SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o položaju albinov v Afriki, zlasti v Malaviju
6.7.2016 - (2016/2807(RSP))
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ECR (B8-0897/2016)
Verts/ALE (B8-0898/2016)
EFDD (B8-0899/2016)
PPE (B8-0901/2016)
S&D (B8-0904/2016)
ALDE (B8-0908/2016)
GUE/NGL (B8-0911/2016)
Cristian Dan Preda, Santiago Fisas Ayxelà, Davor Ivo Stier, Tomáš Zdechovský, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Luděk Niedermayer, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Patricija Šulin, Pavel Svoboda, Michaela Šojdrová, Claude Rolin, Marijana Petir, Jarosław Wałęsa, Bogdan Brunon Wenta, Milan Zver, Ivana Maletić, Jaromír Štětina, Ildikó Gáll-Pelcz, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Roberta Metsola, David McAllister, Sven Schulze, Therese Comodini Cachia, Maurice Ponga, Csaba Sógor, Tunne Kelam, József Nagy, Dubravka Šuica, Jiří Pospíšil, Francesc Gambús, Adam Szejnfeld, Giovanni La Via, Eva Paunova, Ivan Štefanec, Eduard Kukan, Marija Gabriel (Mariya Gabriel), Brian Hayes, Deirdre Clune, Inese Vaidere v imenu skupine PPE
Pier Antonio Panzeri, Victor Boştinaru, Knut Fleckenstein, Richard Howitt, Josef Weidenholzer, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Nikos Andrulakis (Nikos Androulakis), Francisco Assis, Hugues Bayet, Brando Benifei, José Blanco López, Vilija Blinkevičiūtė, Simona Bonafè, Nicola Caputo, Andi Cristea, Miriam Dalli, Viorica Dăncilă, Nicola Danti, Isabella De Monte, Doru-Claudian Frunzulică, Enrico Gasbarra, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Ana Gomes, Sylvie Guillaume, Cătălin Sorin Ivan, Liisa Jaakonsaari, Eva Kaili, Afzal Khan, Jude Kirton-Darling, Miapetra Kumpula-Natri, Cécile Kashetu Kyenge, Krystyna Łybacka, David Martin, Marlene Mizzi, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Victor Negrescu, Emilian Pavel, Daciana Octavia Sârbu, Tibor Szanyi, Claudia Țapardel, Marc Tarabella, Elena Valenciano, Flavio Zanonato, Damiano Zoffoli v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Mark Demesmaeker, Raffaele Fitto, Ruža Tomašić, Branislav Škripek, Notis Marias, Anna Elżbieta Fotyga, Ryszard Antoni Legutko, Tomasz Piotr Poręba, Karol Karski, Ryszard Czarnecki, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Arne Gericke v imenu skupine ECR
Hilde Vautmans, Marietje Schaake, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Javier Nart, Valentinas Mazuronis, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Petras Auštrevičius, Marielle de Sarnez, Gérard Deprez, Martina Dlabajová, José Inácio Faria, María Teresa Giménez Barbat, Nathalie Griesbeck, Antanas Guoga, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Louis Michel, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Carolina Punset, Robert Rochefort, Jasenko Selimovic, Hannu Takkula, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Johannes Cornelis van Baalen, Paavo Väyrynen, Ivo Vajgl, Angelika Mlinar, Dita Charanzová v imenu skupine ALDE
Lola Sánchez Caldentey, Estefanía Torres Martínez, Miguel Urbán Crespo, Tania González Peñas, Xabier Benito Ziluaga, Merja Kyllönen, Patrick Le Hyaric, Marie-Christine Vergiat, Jiří Maštálka, Barbara Spinelli, Kostas Hrisogonos (Kostas Chrysogonos), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou) v imenu skupine GUE/NGL
Maria Heubuch, Heidi Hautala, Jordi Sebastià, Judith Sargentini, Bart Staes, Michèle Rivasi, Barbara Lochbihler, Ernest Urtasun, Bodil Valero, Igor Šoltes, Davor Škrlec, Bronis Ropė v imenu skupine Verts/ALE
Ignazio Corrao, Fabio Massimo Castaldo, Isabella Adinolfi, Piernicola Pedicini, Laura Agea v imenu skupine EFDD
