Postopek : 2018/2626(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0139/2018

Predložena besedila :

RC-B8-0139/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/03/2018 - 10.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0090

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 453kWORD 60k
13.3.2018
PE616.084v01-00}
PE616.087v01-00}
PE616.089v01-00}
PE616.090v01-00}
PE616.092v01-00} RC1
 
B8-0139/2018}
B8-0142/2018}
B8-0143/2018}
B8-0144/2018}
B8-0146/2018} RC1

v skladu s členom 123(2) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti predloge resolucij naslednjih skupin:

S&D (B8-0139/2018)

Verts/ALE (B8-0142/2018)

ECR (B8-0143/2018)

ALDE (B8-0144/2018)

PPE (B8-0146/2018)


o razmerah v Siriji (2018/2626(RSP))


Cristian Dan Preda, Tunne Kelam, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, David McAllister, Sandra Kalniete, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Julia Pitera, Laima Liucija Andrikienė v imenu skupine PPE
Victor Boştinaru, Elena Valenciano v imenu skupine S&D
Charles Tannock, Ruža Tomašić, Pirkko Ruohonen-Lerner, Anna Elżbieta Fotyga, Peter van Dalen v imenu skupine ECR
Marietje Schaake, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Gérard Deprez, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Louis Michel, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Jasenko Selimovic, Pavel Telička, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström v imenu skupine ALDE
Barbara Lochbihler, Helga Trüpel, Jordi Solé v imenu skupine Verts/ALE
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Siriji (2018/2626(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti resolucije z dne 18. maja 2017 o strategiji EU za Sirijo(1),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravicah iz leta 1948 ter drugih pogodb in instrumentov Organizacije združenih narodov (OZN) na področju človekovih pravic, vključno s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federica Mogherini, zlasti z dne 9. julija 2017 o premirju v Siriji, z dne 25. novembra 2017 o konferenci sirske opozicije v Riadu in z dne 23. februarja 2018 o pokolu v Vzhodni Guti, ter njenih pripomb ob prihodu na sejo Sveta za zunanje zadeve 26. februarja 2018,

–  ob upoštevanju skupnih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Federice Mogherini in komisarja Hristosa Stilianidisa o nedavnih napadih v Siriji z dne 3. oktobra 2017, o humanitarnih razmerah v Vzhodni Guti in Idlibu z dne 20. februarja 2018 ter o razmerah v Vzhodni Guti in drugje v Siriji z dne 6. marca 2018,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Federice Mogherini na plenarnem zasedanju Parlamenta 6. februarja 2018 o stanju človekovih pravic v Turčiji in razmerah v Afrinu v Siriji,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta 2011/273/SZVP z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji(2) in sklepov Sveta z dne 26. februarja 2018 o dodajanju dveh novih ministrov na seznam za sankcije,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2017 z naslovom „Elementi strategije EU za Sirijo“ (JOIN(2017)0011) in zaključkov Sveta o Siriji z dne 3. aprila 2017, ki skupaj tvorijo novo strategijo EU za Sirijo,

–  ob upoštevanju izjave sopredsednikov konference Podpiranje prihodnosti Sirije in širše regije z dne 5. aprila 2017 ter prejšnjih konferenc o razmerah v Siriji, ki so potekale v Londonu, Kuvajtu, Berlinu in Helsinkih,

–  ob upoštevanju izjav visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Huseina pred Svetom OZN za človekove pravice v Ženevi o razmerah v Siriji, zlasti izjav s 26. februarja 2018 in z 2. marca 2018, ter ustnega poročila z dne 7. marca 2018 o dejavnostih njegovega urada in zadnjih dogodkih na področju človekovih pravic,

–  ob upoštevanju izjav, ki naj bi jih dal predstavnik za javnost generalnega sekretarja OZN o Vzhodni Guti in Sirski arabski republiki 20. februarja in 24. februarja 2018,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine OZN in vseh konvencij OZN, katerih pogodbenica je Sirija,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN o Siriji, zlasti resolucije 2254 (2015) z dne 18. decembra 2015, resolucije 2393 (2017) z dne 19. decembra 2017 o odobritvi čezmejne dostave pomoči in dostave pomoči prek fronte ter resolucije 2401 (2018) z dne 24. februarja 2018 o 30-dnevnem prenehanju sovražnosti v Siriji, da se omogoči dostava humanitarne pomoči,

