Postopek : 2018/2513(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0045/2018

Predložena besedila :

RC-B8-0045/2018

Razprave :

PV 18/01/2018 - 4.1
CRE 18/01/2018 - 4.1

Glasovanja :

PV 18/01/2018 - 6.1

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0013

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 351kWORD 49k
17.1.2018
PE614.347v01-00}
PE614.351v01-00}
PE614.352v01-00}
PE614.353v01-00}
PE614.355v01-00} RC1
 
B8-0045/2018}
B8-0049/2018}
B8-0050/2018}
B8-0051/2018}
B8-0053/2018} RC1

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

PPE (B8-0045/2018)

ECR (B8-0049/2018)

S&D (B8-0050/2018)

Verts/ALE (B8-0051/2018)

ALDE (B8-0053/2018)


o Nigeriji (2018/2513(RSP))


Cristian Dan Preda, Tunne Kelam, Andrzej Grzyb, David McAllister, Sandra Kalniete, Tomáš Zdechovský, Pavel Svoboda, Ivan Štefanec, Elisabetta Gardini, Jaromír Štětina, Krzysztof Hetman, Claude Rolin, Michaela Šojdrová, Dubravka Šuica, Brian Hayes, Thomas Mann, Laima Liucija Andrikienė, Eduard Kukan, Romana Tomc, Patricija Šulin, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Francis Zammit Dimech, Bogdan Brunon Wenta, Adam Szejnfeld, Roberta Metsola, Milan Zver, Eva Maydell, Csaba Sógor, Ivana Maletić, Giovanni La Via, Joachim Zeller, Lars Adaktusson, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Marijana Petir, Deirdre Clune, Ramona Nicole Mănescu, Jiří Pospíšil, László Tőkés, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Stanislav Polčák v imenu skupine PPE
Elena Valenciano, Soraya Post, Cécile Kashetu Kyenge v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Karol Karski, Ruža Tomašić, Valdemar Tomaševski, Notis Marias, Monica Macovei, Anna Elżbieta Fotyga, Jana Žitňanská, Branislav Škripek v imenu skupine ECR
Catherine Bearder, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Martina Dlabajová, Nathalie Griesbeck, Marian Harkin, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Patricia Lalonde, Louis Michel, Javier Nart, Norica Nicolai, Urmas Paet, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Jasenko Selimovic, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström, Valentinas Mazuronis, Robert Rochefort v imenu skupine ALDE
Judith Sargentini, Maria Heubuch, Heidi Hautala, Jean Lambert, Michèle Rivasi, Bart Staes, Ernest Urtasun, Barbara Lochbihler, Jordi Solé, Davor Škrlec, Bodil Valero, Igor Šoltes, Bronis Ropė, Michel Reimon v imenu skupine Verts/ALE
Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Piernicola Pedicini, Isabella Adinolfi, Rolandas Paksas
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o Nigeriji (2018/2513(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nigeriji,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz leta 1981, ki jo je Nigerija ratificirala 22. junija 1983,

–  ob upoštevanju ustave Zvezne republike Nigerije, zlasti njenih določb o varstvu verske svobode iz poglavja IV – Pravica do svobode misli in vesti ter verske svobode,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2014 o ugrabitvah v Nigeriji in z dne 9. februarja 2015 o volitvah v Nigeriji,

–  ob upoštevanju nagovora, ki ga je imel predsednik Muhammadu Buhari 3. februarja 2016 v Evropskem parlamentu,

–  ob upoštevanju sklepa, ki je začel veljati 29. maja 2014, da se skupino Boko Haram z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 583/2014 z dne 28. maja 2014 o dvestoštirinajsti spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 881/2002 o posebnih omejevalnih ukrepih za nekatere osebe in subjekte, povezane z mrežo Al-Kaida, uvrsti na evropski seznam potrjenih terorističnih organizacij,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 7. maja 2017 o izpustitvi deklet, ki jih je skupina Boko Haram ugrabila v Nigeriji,

–  ob upoštevanju Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je Nigerija ratificirala 29. oktobra 1993,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989, ki jo je Nigerija ratificirala aprila 1991,

