SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o kaznivem dejanju agresije
16.7.2014 - (2014/2724(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
Verts/ALE (B8‑0066/2014)
S&D (B8‑0067/2014)
GUE/NGL (B8‑0068/2014)
PPE (B8‑0069/2014)
ALDE (B8‑0070/2014)
Andrzej Grzyb, Cristian Dan Preda, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Monica Luisa Macovei, Eduard Kukan, László Tőkés v imenu skupine PPE
Pier Antonio Panzeri, Elena Valenciano Martínez-Orozco, Josef Weidenholzer, Ana Gomes, David Martin, Richard Howitt v imenu skupine S&D
Marietje Schaake, Marielle de Sarnez, Louis Michel, Jean-Marie Cavada, Izaskun Bilbao Barandica, Alexander grof Lambsdorfski, Fernando Maura Barandiarán, Charles Goerens, Ramon Tremosa i Balcells, Annemie Neyts-Uyttebroeck v imenu skupine ALDE
Helmut Scholz, Marie-Christine Vergiat v imenu skupine GUE/NGL
Barbara Lochbihler, Judith Sargentini v imenu skupine Verts/ALE
Resolucija Evropskega parlamenta o kaznivem dejanju agresije
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,
– ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, zlasti člena 5, ki se nanaša na kaznivo dejanje agresije kot enega glavnih kaznivih dejanj v pristojnosti tega sodišča,
– ob upoštevanju sprememb Rimskega statuta, sprejetih na revizijski konferenci leta 2010 v Ugandi, zlasti v zvezi z resolucijo RC/Res. 6 o kaznivem dejanju agresije,
– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2011/168/SZVP in sklicevanja na spremembe iz Kampale,
– ob upoštevanju revidiranega akcijskega načrta, sprejetega 12. julija 2011 v skladu s Sklepom Sveta 2011/168/SZVP;
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2010 o revizijski konferenci Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča v Kampali v Ugandi[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2011 o podpori EU Mednarodnemu kazenskemu sodišču: soočanje z izzivi in reševanje težav[2],
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu in politiki Evropske unije na tem področju, vključno s posledicami za strateško politiko EU na področju človekovih pravic,
– ob upoštevanju devetega poročila Mednarodnega kazenskega sodišča Združenim narodom za obdobje 2012–2013,
– ob upoštevanju izida 25. zasedanja Sveta Združenih narodov za človekove pravice aprila 2014,
– ob upoštevanju resolucije generalne latinskoameriške parlamentarne skupščine z dne 19. in 20. oktobra o promociji Mednarodnega kazenskega sodišča in ratifikaciji sprememb iz Kampale (AO/2013/07XXIX),
– ob upoštevanju resolucije skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta z dne 27. novembra 2013 o krepitvi Mednarodnega kazenskega sodišča in skupščine držav pogodbenic, v kateri se vse prihodnje pogodbenice poziva, naj ratificirajo spremenjeni statut, vse sedanje pa, naj preučijo ratifikacijo sprememb, ter se priznava, da so številne med njimi nedavno ratificirale spremembe (ICC-ASP/12/Res.8),
– ob upoštevanju ratifikacije in izvajanja sprememb Rimskega statuta iz Kampale ter priročnika Mednarodnega kazenskega sodišča, ki so ga pripravili stalna misija Kneževine Liechtenstein v Združenih narodih, Svetovni inštitut za preprečevanje agresije in inštitut LISD (Liechtenstein Institute on Self-Determination) z Univerze Princeton,
– ob upoštevanju, da je 17. julij dan mednarodnega kazenskega prava, ko se slavi napredek na področju prevzemanja odgovornosti za kazniva dejanja zoper človečnost, vojna hudodelstva in genocid,
– ob upoštevanju člena 123(2) in (4) Poslovnika,
A. ker so države članice EU tesne zaveznice Mednarodnega kazenskega sodišča že od njegove ustanovitve ter ga politično, diplomatsko in logistično podpirajo, obenem pa spodbujajo univerzalnost Rimskega statuta in branijo njegovo integriteto, da bi bilo to sodišče še bolj neodvisno;
B. ker je Parlament 17. novembra 2011[3] pozdravil sprejetje sprememb Rimskega statuta iz Kampale, ki vključujejo kaznivo dejanje agresije, in vse države članice pozval, naj jih ratificirajo in vključijo v svojo zakonodajo;
C. ker je nato Parlament 18. aprila 2012 sprejel resolucijo 2012/0126[4], v kateri je Svet in Komisijo, pozval, naj z namenom varovanja in krepitve univerzalnosti Rimskega statuta uporabita svojo mednarodno avtoriteto, da bi se dogovorili o mednarodni opredelitvi kaznivega dejanja agresije, ki krši mednarodno pravo;
D. ker bodo spremembe Rimskega statuta iz Kampale v zvezi s kaznivim dejanjem agresije, ki jih mora ratificirati najmanj 30 pogodbenic, in odločitev, sprejeta z dvotretjinsko večino pogodbenic po 1. januarju 2017, omogočile uveljavitev trajnega sistema mednarodne kazenske odgovornosti z izrekanjem kazni za kaznivo dejanje agresije;
E. ker je 122 držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča;
F. ker je doslej 14 držav članic ratificiralo spremembo statuta iz Kampale o kaznivem dejanju agresije, med temi osem držav članic EU, in sicer Belgija, Hrvaška, Ciper, Estonija, Nemčija, Luksemburg, Slovaška in Slovenija; ker si najmanj 35 držav pogodbenic dejavno prizadeva ratificirati spremembe o kaznivem dejanju agresije, nekaj držav pa se je zavezalo k ratifikaciji