–  ob upoštevanju poročil neodvisne mednarodne preiskovalne komisije za Sirsko arabsko republiko, ki jo je ustanovil Svet OZN za človekove pravice (UNHCR), in resolucij UNHCR o Sirski arabski republiki, zlasti resolucije z dne 5. marca 2018 o poslabšanju stanja človekovih pravic v Vzhodni Guti,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN A-71/248 z dne 21. decembra 2016 o mednarodnem, nepristranskem in neodvisnem mehanizmu za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila od marca 2011 storjena v Sirski arabski republiki,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta in ustanovnih listin Meddržavnega sodišča ter ad hoc sodišč, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, Mednarodnim kazenskim sodiščem za Ruando in posebnim sodiščem za Libanon,

–  ob upoštevanju memoranduma o vzpostavitvi območij za umiritev razmer v Sirski arabski republiki, ki so ga podpisali Iran, Rusija in Turčija 6. maja 2017,

–  ob upoštevanju poročila Sklada OZN za prebivalstvo iz leta 2017 z naslovom Glasovi iz Sirije 2018 – ugotovitve ocene pregleda humanitarnih potreb (Voices from Syria 2018 – Assessment Findings of the Humanitarian Needs Overview),

–  ob upoštevanju izjave centra Carnegie za Bližnji vzhod z dne 5. marca 2018 o domnevnem srečanju vodje sirskega urada državne varnosti Alija Mamluka, ki je uvrščen na seznam sankcij EU, z italijanskim ministrom za notranje zadeve in direktorjem agencije za obveščanje in zunanjo varnost v Rimu, kar bi bilo v očitnem nasprotju s Sklepom Sveta 2011/273/SZVP z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih glede Sirije,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se sirski sedemletni državljanski konflikt nadaljuje kljub številnim mednarodnim prizadevanjem za dosego premirja in postavitev temeljev za rešitev, ki bi jo dosegli s pogajanji; ker so posledično humanitarne razmere v državi še vedno katastrofalne; ker je 13 milijonov ljudi evidentiranih, da potrebujejo nekakšno obliko humanitarne pomoči, in je med njimi 6 milijonov otrok; ker je notranje razseljenih 6,1 milijona ljudi, 3 milijone civilistov živi na obleganih območjih, v sosednjih regijah pa je registriranih več kot 5 milijonov sirskih beguncev; ker je med konfliktom izgubilo življenje vsaj 400.000 Sircev;

B.  ker so območja in mesta, kot so Idlib, Vzhodna Guta, Jarmuk, Fua in Kefraja, že dolgo blokirana, kar ima hude posledice za civilno prebivalstvo in ni možna trajna dostava humanitarne pomoči, ker sirski režim ob podpori Rusije in Irana nadaljuje vojaško ofenzivo in obstreljevanje svojega lastnega ljudstva; ker sirski režim in njegovi zavezniki že pet let oblegajo Vzhodno Guto, kjer so civilisti, tudi otroci, šole in zdravstvene ustanove, izpostavljeni zračnim napadom, obstreljevanju in uporabi kemičnega orožja, ki so na tem območju zahtevali življenja več sto ljudi; ker so bile teroristične skupine v Vzhodni Guti obtožene, da obstreljujejo civilne četrti v Damasku;

C.  ker so razmere v Vzhodni Guti tako kritične, da je generalni sekretar Združenih narodov António Guterres območje označil za pekel na zemlji; ker so ljudje v Vzhodni Guti odrezani od vsake pomoči že od 14. februarja 2018, ko se je blokada začela in je en sam konvoj dosegel le 7.200 ljudi, na tem območju pa živi 400.000 ljudi; ker je konvoju s pomočjo OZN 5. marca končno uspelo vstopiti v kraj Duma in doseči 27.500 ljudi, ki potrebujejo hrano in medicinsko opremo; ker je sirski režim s konvoja odstranil nujno potrebni sanitetni material;