–  ob upoštevanju drugič spremenjenega sporazuma iz Cotonouja, ki ga je Nigerija ratificirala 27. septembra 2010,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju tega, da je bila nagrada Saharova za svobodo misli leta 2005 podeljena zagovornici človekovih pravic Hauvi Ibrahim,

–  ob upoštevanju izida predsedniških volitev v Nigeriji, ki so potekale marca 2015,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker naj bi Nigerija, najbolj poseljena in kulturno najbolj raznolika afriška država (število njenih prebivalcev se je od leta 1950 do danes s 33 povečalo na približno 190 milijonov), po ocenah OZN do leta 2050 postala tretja najbolj poseljena država na svetu (takoj za Kitajsko in Indijo);

B.  ker v Nigeriji živi največje število kristjanov v Afriki;

C.  ker je delež muslimanov in kristjanov med prebivalci Nigerije skoraj enak;

D.  ker naj bi v severni Nigeriji po ocenah živelo 30 milijonov kristjanov, ki so v tej pretežno muslimanski regiji največja verska manjšina;

E.  ker je Urad OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA) novembra 2017 poročal, da v severovzhodni Nigeriji 8,5 milijona oseb potrebuje življenjsko pomembno pomoč in da je leta 2017 humanitarno pomoč prejelo 6,9 milijona oseb;

F.  ker nigerijska regija Middle Belt že več let trpi zaradi gospodarskih in političnih napetosti med etničnimi in verskimi skupnostmi, pri čemer je nedavno nasilje posledica tekmovanja za nadvlado in dostop do zemlje med skupnostmi nomadskih živinorejcev in kmetov;

G.  ker sta mir in stabilnost na severu Nigerije od leta 2009 ogrožena zaradi nenehnih napadov, umorov in ugrabitev islamistične skupine Boko Haram;

H.  ker je bilo od začetka napadov skupine Boko Haram 20.000 ljudi ubitih, več kot 2 milijona ljudi pa razseljenih, tudi v sosednje države;

I.  ker je skupina Boko Haram aprila 2014 iz šole v kraju Chibok na severu Nigerije ugrabila 276 deklet, od katerih so se nekatere odtlej vrnile k svojim družinam, mnoge od njih pa še vedno zadržujejo na neznanem kraju;

J.  ker skupina Boko Haram ženske in dekleta zasužnjuje, posiljuje, radikalizira in sili v „poroko“; ker mnoge, ki so preživele te grozovite izkušnje, zdaj pričakujejo otroka svojih posiljevalcev;

K.  ker so varnostne sile poleg tega obtožene, da so – v nekaterih primerih z nasiljem in prekomerno uporabo sile – prekinile miroljubne demonstracije in srečanja;

L.  ker so bili v preteklem letu ugrabljeni številni duhovniki in nune, tudi šest sester evharističnega srca Jezusa, ki so bile 13. novembra 2017 ugrabljene v kraju Iguoriakhi in nedavno izpuščene;

M.  ker je bilo v kraju Omoku več kot 14 ljudi ubitih, številni drugi pa so bili ranjeni, ko so se v zgodnjih jutranjih urah na silvestrovo vračali od maše; ker se število smrtnih žrtev med kristjani in muslimani v zadnjem času povečuje, kar ponazarja skrb vzbujajoč položaj obeh religij v državi;

N.  ker so se konflikti med nomadskimi živinorejci in kmeti v Nigeriji v zadnjem desetletju številčno povečali, razširili in okrepili in danes ogrožajo preživetje države; ker je bilo več tisoč ljudi ubitih, skupnosti so bile uničene ter je veliko število kmetov in nomadskih živinorejcev izgubilo življenje in lastnino zaradi stopnjevanja ubojev in uničevanja, ki onemogoča preživetje lokalnim prebivalcem in poleg tega negativno vpliva na nacionalno kohezijo;