G. ker je Liechtenstein 8. maja 2012 prvi ratificiral spremembe o kaznivem dejanju agresije in členu 8 (vojna hudodelstva), ki so bile sprejete leta 2010 v Kampali v Ugandi na revizijski konferenci Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča;
H. ker lahko države, ki niso pogodbenice Rimskega statuta, tega ratificirajo, vključno s spremembami iz Kampale, in s tem pripomorejo k uveljavljanju pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča za kaznivo dejanje agresije;
I. ker so spremembe iz Kampale popolnoma skladne z Ustanovno listino Združenih narodov, saj se med kazniva dejanja uvrščajo le najhujše oblike nezakonite uporabe sile, ki so torej zaradi svoje narave, teže in obsega povsem v nasprotju s to listino;
J. ker bo podelitev pristojnosti za kaznivo dejanje agresije Mednarodnemu kazenskemu sodišču prispevala k uveljavitvi načela pravne države na mednarodni ravni in pripomogla k mednarodnemu miru in varnosti, saj bo odvračala od uporabe sile in tako pozitivno prispevala k preprečevanju teh kaznivih dejanj in utrditvi trajnega miru;
K. ker bosta ratifikacija sprememb iz Kampale s strani držav in podelitev pristojnosti Mednarodnemu kazenskemu sodišču za kaznivo dejanje agresije še dodatno preprečili, da bi se storilci tega kaznivega dejanja izognili kazni;
L. ker bosta ratifikacija sprememb iz Kampale in podelitev pristojnosti za kaznivo dejanje agresije Mednarodnemu kazenskemu sodišču pripomogli k varstvu človekovih pravic, saj se s tem dejanje agresije, ki je pogosto prvi člen v verigi hudih kršitev človekovih pravic ter mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava na področju človekovih pravic, uvrsti med kazniva dejanja;
M. ker se bo z uvrstitvijo dejanj agresije med kazniva dejanja zaščitila pravica oseb, ki so jih nezakonito prisilili v vojskovanje, in vojakov napadene države do življenja ter se bo odpravila pomanjkljivost v Rimskem statutu in mednarodnem humanitarnem pravu, saj trenutno obravnavata le zaščito civilistov in drugih kategorij „zaščitenih oseb“;
N. ker bo podelitev pristojnosti Mednarodnemu kazenskemu sodišču za kaznivo dejanje agresije prispevala k univerzalnosti Rimskega statuta, saj bo morda zaradi tega več držav pripravljenih ratificirati izpopolnjeni Rimski statut, vključno s spremembami iz Kampale, kar jim bo v podporo tudi pri doseganju ciljev v okviru njihove nacionalne politike v zvezi s preprečevanjem uporabe sile proti njim;
1. potrjuje, da popolnoma podpira delo Mednarodnega kazenskega sodišča, saj bo to omogočilo, da se storilci najhujših kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, ne bodo mogli več izogniti kazni;
2. poziva EU, naj sprejme skupno stališče o kaznivem dejanju agresije in spremembah iz Kampale;
3. poudarja pomen načela univerzalnosti Rimskega statuta in poziva EU, naj pri spodbujanju uveljavitve sprememb iz Kampale o kaznivem dejanju agresije prevzame vodilno vlogo in podpre prizadevanja za uresničitev tega cilja ter naj države članice spodbudi, da najprej ratificirajo spremembe in nato, ko bo te spremembe ratificiralo 30 držav in bo torej dosežen cilj, da se Mednarodnemu sodišču podeli pristojnost za kaznivo dejanje agresije, podprejo končno odločitev skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta;
4. poudarja, da je treba dejavno spodbujati podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču, ratifikaciji spremenjenega Rimskega statuta ter obeh sprememb iz Kampale, in sicer na vseh področjih zunanjega delovanja EU, med drugim prek posebnega predstavnika EU za človekove pravice in delegacij EU na kraju samem, vključno s tehnično pomočjo državam pri ratifikaciji oziroma izvajanju; zato poziva EU in države članice, naj obnovijo svojo zavezo in podporo, tudi finančno podporo, Mednarodnemu kazenskemu sodišču;
5. poziva EU, naj se zaveže boju proti genocidu, kaznivim dejanjem zoper človečnost, vojnim hudodelstvom in kaznivemu dejanju agresije in naj se boj proti nekaznovanju za hude kršitve človekovih pravic uvrsti med prednostne naloge EU in držav članic na področju zunanjega delovanja; poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednico Komisije, naj si še bolj prizadeva za to, da bi se standardi s področja mednarodnega humanitarnega prava na splošno, tudi pri nedržavnih oboroženih skupinah, v večji meri uveljavili in spoštovali;
6. poziva države članice, naj nacionalno zakonodajo hitro prilagodijo opredelitvam v spremembah iz Kampale in drugim obveznostim iz Rimskega statuta ter tako omogočijo nacionalne preiskave in pregon kaznivih dejanj in naj sodelujejo s Sodiščem;
7. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic EU, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice in predsedniku Mednarodnega kazenskega sodišča.
- [1] UL C 161 E, 31.5.2011, str. 78.
- [2] UL C 153 E, 31.5.2013, str. 115.
- [3] Sprejeta besedila, P7_TA(2011)0507.
- [4] Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0126.