Parlamentarna vprašanja
PDF 193kWORD 19k
26. maj 2016
O-000084/2016
Vprašanje za ustni odgovor O-000084/2016
za Komisijo
Člen 128 poslovnika
Antonio Tajani, Monika Hohlmeier, Franck Proust, Marian-Jean Marinescu, Françoise Grossetête, Salvatore Domenico Pogliese, Massimiliano Salini, Herbert Reul, Claude Rolin, Alain Cadec, Maurice Ponga, Tokia Saïfi, Anne Sander, Axel Voss, Bogdan Andrzej Zdrojewski, v imenu skupine PPE
Flavio Zanonato, José Blanco López, Inés Ayala Sender, v imenu skupine S&D
Evžen Tošenovský, v imenu skupine ECR
Dominique Riquet, v imenu skupine ALDE

 Zadeva: Vesoljska industrijska politika EU

Vesoljski sektor ima močan strateški pomen in prispeva h konkurenčnosti in potencialu inovativnosti evropskega gospodarstva prek rasti in ustvarjanja delovnih mest. Prav tako je bistvenega pomena za doseganje cilja 20-odstotnega deleža BDP, ki ga prispeva industrija, pred letom 2020 ter skupnih ciljev strategije Evropa 2020.

Vodilna programa EU, Galileo in Copernicus, ter sistem EGNOS, so v zvezi s tem osrednjega pomena. Izvajati jih je treba karseda hitro, z dokončno vzpostavitvijo sistema satelitov in zagotavljanjem storitev za državljane EU. Prav tako je pomembno poudariti, da se satelitski podatki in aplikacije uporabljajo na številnih področjih, kot so promet, kmetijstvo, humanitarna pomoč, podnebje in energija.

Ampak ti sami po sebi niso dovolj. Da bi Evropa lahko ohranila vodilno vlogo v tem sektorju, so potrebne naložbe v raziskovalne programe, ki bodo spodbudile inovacije, pri tem pa ne smemo pozabiti pomena neodvisnosti ključnih tehnologij in zanesljive oskrbe z njimi. Evropska unija mora okrepiti svojo spodbujevalno vlogo pri razvoju vesoljskih raziskav in tržnih priložnosti. 1,4 milijarde EUR, ki so zato dodeljeni v okviru programa Obzorje 2020, bi bilo treba v celoti uporabiti za zaščito infrastrukture, razvoj dostopa do vesolja in boljše sodelovanje med državami članicami, Evropsko vesoljsko agencijo in novimi programi konstelacij.

Da bi ohranili neodvisen, zanesljiv, stroškovno učinkovit in cenovno dostopen vesoljski program, bi morala Evropska komisija premisliti o prednostni obravnavi razvoja, uvedbe in tržnih priložnostih za nosilne rakete.

Konec koncev mala in srednja podjetja pomembno prispevajo k dobavni verigi v vesoljskem sektorju, vendar je zaradi vrste ovir njihov potencial za udeležbo v zelo velikih evropskih projektih še vedno pretežno neizkoriščen. Zato je treba predvideti in optimizirati udeležbo in dostop do financiranja za mala in srednja podjetja prek finančnih instrumentov EU za vesoljski sektor.

Glede na navedeno:

1. Kako namerava Komisija nadaljevati temeljito izvajanje vesoljske industrijske politike in zlasti namestitev satelitov za programa Galileo in Copernicus, da bi karseda hitro zagotovila storitve?

2. Ali namerava Komisija predvideti več sredstev za programe vesoljskih raziskav ali vsaj omogočiti, da se neporabljeni denar znova uporabi naslednje leto, ter kako namerava malim in srednjim podjetjem omogočiti dostop do finančnih instrumentov EU za vesolje?

Izvirni jezik vprašanja: EN
Pravno obvestilo