SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o primeru Alija Mohameda Al Nimra
7.10.2015 - (2015/2883(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ENF (B8‑0997/2015)
ECR (B8‑1004/2015)
ALDE (B8‑1022/2015)
EFDD (B8‑1025/2015)
S&D (B8‑1026/2015)
PPE (B8‑1028/2015)
GUE/NGL (B8‑1030/2015)
Verts/ALE (B8‑1032/2015)
Cristian Dan Preda, Tomáš Zdechovský, Elmar Brok, Santiago Fisas Ayxelà, Jeroen Lenaers, Tunne Kelam, David McAllister, Patricija Šulin, Eduard Kukan, Bogdan Brunon Wenta, Csaba Sógor, Francesc Gambús, Lorenzo Cesa, Jiří Pospíšil, Davor Ivo Stier, Stanislav Polčák, Barbara Kudrycka, Therese Comodini Cachia, Giovanni La Via, Monica Macovei, Andrej Plenković, Marijana Petir, József Nagy, Claude Rolin, Ivan Štefanec, Pavel Svoboda, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Anna Záborská, Michaela Šojdrová, Jaromír Štětina, Adam Szejnfeld, Ramona Nicole Mănescu, Lara Comi, László Tőkés, Krzysztof Hetman, Thomas Mann, Roberta Metsola, Barbara Matera, Dubravka Šuica, Ivana Maletić v imenu skupine PPE
Josef Weidenholzer, Eric Andrieu, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Maria Arena, Zigmantas Balčytis, Hugues Bayet, José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Simona Bonafè, Biljana Borzan, Victor Boştinaru, Paul Brannen, Nicola Caputo, Andi Cristea, Miriam Dalli, Viorica Dăncilă, Nicola Danti, Isabella De Monte, Anneliese Dodds, Jonás Fernández, Monika Flašíková Beňová, Doru-Claudian Frunzulică, Eider Gardiazabal Rubial, Enrico Gasbarra, Elena Gentile, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Neena Gill, Ana Gomes, Maria Grapini, Theresa Griffin, Enrique Guerrero Salom, Jytte Guteland, Richard Howitt, Cătălin Sorin Ivan, Liisa Jaakonsaari, Jude Kirton-Darling, Jeppe Kofod, Miapetra Kumpula-Natri, Javi López, Juan Fernando López Aguilar, Krystyna Łybacka, Andrejs Mamikins, David Martin, Marlene Mizzi, Alessia Maria Mosca, Victor Negrescu, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Péter Niedermüller, Pier Antonio Panzeri, Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Vincent Peillon, Tonino Picula, Miroslav Poche, Liliana Rodrigues, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Siôn Simon, Tibor Szanyi, Claudia Tapardel, Marc Tarabella, Patrizia Toia, Elena Valenciano, Julie Ward, Flavio Zanonato, Damiano Zoffoli v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Mark Demesmaeker, Joachim Starbatty, Ulrike Trebesius, Hans-Olaf Henkel, Bernd Kölmel, Bernd Lucke, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Raffaele Fitto, Ruža Tomašić, Jana Žitňanská, Marcus Pretzell, Beatrix von Storch, Zdzisław Krasnodębski, Branislav Škripek v imenu skupine ECR
Frédérique Ries, Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Martina Dlabajová, Juan Carlos Girauta Vidal, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Marietje Schaake, Ramon Tremosa i Balcells, Ivo Vajgl, Pavel Telička, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Nathalie Griesbeck, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Philippe De Backer, Marielle de Sarnez, Gérard Deprez, Fredrick Federley, Ivan Jakovčić, Alexander Graf Lambsdorff, Louis Michel, Javier Nart, Jozo Radoš, Robert Rochefort, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström, Marian Harkin, Valentinas Mazuronis, Petr Ježek v imenu skupine ALDE
Marie-Christine Vergiat, Patrick Le Hyaric, Younous Omarjee, Eleonora Forenza, Barbara Spinelli, Sofia Sakorafa, Kateřina Konečná, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Kostadinka Kuneva, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Lola Sánchez Caldentey v imenu skupine GUE/NGL
Bronis Ropė v imenu skupine Verts/ALE
Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo, Rolandas Paksas v imenu skupine EFDD
Aymeric Chauprade v imenu skupine ENF
Resolucija Evropskega parlamenta o primeru Alija Mohameda Al Nimra
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 12. februarja 2015 o Saudovi Arabiji: primer Raifa Badavija[1] in z dne 11. marca 2014 o Saudovi Arabiji: odnosi z EU in njena vloga na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki[2],
– ob upoštevanju smernic EU glede smrtne kazni, ki so bile sprejete v juniju 1998 ter revidirane in posodobljene v aprilu 2013,
– ob upoštevanju resolucij Generalne skupščine OZN, zlasti tiste z dne 18. decembra 2014 o moratoriju na uporabo smrtne kazni (A/RES/69/186),
– ob upoštevanju izjav strokovnjakov OZN za človekove pravice z dne 22. septembra 2015 o primeru Alija Mohameda al-Nimra,
– ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugemu nečloveškemu ter ponižujočemu ravnanju in kaznovanju,
– ob upoštevanju člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki določa, da ima vsakdo pravico do svobode izražanja, in člena 4, ki prepoveduje mučenje,
– ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic, sprejetih junija 2004 in posodobljenih v decembru 2008,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989, katere pogodbenica je Saudova Arabija,
– ob upoštevanju člena 18 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948 ter člena 19 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju Arabske listine o človekovih pravicah, h kateri je pristopila Saudova Arabija, zlasti njenega člena 32(1), ki zagotavlja pravico do obveščanja ter svobodo mišljenja in izražanja, ter njenega člena 8, ki prepoveduje fizično ali psihično mučenje in drugo kruto, poniževalno, sramotilno ali nečloveško ravnanje,
– ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,
A. ker je v maju 2015 vrhovno sodišče Saudove Arabije obsodilo na smrt – domnevno z obglavljenjem, kateremu naj bi sledilo križanje – Alija Mohameda Al Nimra, ki je star 21 let in je nečak vidnega oporečnika, in sicer med drugim na podlagi kazenskih obtožb o prevratništvu, izgredništvu, protestih, ropu in članstvu v teroristični celici, ker Al Nimr še ni dopolnil 18 let in je bil torej še mladoleten, ko je bil aretiran med demonstracijami za demokracijo in enake pravice v Saudovi Arabiji; ker je bil Al Nimr obsojen na smrt zaradi protestov v pretežno šiitski vzhodni provinci države; ker zanesljivi viri navajajo, da so ga mučili in je svoje priznanje podpisal pod prisilo; ker ni dobil nobenih jamstev o varnem sojenju in ustreznem pravnem postopku v skladu z mednarodnim pravom;
B. ker obsodba na smrt nekoga, ki je bil v času kaznivega dejanja še otrok, in obtožbe o njegovem domnevnem mučenju niso v skladu z mednarodnimi obveznostmi Saudove Arabije;
C. ker je prepoved mučenja in krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja vključena v vse mednarodne in regionalne instrumente na področju človekovih pravic in je norma mednarodnega običajnega prava ter je zato zavezujoča za vse države, ne glede na to, ali so podpisnice ustreznih mednarodnih pogodb ali ne;
D. ker je povečanje števila smrtnih obsodb v Saudovi Arabiji tesno povezano s sodbami specializiranega kazenskega sodišča v sojenjih za kazniva dejanja, povezana s terorizmom; ker organizacije za varstvo človekovih pravic navajajo, da je bilo med avgustom 2014 in junijem 2015 v Saudovi Arabiji izvršenih vsaj 175 usmrtitev;
E. ker je ta primer eden od številnih, v katerih so bile izrečene stroge obsodbe savdskih aktivistov in so jih nadlegovali, sicer pa se ti preganjajo zaradi izražanja mnenja, številni med njimi pa so bili obsojeni po postopkih, ki ne izpolnjujejo mednarodnih standardov poštenega sojenja, kar je julija 2014 potrdila nekdanja visoka komisarka OZN za človekove pravice;
F. ker člen 19 Splošne deklaracije o človekovih pravicah določa, da ima vsakdo pravico do svobode mišljenja in izražanja, tako na spletu kot sicer; ker to vključuje pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja, in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje s kakršnimikoli sredstvi in ne glede na meje;
G. ker je bil veleposlanik Saudove Arabije pri OZN v Ženevi Fajsal Bin Hasan Trad imenovan na mesto predsednika skupine neodvisnih strokovnjakov v Svetu OZN za človekove pravice;
H. ker bi bil lahko začetek dialoga med Kraljevino Saudovo Arabijo in EU o človekovih pravicah konstruktiven korak h krepitvi medsebojnega razumevanja in spodbujanju reform v državi, tudi reforme sodstva;
I. ker je Saudova Arabija vplivna in pomembna politična in gospodarska akterka v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike;
1. odločno obsoja obsodbo Alija Mohameda Al Nimra na smrt; ponovno obsoja smrtno kazen in odločno podpira uvedbo moratorija kot korak na poti k njeni odpravi;
2. poziva oblasti Saudove Arabije, zlasti kralja Saudove Arabije Salmana Bin Abdulaziza Al Sauda, naj zadrži usmrtitev Alija Mohameda Al Nimra in ga pomilosti ali mu omili kazen; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj uporabijo vsa diplomatska orodja in si prizadevajo za takojšnjo zadržanje te usmrtitve;
3. opozarja Kraljevino Saudovo Arabijo, da je pogodbenica Konvencije o otrokovih pravicah, ki odločno prepoveduje uporabo smrtne kazni za kazniva dejanja, ki jih storijo mlajši od 18 let;
4. poziva savdske oblasti, naj ukinejo specializirano kazensko sodišče, ki je bilo ustanovljeno leta 2008 za sojenja v primerih terorizma, a se vse bolj uporablja za kazenski pregon miroljubnih oporečnikov na podlagi očitno politično utemeljenih obtožb in v postopkih, v katerih se krši temeljna pravica do poštenega sojenja;
5. poziva vlado Saudove Arabije, naj zagotovi hitro in nepristransko preiskavo domnevnega mučenja in poskrbi za to, da bo Ali Mohamed Al Nimr dobil vso potrebno zdravniško oskrbo ter reden dostop do svoje družine in odvetnikov;
6. opozarja Saudovo Arabijo na njene zaveze v vlogi članice Sveta OZN za človekove pravice; je seznanjen, da je bila Saudova Arabija nedavno imenovana za predsedujočo skupini neodvisnih strokovnjakov pri Svetu OZN za človekove pravice; odločno poziva savdske oblasti, naj zagotovijo, da bodo standardi spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v njihovi državi ustrezali tej mednarodni vlogi;
7. poziva k okrepljenemu mehanizmu za dialog med EU in Saudovo Arabijo o vprašanjih človekovih pravic in k izmenjavi strokovnega znanja o pravosodju in pravnih zadevah, da se okrepi varstvo pravic posameznikov v Kraljevini Saudovi Arabiji v skladu s procesi pravosodnih reform, ki jih je začela; poziva oblasti Kraljevine Saudove Arabije, naj si prizadevajo za potrebne reforme na področju človekovih pravic, še posebej, kar zadeva omejevanje smrtne kazni in usmrtitev;
8. spodbuja Saudovo Arabijo, naj podpiše in ratificira Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, ki je začel veljati leta 1976, v 6. členu tega pakta pa je določeno, da ima „[V]sak človek [ima] prirojeno pravico do življenja“;
9. izraža globoko zaskrbljenost glede poročil o porastu števila obsodb na smrt v Kraljevini Saudovi Arabiji v letu 2014 in glede zastrašujoče pogostosti, s katero so sodišča v svojih sodbah v letu 2015 odrejala smrtno kazen;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic, njegovemu veličanstvu kralju Salmanu Bin Abdulazizu Al Saudu, vladi Kraljevine Saudove Arabije, visokemu komisarju OZN za človekove pravice in Svetu OZN za človekove pravice.
- [1] Sprejeta besedila, P7_TA(2015)0037.
- [2] Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0207.