SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja
26.11.2014 - (2014/2967(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
PPE (B8-0311/2014)
ECR (B8-0312/2014)
ALDE (B8-0313/2014)
S&D (B8-0315/2014)
GUE/NGL (B8-0316/2014)
Markus Pieper v imenu skupine PPE
Jörg Leichtfried, Evelyn Regner, Patrizia Toia, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Victor Negrescu, Vilija Blinkevičiūtė v imenu skupine S&D
Ashley Fox, Sajjad Karim, Anthea McIntyre v imenu skupine ECR
Pavel Telička, Jean-Marie Cavada, António Marinho e Pinto v imenu skupine ALDE
Dennis de Jong v imenu skupine GUE/NGL
Resolucija Evropskega parlamenta o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja
Evropski parlament,
– ob upoštevanju nedavnega javnega posvetovanja o pregledu smernic Komisije za oceno učinka in ustreznem osnutku revidiranih smernic za oceno učinka;
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o zagotavljanju neodvisnih ocen učinka[1],
– ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,
A. ker imajo ocene učinka, ki se uporabljajo v zgodnji fazi oblikovanja zakonodaje, poglavitno vlogo v agendi Komisije za pametno pravno ureditev, njihov namen pa je zagotavljanje preglednih, izčrpnih in uravnoteženih dokazov o gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkih, dodani vrednosti ukrepanja EU, pričakovanem regulativnem in upravnem bremenu ter stroških in koristih alternativnih rešitev za deležnike;
B. ker bosta imela v skladu z obstoječimi smernicami za oceno učinka generalni sekretariat Komisije in njen odbor za oceno učinka osrednjo vlogo pri odločanju, ali je za neko pobudo potrebna ocena učinka;
C. ker ima odbor za oceno učinka kot osrednji organ za nadzor kakovosti pomembno vlogo pri ocenah učinka;
D. ker pogodbe vsebujejo horizontalne socialne in okoljske klavzule ter zahteve o spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki jih je treba upoštevati pri opredeljevanju in izvajanju politik in dejavnosti Unije, zahtevajo pa poglobljeno analizo ustreznega učinka vse predlagane zakonodaje;
E. ker so po oceni strokovne skupine Komisije stroški za mala in srednja podjetja, povezani z izvajanjem te uredbe, lahko 10-krat višji kot za večje družbe; ker je zato pravilna in neodvisna ocena učinka zlasti pomembna za mala in srednja podjetja, ki se v primerjavi z velikimi podjetji pogosto srečujejo z večjimi težavami pri prilagajanju novim zakonskim in upravnim zahtevam ter zaradi svoje majhnosti ne morejo tako zgodaj predvideti regulativnih sprememb;
F. ker je načelo „najprej pomisli na male“ temelj Akta za mala podjetja za Evropo iz leta 2008; ker je to načelo vključeno v smernice za oceno učinka od leta 2009, v preostala besedila Komisije pa že od leta 2005; ker je namen tega načela, da bi že zelo zgodaj v postopku oblikovanja zakonodaje upoštevali interese malih in srednjih podjetij, da bi bila zakonodaja tem podjetjem prijazna; ker je za zagotavljanje učinkovitega izvajanja tega načela na voljo vrsta orodij, vključno z izvajanjem testa za mala in srednja podjetja pri zakonodajnih predlogih, ki so v pripravi;
G. ker so v veljavnih smernicah za oceno učinka predvidena tudi posebna navodila v obliki testa za mala in srednja podjetja, vključno z morebitnimi blažilnimi ukrepi; ker osnutek revidiranih smernic ne vsebuje določb o testu za mala in srednja podjetja;
H. ker prava ocena vsebinskih predlogov sprememb Parlamenta k prvotnemu predlogu Komisije kaže veliko dodano vrednost za podporo stališču Parlamenta v tristranskih pogajanjih;
Področje uporabe
1. pozdravlja zavezanost Komisije rednemu revidiranju smernic za oceno učinka, da bi se izboljšal postopek ocene učinka;
2. poudarja, da bi morala Komisija enako podrobno oceniti gospodarske, socialne in okoljske vidike;
3. je kljub temu zaskrbljen, da je osnutek revidiranih smernic veliko manj podroben od veljavnih smernice glede področja uporabe ocene učinka, prav tako pa pristojnemu generalnemu direktoratu daje veliko več manevrskega prostora pri odločanju, ali je ocena učinka potrebna ali ne; meni, da bi bilo treba ohraniti sedanjo prakso, v skladu s katero je odbor za oceno učinka vključen v postopek odločanja;
