Postopek : 2015/3034(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0043/2016

Predložena besedila :

RC-B8-0043/2016

Razprave :

Glasovanja :

PV 21/01/2016 - 8.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0019

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 346kWORD 86k
20.1.2016
PE575.941v01-00}
PE575.953v01-00}
PE575.960v01-00} RC1
 
B8-0043/2016}
B8-0051/2016}
B8-0058/2016} RC1

v skladu s členom 123(2) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

PPE (B8-0043/2016)

S&D (B8-0051/2016)

ALDE (B8-0058/2016)


o klavzuli o vzajemni obrambi (člen 42(7) PEU) (2015/3034(RSP))


Cristian Dan Preda, Arnaud Danjean, Michael Gahler, Jacek Saryusz-Wolski, Elmar Brok, Andrej Plenković, Sandra Kalniete, Michèle Alliot-Marie, David McAllister, Tunne Kelam, Jaromír Štětina, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Lars Adaktusson, Gabrielius Landsbergis, Dubravka Šuica, Ramona Nicole Mănescu, Bogdan Andrzej Zdrojewski, Fernando Ruas, Daniel Caspary, Alojz Peterle, Davor Ivo Stier, László Tőkés, Teodoros Zagorakis (Theodoros Zagorakis), Lorenzo Cesa, Dariusz Rosati, Roberta Metsola, Tokia Saïfi, Francisco José Millán Mon, Ivo Belet v imenu skupine PPE
Ioan Mircea Paşcu, Knut Fleckenstein, Richard Howitt, Victor Boştinaru, Gilles Pargneaux, Vincent Peillon, Ana Gomes, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Guillaume Balas, Zigmantas Balčytis, Hugues Bayet, Brando Benifei, Goffredo Maria Bettini, José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Biljana Borzan, Nicola Caputo, Andi Cristea, Isabella De Monte, Monika Flašíková Beňová, Doru-Claudian Frunzulică, Eider Gardiazabal Rubial, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Neena Gill, Sylvie Guillaume, Liisa Jaakonsaari, Afzal Khan, Miapetra Kumpula-Natri, Javi López, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Victor Negrescu, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Emilian Pavel, Pina Picierno, Tonino Picula, Miroslav Poche, Inmaculada Rodríguez-Piñero Fernández, Siôn Simon, Monika Smolková, Tibor Szanyi, Claudia Tapardel, Marc Tarabella, István Ujhelyi, Julie Ward, Boris Zala v imenu skupine S&D
Urmas Paet, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Beatriz Becerra Basterrechea, Marielle de Sarnez, Fredrick Federley, Ivan Jakovčić, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Valentinas Mazuronis, Louis Michel, Javier Nart, Norica Nicolai, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Marietje Schaake, Jasenko Selimovic, Pavel Telička, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Guy Verhofstadt v imenu skupine ALDE
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o klavzuli o vzajemni obrambi (člen 42(7) PEU) (2015/3034(RSP))  

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 42(7),

–   ob upoštevanju členov 2(4) in 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o klavzuli o medsebojni obrambi in solidarnostni klavzuli EU: politična in operativna razsežnost(1),

–   ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov (OZN), zlasti določb iz poglavja VII in člena 51,

–   ob upoštevanju izjave predsednika Francoske republike na zasedanju francoskega kongresa 16. novembra 2015, da je Francija v vojni,

–   ob upoštevanju sklepov o obrambi in varnosti, ki jih je sprejel Evropski svet 19. in 20. decembra 2013 ter 25. in 26. junija 2015,

–   ob upoštevanju izida zasedanja Sveta za zunanje zadeve (ministrov za obrambo) 17. novembra 2015,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je 13. novembra 2015 v Parizu prišlo do več terorističnih napadov, zaradi katerih je umrlo vsaj 130 ljudi iz več kot 26 držav, in ker je bilo v državah članicah EU od leta 2004 prišlo do več terorističnih napadov, v katerih je bilo ubitih več sto ljudi, več tisoč pa je bilo ranjenih;

B.  ker se je francoska vlada po terorističnih napadih v Parizu 13. novembra 2015 uradno sklicevala na klavzulo o vzajemni obrambi iz člena 42(7) PEU;

C.  ker so solidarnost, pomoč in vzajemna podpora med državami članicami, tudi z uporabo sredstev Unije, del temeljev EU;

D.  ker so države članice EU obvezane, da Franciji, potem ko se je ta sklicevala na določbo o vzajemni obrambi, pomagajo in jo podpirajo po svojih najboljših močeh v skladu s členom 51 Ustanovne listine OZN; ker poudarja, da je konflikte in napade bolje preprečevati, kot pa se soočati z njihovimi posledicami;

