Tehnologije urejanja genoma: priložnosti in tveganja
24.6.2016
Vprašanje za ustni odgovor O-000097/2016
za Komisijo
Člen 128 poslovnika
Sylvie Goddyn, Mireille D'Ornano, Jean-François Jalkh, Dominique Martin, Dominique Bilde, Marie-Christine Arnautu, Bernard Monot, Steeve Briois, Jean-Luc Schaffhauser, Mylène Troszczynski, Marie-Christine Boutonnet, Marine Le Pen, Matteo Salvini, Mara Bizzotto, Mario Borghezio, Lorenzo Fontana, Stanisław Żółtek, v imenu skupine ENF
Nove tehnologije urejanja genoma, kot sta CRISPR-Cas9 ali NgAgo, z lahkoto omogočajo spreminjanje DNK (nadomeščanje, brisanje, dodajanje sekvenc ...) ob nizkih stroških, tudi pri človeku. Večina znanstvenikov meni, da gre pri teh tehnologijah za odkritje stoletja.
Ta orodja se uporabljajo v kmetijstvu in zdravstvu ter ustvarjajo nove tržne priložnosti, odpirajo pa tudi pomembna etična vprašanja, med drugim o omejevanju njihove uporabe pri ljudeh.
Na konferenci o urejanju genoma Gene Edit so se decembra 2015 v Washingtonu zbrali strokovnjaki z vsega sveta, da bi razpravljali o znanstvenih in etičnih vprašanjih ter vprašanju upravljanja v zvezi z raziskavami urejanja človeškega genoma. Od takrat sta Švedska in Finska odobrili poskuse z gensko spremenjenimi človeškimi zarodki.
Oblasti v ZDA so se odločile, da za vrsto gobe, ki ne porjavi in je bila ustvarjena s tehnologijo CRISPR, ne bodo uporabljale predpisov o gensko spremenjenih organizmih. Za proizvodnjo človeških organov se uporabljajo tudi prašiči.
Medtem ko Komisija zamuja s predložitvijo stališča o že zastarelih sistemih urejanja genoma, kot so nukleaza z motivom cinkovih prstov (ZFN) in nukleaza TAL-efektorja, jih hitro nadomeščajo sodobnejše tehnologije urejanja genoma.
Ali namerava Komisija v zvezi s tem predlagati reguliranje krme in hrane, pridobljene z urejanjem genoma, proizvedene v EU in zunaj nje? Ali Komisija namerava z državami članicami razpravljati o etičnih vprašanjih?