4. meni, da bi morala Komisija ohraniti obstoječi pristop in predložiti oceno učinka za vse pobude, pri katerih je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
(a) zakonodajni predlogi, vključeni v zakonodajni in delovni program Komisije,
(b) zakonodajni predlogi, ki niso vključeni v zakonodajni in delovni program Komisije, pri katerih je jasno razviden njihov gospodarski, upravni, socialni in okoljski učinek,
(c) nezakonodajne pobude, ki določajo prihodnje politike (kot so bele knjige, akcijski načrti, programi odhodkov, smernice za pogajanja o mednarodnih sporazumih),
(d) delegirani ali izvedbeni akti, ki jih predlaga Komisija in po potrebi njene agencije, ki bodo najverjetneje imeli velike prepoznavne gospodarske, socialne in okoljske učinke in bodo povzročili upravno breme;
5. ugotavlja, da mora biti ocena učinka dosledna in celovita in mora temeljiti na najbolj natančnih, objektivnih in popolnih razpoložljivih informacijah, analiza pa mora biti sorazmerna in osredotočena na namen in cilj predloga, tako da bo omogočala dobro premišljeno politično odločitev;
6. je prepričan, da ocene učinka pomembno pomagajo pri odločanju v vseh institucijah EU in so pomembne za boljšo pripravo zakonodaje; vendar meni, da z ocenami učinka ni mogoče nadomestiti političnih ocen in odločitev;
7. poudarja, da je že v zgodnji fazi procesa ocene učinka pomembno posvetovanje z vsemi ustreznimi deležniki, da se lahko v času nastajanja ocen učinka upoštevajo njihovi predlogi, preden se ocene učinka objavijo;
8. ugotavlja, da področje uporabe ocene učinka ne sovpada vedno s sprejetimi predlogi, če se ti spremenijo po njihovi predložitvi kolegiju komisarjev za odobritev; zahteva, da se v osnutku revidiranih smernic navede, da bi bilo treba oceno učinka posodabljati, da bi zagotovili povezanost v njej obravnavanih zadev in morebitnih predlogov, ki jih sprejme Komisija;
Odbor za oceno učinka
9. izraža globoko zaskrbljenost, ker v osnutku revidiranih smernic ni natančneje določena vloga odbora za oceno učinka v postopku za oceno učinka; odločno vztraja, naj Komisija ponovno razmisli o tej pomanjkljivosti in v novem sklopu revidiranih smernic v odgovoru na to resolucijo jasneje določi postopke, ki zadevajo odbor za oceno učinka;
10. meni, da bi bilo treba z novimi postopki jasno, razumljivo in pregledno oblikovati postopek predložitve, revizije in dokončnega sprejetja ocene učinka, ki se predloži odboru za oceno učinka;
11. ponovno poudarja, da Komisija ne sme sprejeti predlogov, če odbor za oceno učinka ne izda pozitivnega mnenja;
12. nadalje opozarja Komisijo, da Parlament zahteva večjo neodvisnost odbora za oceno učinka in da predvsem člani tega odbora ne smejo biti pod političnim nadzorom; meni, da bi morali odbor za oceno učinka sestavljati visoko usposobljeni člani, pristojni za ocenjevanje analiz o gospodarskem, socialnem in okoljskem učinku;
Test za mala in srednja podjetja
13. opozarja, da je Komisija leta 2011 v pregledu akta za mala podjetja izrazila obžalovanje, ker je le osem držav članic test za mala in srednja podjetja vključilo v nacionalne postopke odločanja; poziva Komisijo, naj spodbuja države članice, da v nacionalne postopke bolj vključijo načela iz testa za mala in srednja podjetja, da bi se podprla politika glede teh podjetij;
14. pozdravlja jasno zavezo Komisije iz tega pregleda, da bo test za mala in srednja podjetja še dodatno okrepila; vendar obžaluje, da v osnutku revidiranih smernic za oceno učinka kljub tem napovedim test ni niti omenjen;
15. opozarja, da se je Komisija v pobudi za mala in srednja podjetja zavezala, da bo pri načrtovanju politike upoštevala načelo „najprej pomisli na male“, in da se to nanaša tudi na test za mala in srednja podjetja za oceno prihodnje zakonodaje in upravne pobude za ta podjetja; poudarja, da je bistvenega pomena, da se poskrbi za pravilno izvedbo tega testa, in meni, da je v zvezi s tem še vedno potrebno veliko narediti;
16. vztraja, da bi morali ohraniti teste za mala in srednja podjetja, kot so določeni v Prilogi 8 smernicam, da pobude Komisije ne bi nesorazmerno prizadele ali prikrajšale malih in srednjih podjetij v primerjavi z večjimi družbami;
17. poudarja, da bi morala v takšnih primerih ocena učinka vključevati nadomestne mehanizme in/ali možnosti, s pomočjo katerih bi mala in srednja podjetja lažje izpolnila zahteve pobude (kakor je določeno v prilogi 8.4); v zvezi s tem pozdravlja izključitev mikropodjetjih s področja uporabe zakonodajnega predloga kot politično možnost, navedeno v osnutku revidiranih smernic; vendar meni, da samodejno izvzetje mikropodjetij ni vedno najboljši pristop in da je to treba presoditi za vsak predlog posebej, da se odrazi politika obrnjenega dokaznega bremena: mikropodjetja bi na primer morala ostati zunaj področja uporabe predlogov, razen če ni dokazov, da bi jih bilo treba vključiti; podpira domnevo o prilagojenih rešitvah in preprostejši ureditvi pri oceni učinka za mala in srednja podjetja, če to ne bo pomenilo neustreznega omejevanja učinkovitosti zakonodaje;
Uporaba in spremljanje
18. ugotavlja, da se lahko končna oblika zakonodajnega akta bistveno razlikuje od predloga, ki ga sprejme Komisija; meni, da bi bilo za sprejete zakonodajnih aktov koristno pripraviti povzetek predvidenih koristi in stroškov ter ga posodabljati, da bo vseboval spremembe iz analize ocene učinka, ki so posledica predlogov sprememb, vloženih med zakonodajnim postopkom; meni, da bi na ta način poenostavili spremljanje in ocenjevanje učinka posameznega predloga;
Ustanovitev svetovalnega organa za boljšo zakonodajo
19. priznava delo in končno poročilo, ki ga je predložila skupina na visoki ravni za upravno breme po naročilu Komisije; opozarja na namero Komisije, ki jo je najavila v zadnjem sporočilu o program ustreznosti in uspešnosti predpisov (junija 2014), da bo ustanovila novo skupina na visoki ravni za boljšo zakonodajo, ki jo bodo sestavljali zastopniki deležnikov in nacionalni strokovnjaki;
20. poziva Komisijo, naj čim prej ustanovi tak svetovalni organ za boljšo zakonodajo na visoki ravni, v katerem bodo strokovnjaki deležnikov in nacionalni strokovnjaki; predlaga, naj ta organ dobi trdna in neodvisna svetovalna pooblastila, s čemer bi dopolnjeval delo Komisije pri oceni učinka; meni, da bi strokovno mnenje takšnega organa, tudi glede subsidiarnosti in sorazmernosti, lahko pomenilo dodano vrednost pri postopku ocene učinka in drugih pobudah v zvezi z boljšo zakonodajo; poziva, naj bosta v postopek imenovanja strokovnjakov vključena Parlament in Svet; predlaga, naj se upoštevajo najboljše prakse in izkušnje obstoječih organov za boljšo pripravo zakonodaje (na primer iz Švedske, Češke republike, Nizozemske, Velike Britanije in Nemčije);
21. poziva Komisijo, naj predloži nov osnutek revidiranih smernic za oceno učinka in ob tem upošteva točke, poudarjene v tej resoluciji, in pred kratkim uvedeno novo strukturo Komisije, zlasti vlogo novega podpredsednika, pristojnega za boljšo zakonodajo;
Ocene učinka v Parlamentu
22. poziva, naj se na ravni Parlamenta, zlasti odborov, ocene učinka Komisije obravnavajo sistematično in kar se da zgodaj;
23. opozarja na svojo resolucijo z dne 8. junija 2011 o zagotavljanju neodvisnih ocen učinka, v kateri poziva k doslednejši uporabi parlamentarne ocene učinka, tj. instrumenta, ki je že na voljo; opozarja, da so za izvajanje ocen učinka na voljo posebna proračunska vrstica in namenske službe; meni, da je uporaba ocene učinka Parlamenta še posebej potrebna v primerih, ko je bil prvotni predlog bistveno spremenjen;
Ocene učinka v Evropskem svetu
24. pričakuje, da bo Svet spoštoval svojo zavezo o sistematični oceni učinka lastnih vsebinskih predlogov sprememb;
°
° °
25. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.
- [1] UL C 380 E, 11.12.2012, str. 31.