Resolucija Evropskega parlamenta o položaju albinov v Afriki, zlasti v Malaviju
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2008 o ubijanju albinov v Tanzaniji[1],
– ob upoštevanju poročila neodvisne strokovnjakinje OZN o uveljavljanju človekovih pravicah albinov z dne 18. januarja 2016,
– ob upoštevanju sporočila za javnost EU z dne 13. junija 2015 o mednarodnem dnevu ozaveščanja o albinizmu,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN o mednarodnem dnevu ozaveščanja o albinizmu z dne 18. decembra 2014,
– ob upoštevanju resolucije Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev št. 263 o preprečevanju napadov na albine in njihove diskriminacije z dne 5. novembra 2013,
– ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 23/13 o napadih na albine in njihovi diskriminaciji z dne 24. junija 2013,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,
– ob upoštevanju Mednarodne konvencije OZN o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,
– ob upoštevanju Deklaracije OZN o pravicah pripadnikov narodnih ali etičnih, verskih ali jezikovnih manjšin z dne 18. decembra 1992,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja,
– ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,
– ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,
A. ker je albinizem prirojena motnja, ki prizadene približno enega na 20 000 ljudi po vsem svetu; ker je ta odstotek precej višji v državah podsaharske Afrike, nekatere izmed držav z največjim številom albinov pa so Tanzanija, Malavi in Burundi;
B. ker se albini soočajo z nekaterimi izmed najskrajnejših oblik preganjanja in kršitev človekovih pravic, vse od razširjene družbene diskriminacije, verbalnega nasilja in izključenosti iz javnih storitev do ubijanja, ugrabitev, posilstev in pohabljanja; ker opazovalci razmer na področju človekovih pravicah poročajo, da se je v letu 2015 v 25 afriških državah zgodilo 448 napadov na albine; ker je ta številka verjetno preskromna, saj oblasti teh kaznivih dejanj ne spremljajo sistematično in jih ne dokumentirajo ali pa nimajo zmogljivosti in virov za temeljito preiskavo;
C. ker albine v Afriki najbolj ogrožajo široko razširjena vraževernost in zavajajoča prepričanja o njihovi bolezni, med drugim vraža, da imajo albini čarobno moč, zaradi česar jih kriminalne tolpe in tihotapci ubijajo in trgujejo z deli njihovih teles, ki naj bi prinašali srečo, zdravje in bogastvo; ker se je v več državah zgodilo, da so bili grobovi albinov odprti, deli njihovih teles in kosti pa ukradeni;
D. ker se je po poročanju policije v Malaviju, kjer je po ocenah živi 10 000 albinov, od novembra 2014 zgodilo 69 napadov, od tega 18 umorov; ker so bili aprila 2016 ubiti štirje ljudje, vključno z dveletnim otrokom, zaradi česar so oblasti albine razglasile za ogrožene;
E. ker je malavijski predsednik Peter Mutharika javno obsodil vrsto nedavnih napadov;
F. ker po poročanjih do napadov na albine ni prišlo samo v Malaviju, temveč tudi v drugih vzhodnoafriških državah, zlasti v Tanzaniji, Burundiju, Keniji in Mozambiku;
G. ker socialna izključenost zlasti preti ženskam in otrokom z albinizmom; ker so ženske z albinizmom pogosto žrtve spolnega nasilja, saj je zelo razširjeno prepričanje, da spolni odnos z albinko lahko pozdravi HIV/AIDS, in ker ženske, ki rodijo albine, ne dobijo zaposlitve in so žrtve diskriminacije na delovnem mestu; ker je med žrtvami ritualističnih napadov velik delež otrok, močno pa je tudi tveganje, da bodo zapuščeni; ker zaradi strahu pred napadi šoloobvezni otroci ne morejo uresničevati svoje pravice do izobraževanja;
