Postopek : 2017/2563(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0156/2017

Predložena besedila :

RC-B8-0156/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 16/02/2017 - 6.1

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0043

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 150kWORD 52k
15.2.2017
PE598.485v01-00}
PE598489v01-00}
PE598.492v01-00}
PE598.497v01-00} RC1
 
B8-0156/2017}
B8-0160/2017}
B8-0163/2017}
B8-0168/2017} RC1

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

PPE (B8-0156/2017)

ECR (B8-0160/2017)

ALDE (B8-0163/2017)

S&D (B8-0168/2017)


o razmerah na področju človekovih pravic in demokracije v Nikaragvi, primer Francisce Ramirez (2017/2563(RSP))


Cristian Dan Preda, Luis de Grandes Pascual, David McAllister, Elmar Brok, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Tomáš Zdechovský, Ildikó Gáll-Pelcz, Pavel Svoboda, Thomas Mann, Jarosław Wałęsa, Therese Comodini Cachia, Brian Hayes, Sven Schulze, Jaromír Štětina, Patricija Šulin, Marijana Petir, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Tunne Kelam, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Claude Rolin, Milan Zver, Romana Tomc, Michaela Šojdrová, Eva Maydell, Deirdre Clune, László Tőkés, Ivana Maletić, Željana Zovko, Csaba Sógor, Adam Szejnfeld, Luděk Niedermayer, Roberta Metsola, Dubravka Šuica, Giovanni La Via, Elisabetta Gardini, Mairead McGuinness, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Krzysztof Hetman, Laima Liucija Andrikienė, Bogdan Brunon Wenta, Ivan Štefanec, Seán Kelly, Gabriel Mato, Anna Záborská, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Inese Vaidere, Jiří Pospíšil v imenu skupine PPE
Elena Valenciano, Victor Boştinaru, Soraya Post, Javi López v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Karol Karski, Valdemar Tomaševski, Monica Macovei, Jana Žitňanská, Raffaele Fitto, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Notis Marias, Ryszard Czarnecki, Ryszard Antoni Legutko, Tomasz Piotr Poręba, Zdzisław Krasnodębski, Ruža Tomašić, Branislav Škripek v imenu skupine ECR
Renate Weber, Izaskun Bilbao Barandica, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Valentinas Mazuronis, Beatriz Becerra Basterrechea, Marietje Schaake, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Petras Auštrevičius, Dita Charanzová, Marielle de Sarnez, Gérard Deprez, Martina Dlabajová, Nathalie Griesbeck, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Louis Michel, Javier Nart, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Jasenko Selimovic, Hannu Takkula, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Paavo Väyrynen, Cecilia Wikström, Gesine Meissner v imenu skupine ALDE
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah na področju človekovih pravic in demokracije v Nikaragvi, primer Francisce Ramirez  (2017/2563(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucije z dne 18. decembra 2008 o napadih na zagovornike človekovih pravic, državljanske svoboščine in demokracijo v Nikaragvi(1) ter z dne 26. novembra 2009(2),

–  ob upoštevanju izjave predstavnice za stike z javnostjo podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 16. avgusta 2016 o nedavni odločitvi sodišča v Nikaragvi, da razreši člane parlamenta, ter izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. november 2016 o končnem izidu volitev v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju poročila misije EU za opazovanje volitev v Nikaragvi o opazovanju parlamentarnih in predsedniških volitev, ki so potekale 6. novembra 2011,

–  ob upoštevanju izjave generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav (OAS) z dne 16. oktobra 2016 o volilnem postopku v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav in Nikaragve z dne 20. januarja 2017,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in državami Srednje Amerike iz leta 2012, ki je začel veljati avgusta 2013, ter njegovih klavzul o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz junija 2004,

–  ob upoštevanju smernic EU o zemljiški politiki, ki zagotavlja napotke za razvoj in načrtovanje zemljiške politike v državah v razvoju,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic iz decembra 1998,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o pravicah domorodnih ljudstev (UNDRIP),

