Nazaj na portal Europarl

Choisissez la langue de votre document :

  • bg - български
  • es - español
  • cs - čeština
  • da - dansk
  • de - Deutsch
  • et - eesti keel
  • el - ελληνικά
  • en - English (izbrano)
  • fr - français
  • ga - Gaeilge
  • hr - hrvatski
  • it - italiano
  • lv - latviešu valoda
  • lt - lietuvių kalba
  • hu - magyar
  • mt - Malti
  • nl - Nederlands
  • pl - polski
  • pt - português
  • ro - română
  • sk - slovenčina
  • sl - slovenščina
  • fi - suomi
  • sv - svenska
Ta dokument ni na voljo v vašem jeziku, zato v vrstici z jeziki izberite drugega.

 Kazalo 
 Celotno besedilo 
Debates
Tuesday, 12 March 2019 - Strasbourg Revised edition

Instrument for financial support for border management and visa (debate)
MPphoto
 

  Tanja Fajon, Rapporteur. – Madam President, I will use my six minutes at the beginning and I will speak in Slovene.

Evropska unija se je v zadnjih letih soočila s številnimi izzivi, ki so močno načeli zaupanje državljanov v evropske politike. Porast populizma in nacionalizma je posledica, da se evropske vlade niso uspele sporazumeti o učinkoviti evropski migracijski politiki.

Stiske migrantov in beguncev, pomanjkanje evropske solidarnosti in skupnih rešitev, skrajno desna politika z lažmi in ustrahovanjem vse bolj izkorišča za nabiranje političnih točk. To vse bolj vnaša razdor in nezaupanje med državljane in države, na kocko pa postavlja prihodnost Schengena in Unije na splošno.

Dovolj je, da pogledamo v sosednjo Avstrijo in še ostalih 5 držav schengenskega območja. Te, kljub številnim dodatnim ukrepom za zaščito zunanjih meja ter občutnemu zmanjšanju števila pribežnikov na evropska tla, že več kot tri leta neupravičeno in nezakonito podaljšujejo nadzor na notranjih mejah. Slovenkam in Slovencem danes težko pojasnim, zakaj jih organi pregledujejo na Karavankah ali na meji med Avstrijo in Nemčijo.

Ali nam bo uspelo ohraniti Schengen kot prostor svobode gibanja in brez meja znotraj Unije, ki je simbol evropskega povezovanja, je danes predvsem odvisno od politične modrosti in odgovornosti naših voditeljev. Zdi pa se mi, da te modrosti in odgovornosti ni dovolj. Seveda za varne zunanje meje Unije, ki so pogoj, potrebujemo tudi zadostna in učinkovita finančna sredstva.

Vesela sem, da danes razpravljamo o predlogu, po katerem bi v skupni evropski blagajni v naslednjih sedmih letih za meje in za vizume namenili več kot 9 milijard evrov. To je kar petkrat več kot do sedaj. To je zelo veliko denarja, če ga smiselno uporabimo. Tovrstni finančni instrumenti so izjemno pomembni za evropske državljane, saj evropske politike prevajajo v konkretne ukrepe. In tako tudi najbolj neposredno Evropejci občutimo Evropo.

Ob tem še posebej pozdravljam, da bo vsaj 70 milijonov evrov za različne ukrepe na voljo tudi moji državi Sloveniji, ki upravlja z eno izmed najbolj obremenjenih kopenskih schengenskih meja, zlasti v poletnih mesecih.

Finančni instrument bo zagotovil podporo ukrepom držav članic in ima dva ključna stebra. Prvi je integrirano upravljanje z mejami, kamor sodijo nadzor kopenskih, zračnih in morskih meja, vključno z iskanjem ljudi in reševanjem na morju; preprečevanje nezakonitih prehodov; boj proti čezmejnemu kriminalu ter razvoj in izvajanje informacijskih mejnih sistemov za nadzor potnikov in blaga. Na drugi strani bo finančni instrument podpiral države članice pri izvajanju skupne vizumske politike.

Od celotne finančne ovojnice bo 60 odstotkov sredstev namenjenih nacionalnim programom državam članicam ter 40 odstotkov za ukrepe, ki jih bo neposredno financirala Unija. Instrument tako zagotavlja finančno podporo za izvajanje politik, ki temeljijo na solidarnosti in pravični delitvi odgovornosti med državami članicami ter krepitvi medsebojnega zaupanja.

V pogajanjih nam je uspelo zagotoviti tudi, kar sem posebej vesela, da bo najmanj 20 odstotkov sredstev namenjenih prav vizumski politiki ter lajšanju prehajanja meja dobronamernim potnikom, ki ne predstavljajo nobene grožnje Uniji ali državam članicam.

Schengen oziroma potovanje brez pregledov na mejah in dolgih čakalnih dob je namreč eden izmed največjih uspehov in najoprijemljivejših dosežkov Unije tako za državljane kot za podjetja. Schengen je tudi eden izmed najpomembnejših sredstev, s katerimi lahko evropski državljani uveljavljajo temeljne svoboščine do prostega pretoka, notranji trg pa lahko uspeva in se razvija.

Uspelo nam je prav tako močno okrepiti določbe glede spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Z uveljavitvijo vse več pametnih informacijskih tehnologij in sistemov na mejah se je denimo močno povečala nevarnost po kršenju zasebnosti ter vse bolj okrepila potreba po celostni zaščiti in varovanju osebnih podatkov. In to nam je uspelo.

Podobno smo tudi okrepili določbe, ki države članice pri izvajanju ukrepov vselej obvezujejo k spoštovanju mednarodnega in evropskega prava, še posebej načela prepovedi vračanja.

V zvezi z upravljanjem meja, tudi v tako imenovanih žariščnih točkah oziroma hot spotih, pa smo uspeli izboljšati določbo o spoštovanju pravice do mednarodne zaščite ter še posebej pravice glede varstva ranljivih skupin, kot so otroci.

Sklad za meje in vize, o katerem govorimo nocoj, je eden izmed ključnih instrumentov, namenjenih podpori izvajanju politik znotraj Unije. V Parlamentu zato vztrajamo, jaz kot poročevalka, da dodeljena sredstva v prihodnjih sedmih letih ne bodo namenjena financiranju programov v tretjih državah. Evropsko upravljanje z mejami nikakor ni povezano z ustanavljanjem centrov za pridržanje ali izkrcanje migrantov v tretjih državah ali s prenosom upravljanja evropskih meja na tretje države.

In nazadnje še to. Za večjo preglednost predlagamo večjo vključenost civilne družbe ter lokalnih in regionalnih oblasti v procesu priprave nacionalnih programov. Za večji demokratični nadzor pa večjo vlogo Evropskega parlamenta glede porabe denarja.

Upam, da boste kolegi lahko jutri to poročilo tudi sprejeli.

 
Zadnja posodobitev: 8. julij 2019Pravno obvestilo