Parlamentarno vprašanje - O-000132/2016Parlamentarno vprašanje
O-000132/2016

Boj proti rasizmu, ksenofobiji, homofobiji in drugim oblikam nestrpnosti

27.10.2016

Vprašanje za ustni odgovor O-000132/2016
za Komisijo
Člen 128 poslovnika
Ulrike Lunacek, Jean Lambert, Judith Sargentini, Josep-Maria Terricabras, Eva Joly, Benedek Jávor, Tatjana Ždanoka, Molly Scott Cato, Keith Taylor, Bronis Ropė, Pascal Durand, Yannick Jadot, Karima Delli, José Bové, Michèle Rivasi, v imenu skupine Verts/ALE

Leta 1998 je bila sprejeta Listina evropskih političnih strank za nerasistično družbo. Leta 2008 je bil sprejet Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikami in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi, katerega izvajanje so ocenili leta 2014. Junija 2016 je komisarka Jourová napovedala ustanovitev skupine na visoki ravni za boj proti rasizmu, ksenofobiji in drugim oblikam nestrpnosti. Kljub temu sta rasizem in ksenofobija na pohodu, pogosto pa ju spremljajo še homofobija, seksizem ter druge oblike sovraštva in nestrpnosti. K rasizmu in ksenofobiji se vse bolj zatekajo tudi politične stranke, celo tiste, ki so v vladi, in načrtno ščuvajo proti prosilcem za azil in priseljencem, med drugim tudi državljanom EU iz drugih držav članic. Izredno zaskrbljujoč dokaz, da gredo trendi v to smer, je močan porast sovražnega govora, kaznivih dejanj iz sovraštva in diskriminacije po britanskem referendumu in ob prilivu prosilcev za azil in migrantov, ko prihaja celo do umorov. Kaže torej, da k sovraštvu, nestrpnosti, diskriminaciji in nasilju spodbujajo prav stranke, ki bi se morale proti njim bojevati.

1. Kako namerava Komisija ukrepati zoper rasizem, ksenofobijo, homofobijo, seksizem in druge oblike nestrpnosti v političnih kampanjah?

2. Katera orodja so ji na voljo za ukrepanje proti rasizmu in ksenofobiji v državah članicah, ki so okvirni sklep sicer formalno prenesle, v praksi pa ga ne izvajajo?

3. Ali bo Komisija razmislila, da bi uvedla postopek za ugotavljanje kršitve zoper države članice, ki ne izvajajo okvirnega sklepa?

4. Ali bo v svojem prihodnjem pregledu okvirnega sklepa poleg izvajanja ocenila tudi njegovo dejansko uporabo?

5. Ali bo vložila predloge za posodobitev in okrepitev okvirnega sklepa, na primer tako, da bi dodala določbe o homofobiji, seksizmu in drugih oblik nestrpnosti?