O.  ker je nomadska živinoreja na dolgi rok ogrožena zaradi hitre rasti prebivalstva, širitve kmetijstva ter izgube pašnih poti in stez za govedo; ker pa se nomadske živinoreje ne more kar opustiti ali prepovedati, saj obstajajo pomembni kulturni, politični in gospodarski razlogi za njen obstoj;

P.  ker po navedbah Mednarodnega kazenskega sodišča obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je skupina Boko Haram v Nigeriji zagrešila hudodelstva zoper človečnost v skladu s členom 7 Rimskega statuta, vključno z umori in preganjanjem;

Q.  ker ima Nigerija kompleksen pravni sistem, ki združuje skupno, običajno in versko pravo ter več ravni oblasti, kar otežuje ustrezno spoštovanje človekovih pravic;

R.  ker so odgovornost, pravičnost, pravna država in boj proti nekaznovanju bistveni pogoji za mir in rešitev konfliktov, spravo in obnovo;

S.  ker je smrtna kazen v Nigeriji zakonita; ker je Nigerija leta 2016 na smrt obsodila 527 oseb, kar je trikrat več kot leta 2015; ker od leta 2006 obstaja de facto moratorij za smrtno kazen, ki pa je bil leta 2013 in 2016 kršen;

T.  ker je nigerijska neodvisna državna volilna komisija sporočila, da bodo predsedniške volitve in volitve v narodno skupščino potekale 16. februarja 2019;

U.  ker je organizacija Transparency International v svojem indeksu zaznave korupcije za leto 2016 Nigerijo uvrstila na 136. mesto med skupaj 175 državami;

V.  ker EU v skladu s členom 8 sporazuma iz Cotonouja z Nigerijo vodi reden politični dialog o človekovih pravicah in demokratičnih načelih, tudi o etnični, verski in rasni diskriminaciji;

1.  je globoko zaskrbljen zaradi povečanja števila medetničnih konfliktov med nomadskimi pastirji in kmeti v predelu Middle Belt, zaradi katerih so se povečali varnostni izzivi, s katerimi se že tako sooča Nigerija, in obžaluje pomanjkanje resničnega napredka pri obravnavi teh vprašanj;

2.  odločno obsoja porast nasilja nad kristjani in muslimani v Nigeriji, tudi napade na verske ustanove in vernike, kot sta bila nedavni uboj vsaj 48 kristjanov v vaseh v zvezni državi Plateau in bombni napad na mošejo v kraju Mubi na severovzhodu Nigerije, v katerem umrlo najmanj 50 ljudi; poziva predsednika Buharija in nigerijsko vlado, naj si bolj prizadevata za končanje nasilja, ubranita pravico Nigerijcev do svobodnega izražanja veroizpovedi in v skladu z domačo zakonodajo in ustavo odločneje zaščitita pravice vseh svojih državljanov; izreka sožalje družinam žrtev stalnega nasilja; poleg tega želi spomniti, da so do leta 1970 nomadski pastirji in kmetje mirno sobivali, in obžaluje, da se trenutno nasilje zaradi dostopa do zemljišč, ki ga je zaostrilo tudi dejstvo, da ni več učinkovitih mediacijskih mehanizmov, opisuje kot verski konflikt, kar je poenostavljena slika resničnega dogajanja;

3.  spodbuja vlado, naj se osredotoči na spoštovanje človekovih pravic in dostojanstva v vseh politikah za zagotovitev mirnega sobivanja državljanov ne glede na vero, prepričanje ali politično pripadnost;

4.  spodbuja nigerijsko vlado, naj se pogaja za nacionalni politični okvir, ki bi varoval interese kmetov in nomadskih živinorejcev, ter poziva mednarodne partnerje, naj povečajo naložbe v preprečevanje in reševanje konfliktov med pastirji goveda in kmeti s podpiranjem sodelovanja v skupnih gospodarskih pobudah in pobudah za upravljanje naravnih virov;

5.  obžaluje nadaljevanje nasilja in napadov na severu Nigerije, katerih tarče so krščanske skupnosti; ugotavlja, da skupina Boko Haram napada muslimane, kristjane in druge, ne glede na vero;

