Predlog skupne resolucije - RC-B8-1346/2016Predlog skupne resolucije
RC-B8-1346/2016

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija

14.12.2016 - (2016/3026(RSP))

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,
ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:
ECR (B8-1346/2016)
EFDD (B8-1350/2016)
Verts/ALE (B8-1353/2016)
PPE (B8-1356/2016)
ALDE (B8-1359/2016)
S&D (B8-1361/2016)

Cristian Dan Preda, Elmar Brok, László Tőkés, Eva Paunova, Thomas Mann, Stanislav Polčák, Luděk Niedermayer, Tomáš Zdechovský, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Jarosław Wałęsa, Bogdan Brunon Wenta, Csaba Sógor, Ivan Štefanec, Pavel Svoboda, Marijana Petir, Tunne Kelam, Romana Tomc, Milan Zver, Eduard Kukan, Jaromír Štětina, Giovanni La Via, Dubravka Šuica, Jeroen Lenaers, Ildikó Gáll-Pelcz, David McAllister, Sven Schulze, Laima Liucija Andrikienė, Michaela Šojdrová, Deirdre Clune, József Nagy, Adam Szejnfeld, Brian Hayes, Ivana Maletić, Ivo Belet, Therese Comodini Cachia, Patricija Šulin, Lars Adaktusson, Krzysztof Hetman, Seán Kelly, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Jiří Pospíšil, Inese Vaidere v imenu skupine PPE
Pier Antonio Panzeri, Jo Leinen, Victor Boştinaru, Knut Fleckenstein, Josef Weidenholzer, Clara Eugenia Aguilera García, Eric Andrieu, Zigmantas Balčytis, Hugues Bayet, Brando Benifei, Vilija Blinkevičiūtė, Soledad Cabezón Ruiz, Andrea Cozzolino, Andi Cristea, Isabella De Monte, Doru-Claudian Frunzulică, Elena Gentile, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Neena Gill, Ana Gomes, Theresa Griffin, Sylvie Guillaume, Cătălin Sorin Ivan, Liisa Jaakonsaari, Afzal Khan, Jeppe Kofod, Cécile Kashetu Kyenge, Arne Lietz, Krystyna Łybacka, David Martin, Kostas Mavridis (Costas Mavrides), Alex Mayer, Sorin Moisă, Alessia Maria Mosca, Victor Negrescu, Momčil Nekov (Momchil Nekov), Dimitris Papadakis (Demetris Papadakis), Liliana Rodrigues, Daciana Octavia Sârbu, Monika Smolková, Tibor Szanyi, Claudia Țapardel, Marc Tarabella, Julie Ward, Damiano Zoffoli, Carlos Zorrinho v imenu skupine S&D
Mark Demesmaeker, Charles Tannock, Raffaele Fitto, Jana Žitňanská, Valdemar Tomaševski, Branislav Škripek, Ruža Tomašić, Ryszard Antoni Legutko, Ryszard Czarnecki, Karol Karski, Tomasz Piotr Poręba, Monica Macovei, Arne Gericke v imenu skupine ECR
Nathalie Griesbeck, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Marielle de Sarnez, Gérard Deprez, Martina Dlabajová, María Teresa Giménez Barbat, Marian Harkin, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Louis Michel, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Carolina Punset, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Hannu Takkula, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Paavo Väyrynen, Cecilia Wikström, Valentinas Mazuronis v imenu skupine ALDE
Molly Scott Cato, Ulrike Lunacek, Barbara Lochbihler v imenu skupine Verts/ALE
Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Isabella Adinolfi, Beatrix von Storch v imenu skupine EFDD

Postopek : 2016/3026(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
RC-B8-1346/2016
Predložena besedila :
RC-B8-1346/2016
Razprave :
Sprejeta besedila :

Resolucija Evropskega parlamenta o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija

(2016/3026(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Tibetu, zlasti resolucije z dne 25. novembra 2010 o Tibetu – načrti, da bi kitajščina postala glavni jezik poučevanja[1], z dne 27. oktobra 2011 o Tibetu, zlasti samosežigih redovnic in menihov[2], ter z dne 14. junija 2012 o stanju človekovih pravic v Tibetu[3],