E.  ker boj proti mednarodnemu terorizmu šteje med prednostne naloge EU in ker uresničevanje načela solidarnosti zahteva ukrepanje tako doma kot v tujini; ker sta notranja in zunanja razsežnost varnosti EU nujno in tesno povezani; ker je potrebna skupna strategija EU;

F.  ker varnostna in obrambna struktura, ki jo predvidevata primarni pogodbi, še ni v celoti vzpostavljena; ker so države članice odgovorne za doseganje napredka na področju varnosti in obrambe Unije;

G.  ker mora EU okrepiti svoje sodelovanje z Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (NATO), da bi se varnostne in obrambne politike v obeh okvirih vedno bolj usklajevale, zlasti kadar je ena od držav članic žrtev oborožene agresije na svojem ozemlju, kar vključuje teroristične napade;

H.  ker morajo biti institucije EU bolj dejavne na področju varnostne in obrambne politike ter spodbujati izvajanje vseh določb o varnostni in obrambni politiki iz primarnih pogodb, tudi tistih o posebni vlogi Nata v evropski in čezatlantski varnosti in obrambi; ker morajo institucije EU podpirati vse države članice pri njihovih prizadevanjih za celovito izvajanje teh določb;

I.  ker bi bilo treba med državami članicami, ki želijo tesno sodelovati druga z drugo, uporabiti člen 42(6) PEU o stalnem strukturnem sodelovanju;

J.  ker je EU sprejela strategijo za boj proti terorizmu, ki se opira tako na instrumente Unije kot na medvladna sredstva na področju skupne zunanje in varnostne politike; ker je v strategiji predlagano, naj se ukrepi EU organizirajo okrog štirih ciljev – preprečevanja, zaščite, pregona in odziva;

K.  ker odzivanje EU na terorizem vključuje spodbujanje demokracije, dialoga in dobrega upravljanja, da bi se odpravili temeljni vzroki nasilnega ekstremizma;

1.  najostreje obsoja grozljive teroristične napade, ki jih je zakrivil Daiš; izraža globoko sočutje, solidarnost in sožalje vsem žrtvam terorističnih napadov in njihovim družinam;

2.  priznava in pozdravlja enoglasno podporo, ki so jo Franciji izrazile vse države članice EU; pozdravlja pripravljenost vseh držav članic za zagotovitev vse potrebne pomoči in podpore;

3.  želi spomniti, da je tokrat prvič prišlo do sklicevanja na klavzulo o vzajemni obrambi; meni, da mora ta primer služiti kot spodbuda za poglobljene politične razprave o večrazsežni naravi evropske varnosti in obrambe;

4.  z zadovoljstvom opaža prispevanje dodatnih zmogljivosti za boj proti terorizmu; poziva vse države članice, naj ohranijo svojo brezpogojno in trajno podporo ter naj svoje prispevke ohranjajo na enaki ravni, dokler bo potrebno; pozdravlja vlogo Francije kot pobudnice tega skupnega prizadevanja in spodbuja pristojne institucije EU, naj po potrebi zagotovijo svojo podporo in jo ohranjajo na enaki ravni;

5.  meni, da je sklicevanje na klavzuli o vzajemni obrambi in o solidarnosti iz primarnih pogodb predvsem politično vprašanje; poudarja, da sta Evropski svet in Evropski parlament primerni mesti za politično razpravo, kadar pride do sklicevanja na ti klavzuli;

6.  izraža zaskrbljenost, da upravljanje pomoči in podpore na podlagi klavzule o vzajemni obrambi na dvostranski osnovi – kot v tem primeru – ne bo mogoče za vse države članice; zato poziva Evropski svet, naj da zagon nadaljnjemu razvoju klavzule o vzajemni obrambi in nadgradi vlogo ustreznih institucij EU kot spodbujevalcev;

7.  želi spomniti, da je v prejšnjih resolucijah pozval podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj predlaga praktične ureditve in smernice za zagotovitev učinkovitega odziva v primeru, da bi se ena od držav članic sklicevala na klavzulo o vzajemni obrambi, ter pripravi analizo vloge institucij EU v primeru sklicevanja na to klavzulo; vseeno obžaluje, da ob prvi uporabi klavzule o vzajemni obrambi niso bile na voljo niti analiza niti smernice, zaradi česar so zdaj potrebni ad hoc ukrepi, ad hoc upravljanje in ad hoc sodelovanje;

8.  meni, da ostaja priprava praktičnih ureditev in smernic za prihodnjo uporabo klavzule o vzajemni obrambi nujna prednostna naloga; poudarja, da bi bilo treba pri pripravi teh smernic upoštevati izkušnje, pridobljene ob prvi uporabi člena 42(7);

