjevanju v mednarodni politiki in se zaveda suverene pravice držav članic, da svoje trgovinske politike oblikujejo v skladu s tem načelom; vztraja, da ne bi smeli dovoliti uvoza v EU za blago, ki je proizvedeno ob kršenju okoljskih pravil EU, in da podjetjem EU, ki proizvajajo kemikalije, ne sme biti dovoljen izvoz pesticidov, katerega raba je v EU prepovedana;

84. poziva Komisijo, naj opravi celovito preverjanje vseh svojih dvostranskih prostotrgovinskih sporazumov, ki so bili podpisani ali o njih potekajo pogajanja, da bi jih prilagodili ciljem v zvezi s podnebnimi spremembami, trajnostnim razvojem in prehransko varnostjo; prav tako jo poziva, naj se dejavno udejstvuje v okviru nove pobude STO v zvezi s podnebnimi spremembami; prezira uporabo vseh oblik mehanizmov za zaščito naložb, kot je reševanje sporov med vlagateljem in državo (ISDS), ter poziva Komisijo in vse države članice, naj čim prej spremenijo vse veljavne sporazume in odstranijo te škodljive mehanizme, v prihodnje sporazume pa naj ne vključijo nobenega od teh instrumentov;

85. meni, da mora strategija EU za razogljičenje vključevati spodbujanje miru in odpravo vojaškoindustrijskega kompleksa; poudarja, da je vojaškoindustrijski kompleks eden največjih virov onesnaževanja okolja na svetu, porabljena količina energije med vojno pa bistveno presega količino energije številnih drugih človeških dejavnosti; poziva, naj se varnostni in obrambni proračuni zmanjšajo v prid podnebnih ukrepov;

86. želi spomniti, da je vojaška industrija eden največjih virov onesnaževanja okolja na svetu; obsoja protislovja Komisije, ki sprejema zeleno retoriko, sočasno pa spodbuja vojaško stopnjevanje v EU; poziva Komisijo in Svet, naj se vzdržita namenjanja finančnih sredstev za vojaške izdatke, nemudoma končata potekajočo oboroževalno tekmo ter ta sredstva namenita okoljskim in socialnim področjem;

87. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo ob vključitvi okoljskih ciljev v sektorske politike prišlo do pomembnih in merljivih rezultatov; poziva, naj se javni proračuni, zasebne naložbe in finančni trgi preusmerijo k spodbujanju prehodov na trajnost; poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo in prilagodijo sredstva za merjenje napredka družbe pri trajnosti, ki ne bodo vključevala le BDP in bodo upoštevala dobrobit ljudi, živali in planeta, pri tem pa uporabijo pregled kazalnikov;

88. poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo ta različna področja politike sodelovala, da bi omogočili preobrazbene spremembe po vsej Evropi, ki so potrebne za izvedbo dolgoročne vizije „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“; upa, da bo izvedba prepotrebnega evropskega zelenega dogovora prinesla sistemske okvirje politike z zavezujočimi cilji, pri tem pa vključila vse deležnike;

89. obsoja vsakršno retoriko glede potrebe po „zmanjšanju birokracije“ in „zmanjšanju upravnih bremen“, ki ovira prepotrebne zakonodajne spremembe; zavrača načelo „za enega sprejetega se eden odpravi“; poudarja, da je resnično boljše urejanje mogoče doseči le z vzpostavitvijo poštenega in pravičnega ravnotežja med možnostjo prispevka in udeležbe civilne družbe, znanosti in industrije; poziva k popolni demokraciji in preglednosti v vseh fazah oblikovanja politik ter priprave in pogajanj o politikah in zakonodaji, tudi v Svetu in v celotnem procesu postopka v odboru; meni, da je nujno potrebno, da vse vladne in upravljavske ravni odobrijo aktiven dostop do dokumentov; pozdravlja premislek o reviziji Aarhuške uredbe; poudarja, da je poln dostop do dokumentov in sodišč bistven, da bi lahko državljani spremljali politiko in zakonodajo ter ju pomagali izvajati;

90. meni, da bi moralo biti izvajanje zakonodaje steber EU in nacionalnih politik; poziva države članice, naj okrepijo izvajanje okoljskih politik, da bi dosegli njihove polne koristi; poudarja, da okoljski in podnebni cilji ne bodo doseženi brez učinkovitejšega izvajanja in financiranja obstoječih ukrepov v vseh evropskih okoljskih politikah; poziva Komisijo, naj po potrebi sprejme ukrepe, da bi zagotovila izvajanje okoljske zakonodaje EU v celoti;

EU v mednarodnem okolju

91. priznava, da največje breme podnebne krize nosijo in bodo tudi v prihodnosti nosile države svetovnega juga, da so te države bolj občutljive na negativne učinke podnebnih sprememb kot države svetovnega severa, da so že utrpele izgube in škodo, hkrati pa se težje prilagajajo in so k podnebni krizi prispevale znatno manj kot slednje; poziva, naj Komisija in države članice izkažejo resnično solidarnost s svetovnim jugom ter priznajo svojo zgodovinsko odgovornost in podnebni dolg ter ukrepajo v zvezi s tem;

92. meni, da je Pariški sporazum ogrožen zaradi negativnega učinka desničarskih sil po vsem svetu, in meni, da je konferenca COP26 ključen trenutek, ki bo ali spodkopal ali okrepil celovitost Pariškega sporazuma; meni, da mora EU narediti vse, kar je v njeni moči, da bi zagotovila celovitost Pariškega sporazuma, in da mora to biti eden temeljnih delov evropskega zelenega dogovora;

93. močno obžaluje izid konference COP25 v Madridu v Španiji, ki jo je gostilo čilsko predsedstvo, in z zaskrbljenostjo ugotavlja pomanjkanje napredka, doseženega na teh pogovorih na visoki ravni; poziva Svet in Komisijo, pa tudi države članice, naj vse leto dejavno sodelujejo z drugimi pogodbenicami Pariškega sporazuma, da bi zagotovili pozitivne in ambiciozne rezultate konference COP26 v Glasgowu in preprečili ponovitev konference COP25;

94. je trdno prepričan, da morajo biti cilji trajnostnega razvoja sestavni del ekološkega prehoda in da si mora evropski zeleni dogovor prizadevati izpolniti te cilje v celoti ter sprejeti na pravicah temelječ pristop k podnebnim ukrepom;

95. meni, da morajo biti mednarodni gospodarski odnosi vzajemno koristni ter zavračati vse oblike neokolonializma in zagotoviti socialno-ekonomske pravice za vse; poudarja, da morajo EU in njene države članice s tretjimi stranmi sodelovati dejavno in v duhu odkritega partnerstva; zavrača vse oblike neokolonializma, ki svetovni jug podrejajo nadzoru in vplivu drugih držav ter omejujejo suverenost držav svetovnega juga; poziva EU in njene države članice, naj podnebne krize in krize v zvezi z biotsko raznovrstnostjo postavijo na prvo mesto dnevnih redov v vseh mednarodnih forumih, vključno z G7 in G20;

96. toplo pozdravlja globalna podnebna gibanja kot je gibanje Petki za prihodnost, ki podnebno krizo postavljajo v ospredje javne razprave in zavesti; meni, da so aktivizem in protesti bistveni v tem prehodu; vztraja, da morajo biti nacionalni in regionalni parlamenti z zakonodajnimi pristojnostmi, sindikati, nevladne organizacije, civilna družba in državljani v celoti vključeni v pripravo in izvajanje evropskega zelenega dogovora;

97. je globoko zaskrbljen, da je 100 podjetij po svetu odgovornih za 71 % svetovnih emisij; ponovno izraža odgovornost podjetij za razogljičenje svojih dejavnosti; poziva Komisijo, naj pospeši predlog za dolžnost čuječnosti podjetij, ki bo vključeval odgovornost matičnih podjetij za okoljsko škodo ter kršitve delavskih in človekovih pravic, do katerih prihaja v njihovih svetovnih vrednostnih verigah;

98. meni, da je bistveno, da EU prizna svoj podnebni dolg in svojo zgodovinsko odgovornost za hitrejše razogljičenje, pri tem pa se zaveda različnih izhodišč med svojimi državami članicami; poziva jo, naj zagotovi sredstva za mednarodne podnebne sklade in izkaže vodilno vlogo v svetu pri financiranju; poziva Komisijo in Svet, naj države v razvoju podpirata pri njihovih pozivih k nadomestilom za izgube in škodo ter naj dejavno podpreta finančni sistem mednarodne solidarnosti;

99. poziva Komisijo, naj pripravi celovit mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, ki bo temeljil le na podnebnih in okoljskih merilih ter merilih dobrobiti živali in delovnih razmerah, ki jih je ocenila MOD, da bi podprli lokalno proizvodnjo, pravične cene in kratke dobavne verige ter odvračali od uporabe proizvodov, ki so prepotovali dolge razdalje; poziva k vključitvi dolžnosti čuječnosti podjetij in zavezujočih ekoloških delovnih in socialnih standardov po vsej vrednostni verigi; poziva Komisijo, naj kot eno glavnih prednostnih nalog določi končanje krčenja gozdov zunaj EU, začenši z regulativnimi ukrepi za boj proti krčenju gozdov navzdol po dobavni verigi, ter naj ustrezno uporabi mehanizem ogljične prilagoditve na mejah;

100. poziva EU, naj podpira in zagovarja uvedbo statusa podnebnega begunca, vključno z mednarodno opredelitvijo podnebnega azila, ter zagovarja priznanje mednarodnega zločina ekocida ter globalne konvencije za postopno opuščanje fosilnih goriv;

101. meni, da bo vrh EU-Kitajska v Leipzigu ključna priložnost za utrditev ambicioznega globalne podnebne vodilne vloge med Kitajsko in EU; z zanimanjem pričakuje ambiciozne rezultate konference o biotski raznovrstnosti v Kunmingu ter pričakuje, da se bo povezala z ambicioznimi strategijami za prilagajanje na podnebne spremembe in njihovo obvladovanje po vsem svetu;

102. odločno spodbuja druga večja gospodarstva, naj povečajo svoje nacionalno določene prispevke in izvedejo konkretne ukrepe v skladu s temi prispevki; meni, da je najboljši signal, ki ga je mogoče poslati mednarodni skupnosti, biti zgled in sprejeti ambiciozne nacionalno določene prispevke, pa tudi dati podporo svetovnemu jugu, da bo lahko dosegel ambiciozne cilje glede obvladovanja podnebnih sprememb;

103. poziva nacionalne in regionalne parlamente z zakonodajnimi pristojnostmi, sindikate, nevladne organizacije, civilno družbo in državljane, naj zagotovijo, da bodo Svet, Komisija in vlade spoštovali svoje obveznosti iz Pariškega sporazuma ter v celoti uresničili evropski zeleni dogovor;

°

° °

104. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0217.

[2] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.

[3] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0079.

[4] UL C 204, 13.6.2018, str. 111.

Zadnja posodobitev: 15. januar 2020Pravno obvestilo