Več kot 165 milijonov otrok, mlajših od pet let, je podhranjenih ali rahitičnih, okoli 52 milijonov pa jih trpi zaradi akutne podhranjenosti. Telesne in umske poškodbe zaradi podhranjenosti v prvih 1000 dneh otrokovega življenja so trajne in jih ni mogoče več ozdraviti. Podhranjenost je gospodarski problem, ki vpliva na skupni potencial družbe, zmanjšuje gospodarsko produktivnost, možni prihodek posameznika in človeški kapital držav. Vzrok zanjo pa je najpogosteje neprimerno in neučinkovito ukrepanje. Programi za boj proti podhranjenosti niso zgolj humanitarne operacije, temveč so za donatorje zlasti donosna naložba, saj podhranjenost po svetu vodi v konflikte, revščino in socialno negotovost.

V zadnjih letih je bil dosežen ogromen napredek. Septembra 2010 je dvajseterica predsednikov vlad ob podpori več kot sto partnerjev ustanovila gibanje za izboljšanje prehranjevanja (Scaling Up Nutrition – SUN).

Maja 2012 je bilo v okviru københavnskega konsenza ugotovljeno, da je preprečevanje nezadostnega prehranjevanja prvi ukrep, ki ga je treba izvajati, ter najdonosnejša naložbena strategija.

Komisija v nedavnem sporočilu z naslovom Krepitev prehrane mater in otrok v zunanji pomoči: okvir politike EU opozarja, da je treba bolje usklajevati humanitarno in razvojno pomoč. Sporočilo je usklajeno s cilji, ki jih je določila Svetovna zdravstvena organizacija, in stremi k temu, da bi se do leta 2025 število otrok, mlajših od pet let, ki zaostajajo v razvoju, zmanjšalo za 40 % (ali za 7 milijonov). Po drugi strani je v njem rečeno, da je treba zmanjšati odstotek shujšanih otrok, mlajših od pet let, in ga ohranjati pod 5 %. V sporočilu se podpira tudi večsektorski pristop, ki bo usklajeval razvoj podeželja, trajnostno kmetijstvo, javno zdravje, oskrbo z vodo in komunalne storitve, socialno zaščito in izobraževanje.

1.              Ali namerava Komisija v strategijo vključiti vmesni pregled ukrepov, ki se izvajajo? Če je tako, ali je predvidela možnost, da se dodeljena sredstva po potrebi preusmerijo (3,1 milijarde EUR za tako imenovane občutljive naložbe in 400 milijonov za posebne ukrepe za prehrano), da bi dosegla cilje, zastavljene do leta 2025?

2.              Komisija namerava v ustreznih mednarodnih forumih izvesti kampanjo. Ali se namerava pri tem zavzemati za učinkovitejšo pomoč, torej za njeno boljše usklajevanje?

Vloženo: 12.11.2014

Posredovano: 14.11.2014

Rok za odgovor: 21.11.2014