9.  poziva Svet in države članice, naj čim prej razvijejo in sprejmejo politični okvir, ki bo pomagal usmerjati izvajanje člena 42(7) PEU in bo vseboval časovni okvir, klavzulo o pregledu in mehanizme za spremljanje; je trdno prepričan, da bi bilo treba o vseh nacionalnih, dvostranskih ali večstranskih ukrepih, ki bi sledili uporabi člena 42(7), uradno obvestiti Svet in istočasno tudi javnost;

10.  ugotavlja, da bi določba o solidarnosti iz člena 222 PDEU Franciji in drugim državam članicam, ki so neposredno vključene v boj proti terorizmu, omogočila razpolaganje z vsemi ustreznimi sredstvi EU; želi spomniti, da je člen 222 PDEU posebej oblikovan za odpravljanje posledic terorističnih napadov v Evropi ter obravnava nizko raven sodelovanja in usklajevanja med nacionalnimi organi kazenskega pregona v Evropi;

11.  je prepričan, da EU – na podlagi obstoječih zmogljivosti v državah članicah in na ravni Unije – potrebuje stalen civilno-vojaški sedež na strateški in operativni ravni, ter da bi bilo treba to strukturo zadolžiti za strateško in operativno načrtovanja ukrepov v izrednih razmerah, tudi za kolektivno obrambo iz členov 42(7) in 42(2) PEU ter njeno prihodnjo uporabo v tesnem sodelovanju z ustreznimi strukturami Nata;

12.  meni, da bi morala sedanja uporaba člena 42(7) PEU sprostiti potenciale vseh določb iz primarnih pogodb, ki so povezane z varnostjo in obrambo ter bi morale slediti temu zgledu; v zvezi s tem želi spomniti na pomen polne in pravilne uporabe obrambnega svežnja, ki zajema direktivi 2009/81/ES o oddaji naročil na področju obrambe in 2009/43/ES o prenosih obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti;

13.  poziva vse evropske države, naj še naprej zagotavljajo vso podporo v boju proti terorizmu in uporabijo dosleden pristop doma in v tujini;

14.  izraža globoko zaskrbljenost, ker so bili glavni akterji napadov v Parizu očitno državljani držav EU ter so bili rojeni in so prebivali v EU, in zato poziva k ustreznemu ukrepanju za nadzorovanje prenosov orožja in eksplozivov ter gibanja osumljenih terorizma;

15.  poziva države članice, naj vzpostavijo strukturirane izmenjave informacij in operativno sodelovanje med organi za upravljanje meja, policijami in drugimi organi pregona, pa tudi izmenjave obveščevalnih podatkov s povezovanjem nacionalnih zbirk podatkov in celovitim izkoriščanjem obstoječih omrežij, kot je platforma Europola za izmenjavo informacij prek varnih povezav (SIENA), in s čim večjo uporabo drugih platform in storitev Europola;

16.  še naprej zagovarja celovit pristop k deradikalizaciji, vključno s prizadevanji, ki bodo na nacionalni ravni usmerjena v mlade, k preprečevanju nasilnega ekstremizma in boju proti terorizmu, ki bo osredotočen na krepitev socialne kohezije, preprečevanje kriminala, ciljno usmerjeno delovanje policije in varnostno delovanje na podlagi posamičnih sumov ali konkretnih groženj, o katerih bodo presojali ljudje, ne računalniki; poleg tega poudarja, da je treba poostriti pravila o nakupu in posedovanju orožja in pravila o izvozu ter okrepiti boj proti nezakoniti trgovini z orožjem;

17.  poziva k oblikovanju skupne zunanje politike EU o prihodnosti Sirije in širšega Bližnjega vzhoda ob usklajevanju z vsemi ustreznimi akterji; meni, da bi morala biti ta politika sestavni del prihodnje globalne strategije EU;

18.  meni, da je uporaba klavzule o vzajemni pomoči edinstvena priložnost za postavitev temeljev za močno in vzdržno evropsko obrambno unijo; meni, da bodo EU samo avtonomne varnostne in obrambne zmogljivosti zagotavljale, da bo opremljena in pripravljena na soočenje z izjemnimi notranjimi in zunanjimi varnostnimi grožnjami in izzivi;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Evropske komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Organizacije Severnoatlantske pogodbe, generalnemu sekretarju Združenih narodov, predsedniku Združenih držav Amerike in obrambnemu ministru Združenih držav Amerike.

(1)

UL C 419, 16.12.2015, str. 138.

Pravno obvestilo