H. ker je tanzanijska vlada začela izvajati resne in oprijemljive ukrepe za boj proti čarovništvu v državi, vključno z ukinitvijo izdajanja licenc tradicionalnim zdravilcem in številnimi aretacijami vračev; ker je tanzanijski predsednik leta 2008 imenoval prvega parlamentarnega poslanca z albinizmom, decembra 2015 pa prvega namestnika ministra z albinizmom;
I. ker kljub vse večji mednarodni prepoznavnosti in sprejetju nove zakonodaje v prizadetih državah redko kdaj nastopi kazenski pregon, obsodb je malo, v številnih afriških državah pa še vedno prihaja do povsem nekaznovanih kaznivih dejanj in mučenja;
J. ker je 1. marca 2016 v južnem Malaviju jezna množica linčala in zažgala sedem domnevnih „lovcev na albine“; ker je generalni inšpektor malavijske policije svojim policistom ukazal, naj ustrelijo vse, ki jih zalotijo pri ugrabitvi albinov;
K. ker je zaradi diskriminacije, nadlegovanja in stigmatiziranosti albinov pobegnilo in poiskalo začasno zatočišče več stotisoč ljudi; ker albini zaradi tega živijo v večji negotovosti in nevarnosti ter imajo omejen dostop do osnovnih storitev, kot sta zdravstveno varstvo in izobraževanje, zaposlitvenih možnosti in sodelovanja v družbi;
L. ker ta diskriminacija lahko povzroči dosmrtno travmatiziranost in psiho-socialne težave, povzroča pa tudi veliko zaskrbljenost in strah v skupnosti albinov; ker imajo albini običajno več težav pri dostopu do ustrezne zdravstvene nege, vključno s preventivnim zdravljenjem kožnega raka;
M. ker je marca 2015 OZN imenoval prvo neodvisno strokovnjakinjo za človekove pravice albinov in 13. junij uradno razglasil za mednarodni dan ozaveščanja o albinizmu;
N. ker je junija 2016 OZN sponzorirala prvi regionalni forum za ukrepanje na področju albinizma v Afriki, v okviru katerega je bil določen časovni načrt za natančne, enostavne in učinkovite ukrepe za boj proti zlorabljanju človekovih pravic albinov;
O. ker EU izvaja javne kampanje za večje ozaveščanje o tej zadevi in podpira sodelovanje organizacij civilne družbe in prizadevanja za krepitev zmogljivosti lokalnih oblasti za boj proti pobijanju albinov;
1. opozarja, da imajo albini pravico živeti kot vsi drugi, brez vsakršnega strahu, kot je zapisano v 2. in 3. členu splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948;
2. je zelo zaskrbljen zaradi vztrajne in razširjene diskriminacije in preganjanja albinov v Afriki, zlasti po nedavnem razmahu nasilja v Malaviju; odločno obsoja poboje, ugrabitve, pohabljanje in drugo nečloveško in ponižujoče ravnanje, ki so mu izpostavljeni albini, ter izraža sožalje družinam žrtev in solidarnost z njimi; obsoja tudi vsakršno špekulativno trgovanje z deli telesa albinov;
3. obžaluje, da so bili ti dogodki zamolčani in da se okolica nanje ni odzvala; opominja, da je glavna odgovornost države zaščititi svoje državljane, vključno z ranljivimi skupinami, ter poziva malavijsko vlado in organe vseh prizadetih držav, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zatrli vse oblike diskriminacije albinov in nasilja nad njimi ter zaščitili dostojanstvo, človekove pravice in dobrobit njih in njihovih družin;
4. poziva malavijske oblasti, naj naredijo konec nekaznovanosti in nemudoma zaprosijo za mednarodno podporo pri nepristranskem in učinkovitem preiskovanju vseh domnevnih napadov na albine, da bodo storilci pred sodiščem odgovarjali za svoja dejanja;
5. pozdravlja izjavo predsednika Mutharike, v kateri je obsodil napade in varnostne službe pozval, naj čim bolje zaščitijo albine; vseeno svari pred morebitnim zaostrovanjem razmer in opominja, da hujskanje k sovraštvu in nasilju ne more biti pravi odgovor na diskriminacijo albinov; obsoja zlasti vse poskuse, da ljudje vzamejo pravico v svoje roke;