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 26. novembra 2009 o Kitajski: pravice manjšin in izvajanje smrtne kazni[4] in z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgaru (avtonomna ujgurska regija Xinjiang, Kitajska)[5],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 o odnosih med EU in Kitajsko[6],

–  ob upoštevanju devetih krogov pogovorov med visokimi predstavniki kitajske vlade in dalajlame med letoma 2002 in 2010; ob upoštevanju kitajske bele knjige o Tibetu z naslovom Razvojno pot Tibeta vodi neustavljiv zgodovinski tok (Tibet's Path of Development Is Driven by an Irresistible Historical Tide), ki jo je 15. aprila 2015 objavil informacijski urad kitajskega državnega sveta; ob upoštevanju memoranduma iz leta 2008 in opombe k memorandumu o resnični avtonomiji iz leta 2009, ki so ju predstavili predstavniki 14. dalajlame,

–  ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in člena 14, ki brani pravice narodnostnih manjšin,

–  ob upoštevanju pripomb predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska na skupni tiskovni konferenci s kitajskim predsednikom vlade Li Keqiangom po 17. vrhu EU-Kitajska 29. junija 2015, v katerih je izrazil „zaskrbljenost EU zaradi stanja na področju svobode izražanja in združevanja na Kitajskem, tudi zaradi položaja pripadnikov manjšin, kot so Tibetanci in Ujguri“, in spodbudil „Kitajsko, naj ponovno začne konstruktiven dialog s predstavniki dalajlame“,

–  ob upoštevanju šestega delovnega foruma o Tibetu, ki ga je avgusta 2015 organiziral Centralni komite Komunistične partije Kitajske,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 23. septembra 2014, v kateri je obsodila dosmrtno zaporno kazen, izrečeno ujgurskemu profesorju ekonomije Ilhamu Tohtiju, ter zahtevala njegovo takojšnjo in brezpogojno izpustitev na prostost,

–  ob upoštevanju dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko, ki se je začel leta 1995, in 34. kroga tega dialoga, ki je potekal 30. novembra in 1. decembra 2015 v Pekingu,

–  ob upoštevanju dejstva, da je bila 11. oktobra 2016 Ilhamu Tohtiju podeljena nagrada fundacije Martina Ennalsa za delo na področju zagovarjanja človekovih pravic, septembra 2016 pa je bil imenovan za nagrado Saharova za svobodo misli,

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva med EU in Kitajsko, sklenjenega leta 2003, in skupnega sporočila Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 22. junija 2016 o elementih nove strategije EU za Kitajsko,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in načela pravne države v središču dolgoročnega partnerstva med EU in Kitajsko, v skladu z zavezo EU, da pri svojem zunanjem delovanju podpira te vrednote, in izraženim interesom Kitajske, da vključi te vrednote v svoj razvoj in mednarodno sodelovanje;

B.  ker je kitajska vlada v svojih razvojnih ciljih navedla, da si pri obravnavi svetovnih izzivov, kot so mednarodni mir, varnost in podnebne spremembe, želi pomembnejšo vlogo in večji vpliv na svetovno politično in gospodarsko upravljanje, ter se je zavezala, da bo okrepila načelo pravne države;

C.  ker so se na 17. vrhu EU in Kitajske 29. junija 2015 dvostranski odnosi povzpeli na novo raven in ker se je EU v strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da bo človekove pravice postavila v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, tudi s strateškimi partnericami; ker je bilo na 18. vrhu med EU in Kitajsko 12. in 13. julija 2016 sklenjeno, da bo še v letu 2016 organiziran še en krog dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko;

D.  ker je Kitajska v zadnjih desetletjih napredovala pri uresničevanju gospodarskih in socialnih pravic, kar odraža njene prednostne naloge v zvezi s pravico ljudi do preživetja in razvoja, vendar so dosežki na področju političnih in državljanskih pravic ter pri spodbujanju človekovih pravic še vedno omejeni;