–  ob upoštevanju konvencije št. 169 iz leta 1989 o domorodnih in plemenskih ljudstvih Mednarodne organizacije dela, ki jo je Nikaragva ratificirala,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker mora biti razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin sestavni del zunanje politike EU, tudi pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in državami Srednje Amerike iz leta 2012;

B.  ker sta se demokracija in spoštovanje načel pravne države v Nikaragvi v preteklih letih poslabšala;

C.  ker je leta 2013 Nikaragva sprejela zakon št. 840, s katerim je zasebni kitajski družbi HK Nicaragua Canal Development Investment Company Ltd (HKND) podelila 100-letno koncesijo za medoceanski kanal, ki bo prečkal Nikaragvo;

D.  ker je s tem zakonom omenjena družba pridobila pooblastila za razlaščanje zemljišč, oproščena pa je bila plačevanja lokalnih davkov in spoštovanja trgovinskih predpisov; ker ta zakon družbi HKND zagotavlja, da ne bo kazensko preganjana zaradi kršitve pogodbe;

E.  ker so se med 27. novembrom in 1. decembrom 2016 protestniki iz vse države zbrali v glavnem mestu, da bi nasprotovali gradnji medoceanskega kanala, saj gre za megaprojekt, ki bi zahteval razselitev več tisoč malih kmetov in pripadnikov domorodnih ljudstev, ki prebivajo na območju kanala, pa tudi zato, da bi javno obsodili nepreglednost predsedniških volitev, ki so potekale 6. novembra 2016; ker so zagovorniki človekovih pravic poročali, da je policija zoper protestnike uporabila solzivec ter gumijaste in svinčene naboje;

F.  ker ni bila izvedena študija o vplivu na okolje in ker ni bilo predhodnega posvetovanja s pripadniki domorodnih ljudstev, kar je v nasprotju s konvencijo št. 169 Mednarodne organizacije dela; ker bo predlagana trasa kanala prečkala ozemlja domorodnih ljudstev, zaradi česar naj bi bilo razseljenih 30 000 do 120 000 domorodnih prebivalcev;

G.  ker so znanstvena združenja izrazila zaskrbljenost, saj naj bi bil kanal speljan čez jezero Nicaragua, kar bi ogrozilo največji vir pitne vode v Srednji Ameriki; ker so znanstvena združenja nikaragovsko vlado pozvala, naj prekine projekt, dokler ne bodo neodvisne študije zaključene in dane v javno razpravo;

H.  ker je Francisca Ramirez, koordinatorica narodnega sveta za zaščito ozemlja, jezer in suverenosti decembra 2016 vložila javno pritožbo zaradi represivnih ukrepov in napadov v Nikaragvi; ker so jo ustrahovali in samovoljno pridržali, njeni družinski člani pa so bili nasilno napadeni kot povračilo za njen aktivizem;

I.  ker novinarjem v Nikaragvi grozijo nadlegovanje, ustrahovanje in pridržanje in ker prejemajo grožnje s smrtjo;

J.  ker je bil avgusta 2016 obisk posebnega poročevalca OZN o položaju zagovornikov človekovih pravic Michela Forsta v Nikaragvi odpovedan zaradi ovir, ki jih je vsilila nikaragovska vlada;

K.  ker dosledna izključitev opozicijskih kandidatov dokazuje, da pogoji za svobodne in poštene volitve očitno niso bili izpolnjeni in da so svoboda združevanja, politična konkurenca in pluralizem resno ogroženi;

L.  ker je posebni poročevalec Združenih narodov o neodvisnosti sodnikov in odvetnikov v okviru splošnega rednega pregleda v letu 2014 opozoril na postopek imenovanja sodnikov vrhovnega sodišča, ki je pod močnim vplivom politike; ker so ustavne spremembe leta 2013, ki so omogočile ponovno izvolitev predsednika, zaobšle zakonodajo na nepregleden način; ker člen 147 nikaragovske ustave prepoveduje, da bi osebe, ki so s predsednikom povezane po krvi ali po svaštvu, kandidirale za predsednika ali podpredsednika;