6.  ugotavlja, da je nigerijska vojska ponovno zasedla ozemlja skupine Boko Haram in aretirala nekatere njene člane, vendar so nevojaška prizadevanja vlade za zaustavitev te skupine še v povojih;

7.  poziva vlado predsednika Buharija, da zaščiti svoje državljane pred terorizmom, vendar vztraja, da mora tovrstno ukrepanje potekati ob popolnem spoštovanju človekovih pravic in načel pravne države; pozdravlja napredek vlade predsednika Buharija na področju varnostnih izzivov Nigerije in v boju proti korupciji; ponuja pomoč pri uresničevanju tega cilja ter prizadevanjih za prekinitev povezave med koruptivnimi praksami in terorizmom;

8.  vendar opozarja, da ukrepi, ki jih je sprejela vlada proti skupini Boko Haram in drugim terorističnim organizacijam, ne bi smeli dodatno podžgati nasilja; v zvezi s tem poziva k reformi nigerijskih državnih varnostnih sil, tudi policije, in k iskanju odgovornih za kršitve človekovih pravic, vključno z zunajsodnimi poboji, mučenjem, samovoljnimi aretacijami in z izsiljevanjem povezanimi zlorabami;

9.  spodbuja nigerijsko vlado, naj se spopade z globokimi vzroki nasilja, tako da zagotovi enake pravice vsem državljanom in nediskriminacijsko zakonodajo;

10.  obsoja spolne napade in nasilje na podlagi spola nad ženskami in dekleti in napade skupine Boko Haram in drugih terorističnih skupin na ženske in otroke z namenom ugrabitve, prisilnih porok, posilstev in za uporabo v samomorilskih napadih; poleg tega je zaskrbljen, da tudi neustrezna humanitarna pomoč v begunskih taboriščih vodi do visokih ravni izkoriščanja in spolnih zlorab;

11.  poziva nigerijske oblasti, naj zagotovijo potrebno psihosocialno podporo žrtvam radikalizacije, zlasti ženskam, otrokom in mladim, preden se ponovno vključijo v družbo; poziva k skupnim prizadevanjem vseh mednarodnih subjektov za preprečevanje radikalizacije, ki vodi v nasilen ekstremizem, in oblikovanje programov rehabilitacije in deradikalizacije;

12.  spodbuja večji napredek pri odpravljanju korupcije, ki že desetletja pesti nigerijsko družbo in meni, da brez ostrih ukrepov za odpravo tovrstnih kaznivih dejanj Buharijeva vlada ne bo mogla izpolniti širšega političnega, ekonomskega in socialnega načrta; spodbuja nigerijske oblasti, naj povečajo ukrepe za boj proti korupciji, in poudarja, da če tega ne bodo storile, bo to pomenilo leta revščine in neenakosti, škodilo bo ugledu države in zmanjšalo tuje naložbe, pa tudi ogrozilo življenjske priložnosti njenih državljanov; ponovno poudarja, da korupcija vodi v nezadovoljstvo do javnih institucij in zmanjšuje legitimnost vlade v očeh državljanov;

13.  poziva k večji učinkovitosti in neodvisnosti nigerijskega sodnega sistema, da bi lahko učinkovito uporabili kazensko pravosodje za boj proti nasilju, terorizmu in korupciji;

14.  spodbuja nigerijske oblasti, naj uvedejo moratorij za smrtno kazen z namenom, da bi jo odpravili;

15.  ponovno opozarja nigerijsko vlado na njeno odgovornost, da zagotovi volitve, ki bodo izpeljane v skladu z mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic, in da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev svobodnih, transparentnih in verodostojnih volitev;

16.  poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj spremljajo ponovno vključevanje nigerijskih povratnikov iz Libije in zagotovijo, da bo predvidena finančna podpora EU učinkovito porabljena; poziva Komisijo, da Parlament obvešča o ukrepih vključevanja;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic, predsedniku Zvezne republike Nigerije, predsedniku Afriške unije, skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, Vseafriškemu parlamentu ter predstavnikom Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav.

Zadnja posodobitev: 17. januar 2018Pravno obvestilo