D.  ker je Varnostni svet dne 24. februarja 2018 sprejel resolucijo št. 2401, v kateri je zahteval, da vse strani, vpletene v konflikt, nemudoma prenehajo sovražnosti za najmanj 30 zaporednih dni, da bi v skladu z veljavnim mednarodnim pravom omogočili varno, neovirano in neprekinjeno dostavo človekoljubne pomoči ter zdravstveno evakuacijo hudo bolnih in ranjenih; ker sirski režim ter ruske in iranske sile ne izvajajo resolucije Varnostnega sveta 2401, kljub večkratnim pozivom mednarodne skupnosti; ker vojska uporablja „osvoboditev“ regije kot pretvezo za nadaljevanje napadov na civiliste; ker je Rusija v zadnjih letih dala veto na 11 resolucij Varnostnega sveta, vključno z resolucijo iz novembra 2017, namenjeno podaljšanju skupnega preiskovalnega mehanizma OZN in Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW), in si je dejavno prizadevala za omejevanje vsebine resolucij;

E.  ker ti napadi in uporaba stradanja zoper civiliste z obleganjem naseljenih območij in prisilnim razseljevanjem prebivalstva, tudi z namenom doseganja demografskih sprememb, kot vojna taktika predstavljajo jasno kršitev mednarodnega humanitarnega prava; ker je oviranje prizadevanj za evakuacijo, dostavo humanitarne pomoči in zdravstveno oskrbo očitna kršitev mednarodnega humanitarnega prava in več resolucij Varnostnega sveta;

F.  ker je turška operacija Oljčna vejica v afrinski provinci, ki je pod kurdskim nadzorom, konfliktu v Siriji dodala novo razsežnost, s tem pa odprla dodatna humanitarna vprašanja in povzročila skrbi glede negativnih vplivov na občutljivo notranje ravnovesje v Siriji in/ali na prizadevanja za rešitev, ki bi jo dosegli s pogajanji; poudarja, da se je že poročalo o visokem številu civilnih žrtev in da je na stotine civilistov v življenjski nevarnosti; ker je podpredsednica Komisije/visoka predstavnica v imenu EU jasno izrazila zaskrbljenost in pozvala turško vlado, naj ustavi ofenzivo, ter poudarila, da se je treba osredotočiti na poraz terorističnih organizacij s seznama OZN;

G.  ker kršitve Asadovega režima in njegovih zaveznikov ter terorističnih skupin med konfliktom v Siriji vključujejo ciljno usmerjene in neselektivne napade na civiliste, tudi s kemičnim orožjem, zunajsodne poboje, mučenje in slabo ravnanje, prisilna izginotja, množične in samovoljne aretacije, kolektivno kaznovanje, napade na zdravstveno osebje ter odrekanje hrane, vode in zdravstvene pomoči; ker so ti zločini doslej ostali nekaznovani;

H.  ker so ISIS/Daiš in druge džihadistične skupine zagrešile grozodejstva in huje kršile mednarodno pravo, tudi s surovimi usmrtitvami in spolnim nasiljem, ugrabitvami, mučenjem, prisilnimi spreobrnitvami in zasužnjevanjem žensk in deklet; ker se za teroristične dejavnosti novačijo in izrabljajo otroci; ker obstaja resna zaskrbljenost, da se na območjih pod nadzorom skrajnežev civilisti uporabljajo kot živi ščit; ker so ta dejanja vojni zločini, zločini zoper človečnost in genocid;

I.  ker je v sedanjih razmerah demokratična opozicija oslabljena, civilisti pa so ujeti med džihadistične teroriste in islamske skrajneže na eni strani ter podpornike Asadovega režima na drugi strani;

J.  ker je Svet je na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU proti sirskemu režimu, 26. februarja 2018 zaradi resnosti razmer v državi dodal dva ministra sirske vlade – za industrijo in za informiranje;

K.  ker je obveznost mednarodne skupnosti in posameznih držav zagotoviti, da bodo tisti, ki so odgovorni za kršitve mednarodno priznanih človekovih pravic in humanitarnega prava, storjene med sirskim konfliktom, odgovarjali za svoja dejanja, tudi z uporabo načela splošne sodne pristojnosti ter nacionalnega prava; ker je to mogoče narediti bodisi na podlagi veljavnih nacionalnih in mednarodnih pravnih sredstev, vključno z nacionalnimi in mednarodnimi sodišči, bodisi z ad hoc mednarodnimi kazenskimi sodišči, ki jih je treba še ustanoviti; ker se lahko poleg take osebne kazenske odgovornosti tudi države pod določenimi pogoji preganjajo zaradi kršitev obveznosti iz mednarodnih pogodb in konvencij, ki so v pristojnosti Meddržavnega sodišča, vključno s Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984 in Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948;