M.  ker je korupcija javnega sektorja, v katero so vpleteni tudi predsednikovi družinski člani, še naprej eden od največjih izzivov; ker so podkupovanje javnih uradnikov, nezakoniti zasegi in samovoljne ocene carinskih in davčnih organov zelo pogosti;

1.  izraža zaskrbljenost zaradi vse slabših razmer na področju človekovih pravic v Nikaragvi in obžaluje napade in nadlegovanje, ki jih posamezniki, politične sile in organi, povezani z državnimi oblastmi, izvajajo nad organizacijami za varstvo človekovih pravic in njihovimi člani ter neodvisnimi novinarji;

2.  poziva vlado, naj takoj prekine nadlegovanje in uporabo povračilnih ukrepov zoper Francisco Ramirez in druge zagovornike človekovih pravic, ki zakonito opravljajo svoje delo; poziva nikaragovske oblasti, naj odpravijo prakso nekaznovanja storilcev kaznivih dejanj zoper zagovornike človekovih pravic; podpira pravico okoljskih aktivistov in zagovornikov človekovih pravic do izražanja protesta, ne da bi postali žrtve povračilnih ukrepov; poziva Nikaragvo, naj dejansko začne izvajati neodvisno presojo vplivov na okolje, preden sprejme nadaljnje ukrepe, celoten postopek presoje pa naj bo javen;

3.  poziva nikaragovsko vlado, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic, zlasti deklaracijo OZN o pravicah domorodnih ljudstev, ki je bila podpisana leta 2008, in konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 169;

4.  poziva nikaragovsko vlado, naj zaščiti ozemlje domorodnih ljudstev pred posledicami gradbenih megaprojektov, ki vplivajo na zmožnost ozemlja, da vzdržuje življenje, domorodna ljudstva pa izpostavijo konfliktnemu okolju in nasilju;

5.  je zelo zaskrbljen zaradi razrešitve opozicijskih poslancev v narodnem svetu Nikaragve in sodbe, ki je spremenila vodstveno strukturo opozicijske stranke;

6.  poziva Nikaragvo, naj popolnoma spoštuje demokratične vrednote, vključno z ločitvijo oblasti, in ponovno vzpostavi položaj vseh političnih opozicijskih strank ter omogoči kritične glasove v političnem sistemu in družbi na splošno; opozarja, da so polno sodelovanje opozicije, depolarizacija sodstva, odprava nekaznovanja in neodvisna civilna družba nepogrešljivi dejavniki za uspeh vsake demokracije;

7.  opozarja na kršitev zakonodaje ob sprejetju nezakonitih ukrepov, ki so jim sledile ustavne spremembe za odpravo omejitve trajanja predsedniškega mandata, kar Danielu Ortegi omogoča, da bo še dolgo ostal na oblasti;

8.  poudarja, da so institucije EU in Organizacija ameriških držav volitve v letih 2011 in 2016 močno kritizirale zaradi nepravilnosti; ugotavlja, da prav sedaj poteka proces dialoga z Organizacijo ameriških držav in da bi naj bi bil 28. februarja 2017 podpisan memorandum o soglasju, ki bi lahko izboljšal razmere;

9.  ponovno zatrjuje, da je svoboda tiska in medijev bistveni element demokracije in odprte družbe; poziva nikaragovske oblasti, naj ponovno vzpostavijo pluralnost medijev;

10.  opozarja, da je treba v luči pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in državami Srednje Amerike Nikaragvo opozoriti na nujnost spoštovanja načel pravne države, demokracije in človekovih pravic, ki jih zagovarja in spodbuja Evropska unija; poziva EU, naj spremlja razmere in po potrebi oceni, katere ukrepe bi bilo treba sprejeti;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.

 

(1)

UL C 15E, 21.1.2010, str. 89.

(2)

UL C 15E, 21.1.2010, str. 74.

Pravno obvestilo