6. poziva malavijsko vlado, naj bolje zadosti zdravstvenim, psihološkim in socialnim potrebam albinov ter jim v sklopu politike vključevanja zagotovi enakopraven dostop do zdravstvenega varstva in izobraževanja;
7. pozdravlja malavijski državni načrt za odzivanje iz marca 2015, ki predvideva ozaveščanje, povečanje notranje varnosti, boljše spremljanje na področju človekovih pravic, izboljšave sodnih postopkov in zakonodaje ter pomembnejšo družbeno vlogo albinov; poziva malavijsko vlado, naj izvede akcijski načrt s petimi točkami, in zahteva, da se temu projektu nameni več sredstev;
8. pozdravlja prizadevanja tanzanijske vlade v boju proti diskriminaciji albinov in njeno odločitev o zakonski prepovedi vračev, ki naj bi ustavila poboje albinov, vendar ugotavlja, da se le redki primeri znajdejo pred sodiščem; glede na to poziva malavijsko vlado, naj spremeni zakonodajo in pri tem upošteva težo zločinov zoper albine;
9. je prepričan, da bi morali narediti več in se z ozaveščanjem javnosti boriti proti glavnim vzrokom takšne diskriminacije in nasilja; poudarja, da imajo lokalni organi in organizacije civilne družbe odločilno vlogo pri zavzemanju za pravice albinov, obveščanju in izobraževanju prebivalstva ter zatiranju vraž in predsodkov zoper albinizem;
10. je zaskrbljen zaradi posebnih izzivov, s katerimi se soočajo ženske in otroci z albinizmom, saj so zato še bolj izpostavljeni revščini, negotovosti in osamitvi; vztraja, da bi morali vsem žrtvam ponuditi ustrezno zdravstveno in psihološko oskrbo ter sprejeti politike, ki bodo omogočile njihovo ponovno vključitev v skupnosti;
11. poziva oblasti prizadetih držav, naj se v sodelovanju z mednarodnimi in regionalnimi partnerji zavežejo, da bodo sprejele vse potrebne ukrepe, s katerimi bodo preprečile in zatrle nezakonito trgovino z deli telesa albinov, naj znova preučijo domnevne rope grobov, izsledijo in identificirajo tiste, ki po teh delih telesa povprašujejo, ter „lovce na albine“ privedejo pred sodišče;
12. meni, da tožilci, preiskovalci in pripadniki policije potrebujejo posebno usposabljanje o tem, kako ravnati v primerih, pri katerih so udeleženi albini;
13. poudarja, da splošno nepoznavanje albinizma in pomanjkljivi zdravstveni podatki o njem še poslabšujejo zdravstveno stanje albinov; opozarja, da jim je treba omogočiti dostop do zdravstvenega varstva, zlasti na podeželju in na odročnih območjih; meni, da bi bilo treba zdravstvene delavce ozaveščati o albinizmu;
14. poziva k boljšemu usposabljanju učiteljev in šolskih uprav o albinizmu ter prosi malavijske oblasti, naj albinom olajšajo izobraževanje in dostop do njega;
15. odobrava, da je Svet OZN za človekove pravice leta 2015 imenoval neodvisno strokovnjakinjo za uveljavljanje človekovih pravic albinov, ki je v Dar es Salaamu med 17. in 19. junijem 2016 organizirala prvi regionalni forum o ukrepih v zvezi z albinizmom v Afriki;
16. poziva EU in njene države članice, naj še naprej sodelujejo s prizadetimi državami ter jih s potrebno finančno in tehnično pomočjo učinkovito podprejo pri oblikovanju politik, ki bodo obravnavale posebne potrebe in pravice albinov na osnovi nediskriminacije in socialne vključenosti;
17. spodbuja vse prizadete države, naj si izmenjujejo primere najboljše prakse pri zaščiti in spodbujanju pravic albinov;
18. poziva EU, naj pozorno spremlja razmere na področju človekovih pravic albinov v Afriki, zlasti z rednim poročanjem in nadaljnjim ukrepanjem delegacij, ter se še naprej zavzema za precejšnje izboljšave pri njihovi zaščiti in vključevanju v družbo;
19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladama in parlamentoma Malavija in Tanzanije, Afriški uniji in generalnemu sekretarju Združenih narodov.
- [1] UL L 295, 4.12.2009, str. 94.