L.  ker se EU še naprej zavzema za uspeh pogajanj, ki potekajo pod okriljem posebnega odposlanca OZN za Sirijo in so znana pod imenom ženevski proces; ker EU še naprej podpira ta proces, tudi prek organizacije druge bruseljske konference o podpori prihodnosti Sirije in širše regije, ki bo predvidoma potekala 24. in 25. aprila 2018;

M.  ker pogajanja v Ženevi po devetem krogu na Dunaju 25. in 26. januarja 2018 do zdaj še niso privedla do napredka pri iskanju miroljubne rešitve krize v Siriji; ker so Rusija, Iran in Turčija 4. maja 2017 v Kazahstanu dosegli dogovor o vzpostavitvi štirih območij za umiritev razmer, a jih tisti, ki so zanje jamčili, niso spoštovali in varovali; ker je kongres sirskega nacionalnega dialoga, ki je potekal v Sočiju 30. januarja 2018, napovedal ustanovitev ustavnega odbora, ki pa ga vse strani niso sprejele;

N.  ker razmere v Siriji in odsotnost celovite, resnične in vključujoče politične tranzicije še naprej onemogočajo polno izvajanje strategije EU za Sirijo, kar velja zlasti za znatno pomoč, ki jo Unija lahko nudi za obnovo države;

O.  ker je EU v tej krizi največja donatorica, saj je skupaj s svojimi državami članicami od izbruha vojne mobilizirala več kot 10,4 milijarde EUR sredstev za odzivanje na humanitarne potrebe v sirski krizi, tako znotraj države kot v regiji; ker je EU znatno podprla tudi sosednje države, v katere so se zatekli sirski begunci, in jim izrekla pohvalo;

1.  ponovno najostreje obsoja vsa grozodejstva in vsesplošne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v konfliktu, še posebej dejanja sil Asadovega režima, vključno s podporo njegovih zaveznikov Rusije in Irana, pa tudi terorističnih organizacij s seznama OZN; obžaluje, da je v bombnih napadih, obstreljevanju in drugih vojaških posegih v sedmih letih spopadov umrlo najmanj 400.000 ljudi, na tisoče pa je bilo ranjenih, ter da je bilo več milijonov ljudi razseljenih, zaradi dolgotrajnega obleganja gosto poseljenih območij pa civilisti nimajo dostopa do hrane, vode, sanitarne infrastrukture in zdravstvenega varstva; izraža resno zaskrbljenost glede stopnjevanja nasilja v številnih delih države, kot na primer v Vzhodni Guti in Idlibu;

2.  globoko obžaluje neuspeh večkratnih regionalnih in mednarodnih prizadevanj za končanje vojne ter poziva k obnovitvi in okrepitvi sodelovanja na svetovni ravni za mirno in trajno rešitev konflikta; poudarja, da mednarodna skupnost ni zagotovila zadostne podpore demokratični opoziciji; ponovno poudarja, da ima še vedno prednost proces iz Ženeve, ki ga vodi OZN, ter podpira prizadevanja posebnega odposlanca za Sirijo Staffana de Misture za resnično in vključujočo politično tranzicijo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta 2254, ki bi jo s pogajanji dosegle sprte sirske strani in ki bi jo podprli ključni mednarodni in regionalni akterji; poudarja, da je pomembno najti politično rešitev konflikta; ostaja zavezan enotnosti, suverenosti, ozemeljski celovitosti in neodvisnosti Sirije;

3.  najostreje obsoja sedanje nasilje v Vzhodni Guti, kljub soglasnemu sprejetju resolucije Varnostnega sveta 2401, in nujno poziva vse strani, zlasti Asadov režim, Rusijo in Iran, naj jo začnejo v celoti in takoj izvajati in spoštovati ter zagotovijo takojšno, varno, neovirano in neprekinjeno dostavo človekoljubne pomoči, evakuacijo hudo bolnih in ranjenih ter lajšanje trpljenja sirskega ljudstva; v celoti podpira poziv vsem stranem v konfliktu, da takoj prenehajo sovražnosti vsaj za 30 zaporednih dni; ponavlja svoj poziv vsem stranem, zlasti sirskim oblastem, naj spoštujejo svojo odgovornost glede varovanja sirskega prebivalstva in naj takoj prenehajo z vsemi napadi na civiliste v Siriji; poziva akterje, ki jamčijo za premirje na območjih za umiritev razmer, naj v celoti spoštujejo svojo odgovornost, da bi končali nasilje in zločine ter omogočili in zagotavljali neoviran dostop do teh območij; je seznanjen z odločitvijo treh držav, ki sodelujejo v astanskem procesu, da aprila ponovno organizirajo vrhunsko srečanje, na katerem bodo razpravljale o Siriji in morebitnih ukrepih v regiji; poudarja, da ukrepi nikakor ne smejo biti v nasprotju s pogovori pod okriljem OZN/ženevskim procesom ali jih/ga ogrožati;