E.  ker je v 34. dialogu med EU in Kitajsko o človekovih pravicah, ki je potekal 2. decembra 2015 v Pekingu, EU izrazila zaskrbljenost v zvezi s spoštovanjem pravic pripadnikov manjšin, zlasti v Tibetu in Xinjiangu, ter v zvezi s spoštovanjem svobode veroizpovedi ali prepričanja; ker se je o primeru Ilhama Tohtija razpravljalo tudi na 34. dialogu med EU in Kitajsko o človekovih pravicah;

F.  ker kitajska vlada obsežno ruši največjo tibetansko budistično akademijo na svetu Larung Gar, ustanovljeno leta 1980, saj je njen cilj zmanjšati akademijo za 50 %, na silo izgnati približno 4600 prebivalcev in uničiti približno 1500 domov; ker je po navedbah kitajskih oblasti rušenje potrebno zaradi popravil in izboljšav;

G.  ker pregnane prebivalce na silo vpisujejo v tako imenovane vaje „domovinske vzgoje“; ker so tri nune v akademiji naredile samomor v znak protesta proti velikemu uničenju Larung Gara;

H.  ker naj bi se od leta 2009 zelo veliko Tibetancev, predvsem menihov in nun, zažgalo v znak protesta proti restriktivni kitajski politiki v Tibetu in v podporo vrnitvi dalajlame ter pravici do svobode veroizpovedi v okrožju Aba/Ngava v provinci Sečuan in v drugih delih tibetanske planote;

I.  ker so odposlanci dalajlame navezali stik z vlado Ljudske republike Kitajske, da bi poiskali rešitev tibetanskega vprašanja, ki bi bila v obojestransko korist; ker pri reševanju tibetanske krize v zadnjih letih ni bilo napredka vse od zadnjega kroga mirovnih pogovorov leta 2010, pogajanja pa trenutno stojijo;

J.  ker je bil ujgurski profesor ekonomije Ilham Tohti aretiran januarja 2014, 23. septembra istega leta pa obsojen na dosmrtno zaporno kazen na podlagi obtožbe o domnevnem separatizmu; ker je bilo zaradi sodelovanja z Ilhamom Tohtijem pridržanih in nato obsojenih na zaporno kazen od treh do osem let tudi sedem njegovih nekdanjih študentov;

K.  ker obstajajo domneve, da se ni spoštovalo dolžno pravno postopanje, zlasti ne pravica do ustrezne obrambe;

L.  ker je muslimanska manjšina Ujgurov, ki živi pretežno v provinci Xinjiang, izpostavljena stalnim izbruhom etničnih nemirov in nasilja; ker je Ilham Tohti vedno zavračal separatizem in nasilje in iskal spravo, ki naj temelji na spoštovanju ujgurske kulture;

1.  poziva kitajske oblasti, naj prenehajo rušiti v mestu Larung Gar in prisilno izseljevati njegove prebivalce ter naj spoštujejo versko svobodo v skladu z mednarodnimi zavezami na področju človekovih pravic;

2.  poziva kitajske oblasti, naj začnejo dialog in naj pri razvoju v mestu Larung Gar konstruktivno sodelujejo z lokalno skupnostjo in njenimi verskimi voditelji ter naj obravnavajo pomisleke glede prenatrpanih verskih ustanov in Tibetancem dovolijo, da ustvarijo več ustanov in zgradijo več objektov; poziva, naj se Tibetancem, ki so jih med rušenjem v mestu Larung Gar prisilno izselili, zagotovi ustrezno nadomestilo in nova nastanitev na lokaciji po njihovi izbiri, da bodo nadaljevali svoje verske dejavnosti;

3.  obžaluje, da je višjestopenjsko ljudsko sodišče v Barkhamu 10 Tibetancev obsodilo na različno dolge zaporne kazni, in sicer od 5 do 14 let, ker so se v okrožju Ngaba udeležili praznovanja dalajlamovega 80. rojstnega dne;

4.  je zelo zaskrbljen zaradi vse slabšega stanja na področju človekovih pravic v Tibetu, zaradi česar se je povečalo število primerov samozažiga; izraža kritiko nad povečanjem vojaške prisotnosti na tibetanski planoti, zaradi česar se bodo napetosti v regiji le še zaostrile; obsoja, da se v tibetanskih gospodinjstvih vse bolj uporabljajo nadzorni sistemi;

5.  je zaskrbljen zaradi vse bolj represivnega režima, s katerim se soočajo različne manjšine, zlasti Tibetanci in Ujguri, saj se ustavna jamstva za njihovo pravico do svobodnega kulturnega izražanja in verske svobode, svobodo govora in izražanja, pravico do mirnega zbiranja in združevanja, še dodatno omejujejo, zato dvomi v izraženo zavezanost Kitajske pravni državi in spoštovanju mednarodnih obveznosti; zahteva, da oblasti te temeljne svoboščine spoštujejo;

6.  je zaskrbljen zaradi svežnja varnostnih zakonov, ki so ga sprejeli na Kitajskem, zlasti protiterorističnega zakona, ki bi lahko privedel do kaznovanja mirnega izražanja tibetanske kulture in vere, in zakona o upravljanju mednarodnih nevladnih organizacij, ki bo začel veljati 1. januarja 2017 in na podlagi katerega bodo skupine zagovornikov človekovih pravic pod strogim nadzorom vlade, saj se pri tem oblikuje le pristop od zgoraj navzgor, namesto da bi spodbujali partnerstvo med lokalno in centralno vlado ter civilno družbo;

7.  poziva kitajsko vlado, naj v svežnju varnostnih zakonov spremeni določbe, ki organizacijam civilne družbe zožujejo prostor in zaostrujejo vladni nadzor nad verskimi obredi; poziva kitajsko vlado, naj zagotovi in zajamči pravično in varno okolje, da bodo lahko nevladne organizacije in zagovorniki človekovih pravic v državi svobodno delovali, kar bi lahko v veliki meri dopolnjevalo zagotavljanje socialnih storitev v državi s pristopom od spodaj navzgor in prispevalo k napredku na področju socialnih, ekonomskih, političnih in državljanskih pravic;

8.  poziva kitajsko vlado, naj ponovno začne dialog s tibetanskimi predstavniki, ki ga je Kitajska končala leta 2010, da se poišče vključujoča politična rešitev za krizo v Tibetu; poziva k spoštovanju svobode izražanja in združevanja ter verske svobode Tibetancev, kot je določeno v ustavi; meni, da je spoštovanje pravic manjšin ključni element demokracije in pravne države, ki je nepogrešljiv za politično stabilnost;

9.  ostro obsoja zaprtje Ilhama Tohtija, ki prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi obtožb domnevnega separatizma; obžaluje, da se ni spoštovalo dolžno pravno postopanje in da mu niso priznali pravice do ustrezne obrambe; poziva kitajske oblasti, naj spoštujejo normo, da se družinskim članom dovoli en obisk na mesec;

10.  poziva k takojšnji brezpogojni izpustitvi Ilhama Tohtija in njegovih podpornikov, ki so jih zaradi njegovega primera pridržali; poziva tudi, naj se Ilhamu Tohtiju povrne dovoljenje za poučevanje in se mu zagotovi prosto gibanje na Kitajskem in drugod;

11.  želi spomniti, da je pomembno, da EU v vseh političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi opozarja na vprašanje kršitev človekovih pravic na Kitajskem, zlasti v primeru manjšin v Tibetu in Xinjiangu, saj je to skladno z zavezo EU, da bo v svojem odnosu do te države nastopila odločno, jasno in enotno, vključno z letnimi dialogi o človekovih pravicah; poudarja tudi, da se je Kitajska v okviru trajajočega procesa reform in vse večjega globalnega sodelovanja odločila, da bo sodelovala v mednarodnem okviru za človekove pravice, saj je podpisala vrsto mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, zato poziva k nadaljevanju dialoga s Kitajsko, da bo izpolnila te zaveze;

12.  obžaluje, da 35. kroga dialoga o človekovih pravicah verjetno ne bo pred koncem leta 2016, kot je bilo dogovorjeno; poziva kitajsko vlado, naj privoli v dialog na visoki ravni v prvih tednih leta 2017;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske.