Postopek : 2020/2507(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0052/2020

Predložena besedila :

B9-0052/2020

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/01/2020 - 6.3
CRE 16/01/2020 - 6.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


<Date>{13/01/2020}13.1.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0052/2020</NoDocSe>
PDF 138kWORD 44k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o razmerah v Venezueli</Titre>

<DocRef>(2020/2507(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Reinhard Bütikofer</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

</RepeatBlock-By>


B9-0052/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Venezueli

(2020/2507(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 9. januarja 2020 v imenu EU o nedavnih dogodkih v Venezueli,

 ob upoštevanju izjave mednarodne kontaktne skupine za Venezuelo 9. januarja 2020, ki jo je pripravila Evropska služba za zunanje delovanje,

 ob upoštevanju člena 3 Evropske konvencije o človekovih pravicah,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti tistih z dne 8. februarja 2018[1], 3. maja 2018[2], 5. julija 2018[3], 25. oktobra 2018[4], 31. januarja 2019[5], 28. marca 2019[6] in 18. julija 2019[7],

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker so kaotični dogodki ob volitvah novega vodstva narodne skupščine Venezuele 5. januarja 2020 razlog za resno zaskrbljenost glede institucionalne sposobnosti in odgovornega vodenja države pri vseh vpletenih akterjih;

B. ker po izjavah mednarodnih opazovalcev in medijev 5. januarja 2020 tedaj aktualni predsednik skupščine Juan Guaidó ni mogel vstopiti v stavbo venezuelske skupščine za ponovno izvolitev, saj je to želel storiti le v spremstvu poslancev, izključenih iz skupščine;

C. ker je treba poslancem narodne skupščine omogočiti, da izvršujejo parlamentarni mandat, ki so ga prejeli od venezuelskega naroda, brez ustrahovanja ali povračilnih ukrepov;

D. ker je bil na volitvah v narodni skupščini za predsednika skupščine v mandatnem obdobju 2020 izvoljen Luis Parra, v stavbi časopisa El Nacional pa je bil na isti položaj ponovno izvoljen Juan Guaidó, s čimer ima skupščina dva predsednika, ker je močno vprašljiva legitimnost obeh volilnih postopkov, saj se je zgodilo precej nepravilnosti in ustrahovanja, poleg tega se ni ujemalo domnevno število volivcev, kar še poslabšuje že tako katastrofalen položaj;

E. ker sta oba predsednika pripadala istemu političnemu bloku opozicijskih strank, dokler ni stranka Justicia Primero decembra 2019 Luisa Parra izključila zaradi domnevne korupcije, Juan Guaidó pa je po dogodkih 5. januarja 2020 sklenil zapustiti stranko Voluntad Popular;

F. ker se je kaotično dogajanje z razglasitvami, obtožbami in diskreditiranjem politikov nadaljevalo tudi v naslednjih dneh; ker je treba umiriti kaos in s pogajanji poiskati rešitev sedanjega položaja, saj bi se lahko še povečala institucionalna nestabilnost po incidentih okrog volitev predsednika venezuelske skupščine za leto 2020, poleg tega pa bi se lahko še zmanjšalo zaupanje v institucionalno sposobnost Venezuele po svetu;

G. ker je treba rešitev tega globoko zasidranega in večplastnega konflikta poiskati v okviru načel pravne države, pri tem pa upoštevati mednarodne standarde ter v celoti spoštovati demokracijo in človekove pravice;

H. ker utegne nadaljnja destabilizacija venezuelskih institucij z dodatnimi samostojnimi razglasitvami in podobnimi dejanji zaostriti že tako negotove razmere in povzročiti celo državljansko vojno, prav tako pa se lahko konflikt razširi onkraj meja Venezuele, saj vse več migrantov beži v sosednje države;

I. ker bi morala EU pri tem še naprej ponujati posredovanje med vsemi akterji v državi, vpletenimi v konflikt, saj bi lahko bila v tej vlogi uspešna glede na tesne odnose več držav članic z Venezuelo;

1. izraža veliko zaskrbljenost zaradi vse slabših razmer in nadaljnje institucionalne destabilizacije, ki jo povzroča ravnanje vseh akterjev, vključenih v volitve predsednika venezuelske skupščine za leto 2020;

2. zahteva popolno razjasnitev incidentov in demokratične ustreznosti dejanj vseh vpletenih oseb in institucij;

3. poziva vse vpletene akterje, naj dajo prednost stabilni prihodnosti države pred osebnimi kariernimi cilji ter razrešijo konflikt glede vodstva skupščine, ki je razklal tako skupščino kot opozicijo;

4. poudarja, da si je nujno treba prizadevati za institucionalno stabilnost z jasnimi postopki, in vse vpletene akterje poziva, naj se vzdržijo ukrepov, ki bi lahko okrepili nezaupanje v sposobnost venezuelskih institucij, politično izključili venezuelsko prebivalstvo ali sprožili nasilje;

5. poudarja, da bo vsaka dokončna rešitev krize zahtevala ponovno vzpostavitev vseh razsežnosti demokracije v Venezueli; ponavlja, da nasilje ne bo prineslo miru, temveč bo dodatno destabiliziralo državo;

6. vztraja, da morajo venezuelske oblasti spoštovati svobodo izražanja in pravico do miroljubnega zbiranja; poziva vse akterje, naj se odrečejo uporabi čezmerne, nesorazmerne in neselektivne sile, saj jo mednarodno pravo jasno in nedvoumno prepoveduje;

7. poudarja, kako pomembna sta samoodločba Venezuelcev in pristno izražanje njihove demokratične volje; poziva politične voditelje, naj se vzdržijo vseh dejanj ali pozivov, ki bi lahko povzročili nove nemire in politično nestabilnost;

8. se strinja s stališčem visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet v njenemu govoru v Svetu OZN za človekove pravice dne 5. julija 2019, da „je edini izhod iz te krize približevanje z dialogom“;

9. odločno opozarja, da se lahko nasilje in nemiri iz Venezuele razširijo v sosednje države, zaradi česar bi utegnilo priti do vojne v regiji; poziva vse akterje, tudi akterje iz mednarodne skupnosti, naj izrecno izključijo vsakršno nemiroljubno, vojaško rešitev krize, vključno z nizkointenzivnim vojskovanjem;

10. vztraja, da bi bilo treba odpraviti dvojna merila za tretje države, EU in države članice pa bi morale dosledno ohranjati svoje stališče do njih; opozarja, kako pomemben je enoten odziv EU, saj je podlaga za odločno in verodostojno stališče EU;

11. poudarja, da je Unija pripravljena posredovati in podpreti ukrepe za stabilizacijo države ter da izključuje vsakršno nasilje in mednarodno vojaško posredovanje;

12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic, vladi in organom Venezuele ter Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini.

 

[1] UL C 463, 21.12.2018, str. 61.

[2] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0199.

[3] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0313.

[4] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0436.

[5] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0061.

[6] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0327.

[7] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0007.

Zadnja posodobitev: 15. januar 2020Pravno obvestilo