4.  opozarja sirski, ruski in iranski režim, da so po mednarodnem pravu odgovorni za grozljive zločine, ki se še naprej dogajajo v Siriji, ter da bodo vsi storilci teh zločinov, bodisi države bodisi posamezniki, zanje odgovarjali;

5.  močno obžaluje ponavljajoči se ruski veto v Varnostnem svetu in da ni bil dosežen noben dogovor o podaljšanju mandata skupnega preiskovalnega mehanizma OZN in OPCW, še preden se je ta končal 17. novembra 2017; meni, da je takšen odnos stalne članice Varnostnega sveta s posebno odgovornostjo ohranjanja mednarodnega miru sramoten; poudarja, da svet vidi oviranje mednarodne preiskave bolj kot znak krivde kot česar koli drugega;

6.  je še vedno zelo zaskrbljen zaradi zaostrovanja razmer v Afrinu, tudi zaradi morebitnega spopada med turškimi silami in Asadovimi ali ruskimi silami ter naraščajočih napetosti z ZDA; poziva turško vlado, naj umakne svoje vojake in prevzame konstruktivno vlogo v sirskem konfliktu, kar je tudi v turškem nacionalnem interesu; se pridružuje stališču podpredsednice Komisije/visoke predstavnice, da odpiranje novih front v Siriji ni v interesu turške varnosti, in ponovno svari pred nadaljnjim slabšanjem humanitarnih kriznih razmer v državi; zahteva popolno spoštovanje humanitarnega prava, vključno z zaščito civilistov, in poziva k premirju po vsej Siriji, torej tudi v Afrinu;

7.  ponovno potrjuje svojo podporo prizadevanjem svetovne koalicije proti Daišu; poudarja, da so koalicija in sirske partnerske sile naredile znaten napredek v prizadevanjih za zmago nad Daišem v Siriji; opozarja, da je treba pri vseh ukrepih za boj proti Daišu in drugim skupinam, ki jih je Varnostni svet označil za teroristične, dosledno spoštovati mednarodno pravo; poziva države članice in njihove zaveznike, naj zagotovijo preglednost, odgovornost in popolno skladnost z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom o človekovih pravicah;

8.  ponovno poziva k zagotovitvi varnega, pravočasnega in neoviranega dostopa humanitarnih delavcev na celotnem ozemlju Sirije in pozdravlja resolucijo Varnostnega sveta 2393, ki je za naslednjih 12 mesecev (do 10. januarja 2019) podaljšala dovoljenje za čezmejni humanitarni dostop in humanitarni dostop prek front do Sirije; spodbuja Organizacijo združenih narodov in njene izvajalske partnerje pri sprejemanju nadaljnjih ukrepov za povečanje dostav humanitarne pomoči težko dosegljivim in obleganim območjem, vključno s kar se da učinkovitim prečkanjem meje v skladu z resolucijo Varnostnega sveta 2165; podpira poziv, naj se nujno pospeši humanitarno čiščenje min po vsej Siriji, in vse strani v konfliktu spominja, da mednarodno humanitarno pravo izrecno varuje bolnišnično in zdravstveno osebje; obžaluje različne primere spolnih zlorab in kršitev, do katerih je prišlo v mednarodnih organizacijah za pomoč, vključno s spolnim izkoriščanjem sirskih beguncev s strani tistih, ki so dostavljali pomoč v imenu OZN in uglednih mednarodnih organizacij; odločno izjavlja, da se takšnih dejanj ne sme tolerirati; poziva k temeljiti preiskavi in poudarja, da morajo biti vsi odgovorni kaznovani;

9.  poudarja, da se grozoviti zločini v Siriji ne bi smeli tolerirati in da ne bi smeli ostati nekaznovani, vključno z zločini zoper verske, etnične in druge skupine in manjšine; ponovno poziva k neodvisnim, nepristranskim, temeljitim in verodostojnim preiskavam in pregonu odgovornih ter podpira delo mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma za mednarodne zločine v Sirski arabski republiki, zagrešene od marca 2012 dalje; je seznanjen in zadovoljen z odločitvijo EU, da prek instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru z 1,5 milijona EUR finančno podpre ta mehanizem; kljub temu poudarja, da bo podpora potrebna tudi po 18-mesečnem programu; poudarja, kako je pomembno, da države članice izpolnijo svoje zaveze, in pričakuje da bo vprašanje financiranja mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma obravnavano in rešeno na drugi bruseljski konferenci o podpori prihodnosti Sirije in širše regije; poziva tudi k podpori organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij, ki zbirajo in pomagajo ohranjati dokaze o kršitvah človekovih pravic in humanitarnega prava;

10.  ostaja prepričan, da v Siriji ne bo mogoče uspešno rešiti konflikta niti doseči trajnega miru, če storilci ne bodo odgovarjali za zločine, ter poziva k sprejetju strategije EU glede odgovornosti za grozodejstva, storjena v Siriji; ponovno poudarja, da podpira načelo splošne sodne pristojnosti v boju proti nekaznovanju, in pozdravlja ukrepe, ki so jih za to sprejele številne države članice EU; pozdravlja tudi pobude držav članic, da hude kršitve mednarodnega prava v svojih nacionalnih zakonodajah opredelijo kot kazniva dejanja; ponovno poziva EU in njene države članice, naj do uspešne predaje zadeve Mednarodnemu kazenskemu sodišču v tesnem sodelovanju s podobno mislečimi državami, preučijo možnost ustanovitve sodišča za vojne zločine v Siriji; je seznanjen s pomembnim delom evropske mreže kontaktnih točk, kar zadeva osebe, odgovorne za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine, ter poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in generalni direktorat za pravosodje in potrošnike, naj podpreta to mrežo in jo vključita v prihodnja prizadevanja za odgovornost glede Sirije;

11.  zahteva, da vse strani spoštujejo pravice etničnih in verskih skupin in manjšin v Siriji, vključno s kristjani in vsemi razseljenimi, da bodo lahko še naprej dostojanstveno, enakopravno in varno živeli na območjih ali se vrnili na območja, ki so zgodovinsko in tradicionalno njihova domovina, in da bodo lahko popolnoma prosto živeli po svoji veri in prepričanju, ne da bi bili pri tem tarča prisile, nasilja ali diskriminacije; podpira medverski dialog, v okviru katerega se spodbuja vzajemno razumevanje in boj proti fundamentalizmu;

12.  je še vedno pretresen zaradi izginotja zagovornice človekovih pravic in prejemnice nagrade Saharova, Razan Zajtuneh, ki jo je v Dumi decembra 2013 domnevno ugrabila oborožena skupina Džejš Al Islam; poziva k ustanovitvi projektne skupine EU, ki bi uskladila in okrepila prizadevanja za njeno iskanje in zagotovila njeno izpustitev;

13.  poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj si na vse načine prizadeva za oživitev mirovnih pogajanj pod vodstvom OZN in zahteva dejavnejšo vlogo v teh pogajanjih, pri čemer naj se izkoristi finančna zmogljivost EU in pripravljenost nameniti znatna sredstva za obnovo Sirije; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj dejavno podpre sirsko civilno družbo in tiste, ki želijo demokratično, pluralistično in vključujočo Sirijo, ter jih bolj vključi v svoja prizadevanja za prihodnost sirskega ljudstva, začenši z drugo bruseljsko konferenco 24. in 25. aprila 2018; spodbuja podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj sodeluje s sirskim prebivalstvom, da bi razvili lokalizirane strategije obnove za različne regije Sirije; poudarja, da bi morala EU v sodelovanju s svojimi mednarodnimi partnerji proučiti vse razpoložljive možnosti, vključno s pomočjo iz zraka in vzpostavitvijo območij prepovedi letenja na podlagi resolucije Varnostnega sveta;

14.  pozdravlja organizacijo druge bruseljske konference, ki bo namenjena izražanju politične podpore in dejanskemu izvajanju celotne politične in gospodarske podpore mednarodne skupnosti ženevskemu procesu za Sirce, ki jo potrebujejo, in za države, ki so sprejele sirske begunce; pozdravlja izjemno solidarnost Jordanije, Libanona in Turčije do beguncev ter poziva EU in države članice, naj povečajo finančno podporo, ki jo namenjajo za odzivanje na nujne potrebe beguncev in njihovih gostiteljskih skupnosti; svari, da se dejavnosti obnove ne bi smele začeti, dokler ne bo sprejet politični dogovor, ki bo vključeval vse strani in bo dosežen s pogajanji pod okriljem OZN; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj v to konferenco večji meri vključi civilnodružbene organizacije; v zvezi s tem poziva k večji podpori za miroljubne in demokratične sirske organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic, tudi s pomočjo sklada Madad, instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru ter evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice; poziva mednarodno skupnost, naj izpolni neporavnane zaveze glede humanitarne podpore za Sirijo in sosednje države;

15.  poudarja, da je treba pohvaliti prizadevanja EU pri zagotavljanju humanitarne podpore in načrtovanju prihodnosti Sirije; spominja, da se je EU v skladu s svojo strategijo zavezala, da za obnovo Sirije pomoči ne bo namenila brezpogojno, temveč šele, ko se bo zares začela celovita, resnična in vključujoča politična tranzicija, ki jo bodo s pogajanji izvajale sprte sirske strani na podlagi resolucije Varnostnega sveta 2254 in ženevskega sporočila; poudarja, da so Asadov režim, Putinova Rusija in Iran najbolj odgovorni za gospodarske posledice svojega vojaškega posredovanja; ugotavlja, da bi bilo treba vsako zavezo o obnovi države, ki bi temeljila na pristopu od spodaj navzgor in na uspešni krepitvi vloge lokalnih akterjev, s čimer bi se izključile znane teroristične skupine, pogojevati z mirom in odgovornostjo;

16.  odločno obsoja uporabo otrok v spopadih in terorističnih napadih; poudarja temeljni pomen zaščite otrok in namenjanja prednosti njihovemu dostopu do izobraževanja, tudi za begunske otroke v sosednjih državah, ter podpiranja psihološke rehabilitacije teh travmatiziranih otrok;

17.  izraža zaskrbljenost glede poročane vrnitve 66.000 beguncev v Sirijo v letu 2017 in poudarja, da je treba popolnoma spoštovati načelo nevračanja; poudarja, da Sirija ni varna za vračanje beguncev in da EU tega vračanja ne sme podpreti; ponovno poziva države članice EU, naj izpolnjujejo lastne zaveze, tudi tiste iz Newyorške deklaracije, in zagotovijo delitev odgovornosti, ki bo sirskim beguncem, ki bežijo pred vojno v Siriji, omogočila, da najdejo zaščito onkraj neposrednega sosedstva, tudi s pomočjo preselitve in programov humanitarnega sprejema;

18.  pozdravlja vključitev 26. februarja 2018 dveh sirskih ministrov, imenovanih januarja 2018 in odgovornih za represivne ukrepe proti sirskemu ljudstvu, na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU proti sirskemu režimu; poziva vse države članice, naj zagotovijo celovito spoštovanje Sklepa Sveta 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih glede Sirije, zlasti kar zadeva zamrznitev premoženja posameznikov, navedenih v sklepu, in omejitve sprejema za osebe, ki so imele koristi od režima v Siriji ali ga podpirajo; obsoja nedavna poročila o kršitvah tega sklepa in spominja države članice na njihovo obveznost po mednarodnem pravu, da na svojem ozemlju zagotovijo aretacijo in pridržanje osumljenih za grozodejstva; poziva k uvedbi usmerjenih sankcij zoper Rusijo in iranske funkcionarje zaradi njunih usmerjenih in namernih akcij proti civilnemu prebivalstvu v Vzhodni Guti in drugje v Siriji;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, OZN, članom mednarodne podporne skupine za Sirijo in vsem stranem, udeleženim v konfliktu v Siriji, ter naj zagotovi prevod tega besedila v arabščino.

(1)

P8_TA(2017)0227.

(2)

UL L 121, 10.5.2011, str. 11.

Zadnja posodobitev: 14. marec 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov