Postopek : 2018/2926(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0528/2018

Predložena besedila :

RC-B8-0528/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/11/2018 - 5.2

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0460

SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 353kWORD 49k
14.11.2018
PE624.237v01-00}
PE624.241v01-00}
PE631.527v01-00} RC1
 
B8-0528/2018}
B8-0532/2018}
B8-0543/2018} RC1

v skladu s členoma 135(5) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti naslednje predloge resolucij:

B8-0528/2018 (PPE)

B8-0532/2018 (ECR)

B8-0543/2018 (ALDE)


o stanju na področju človekovih pravic na Kubi (2018/2926(RSP))


Esteban González Pons, Cristian Dan Preda, Luis de Grandes Pascual, Gabriel Mato, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Francisco José Millán Mon, Antonio López-Istúriz White, Michaela Šojdrová, Tunne Kelam, Eduard Kukan, Milan Zver, Elisabetta Gardini, Jarosław Wałęsa, Lorenzo Cesa, Tomáš Zdechovský, Ivan Štefanec, Pavel Svoboda, József Nagy, Agnieszka Kozłowska-Rajewicz, Krzysztof Hetman, Csaba Sógor, Patricija Šulin, Romana Tomc, Adam Szejnfeld, David McAllister, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Dubravka Šuica, Anders Sellström, Deirdre Clune, Seán Kelly, Ivana Maletić, Marijana Petir, Laima Liucija Andrikienė, Stanislav Polčák, László Tőkés, Željana Zovko, Francis Zammit Dimech, Inese Vaidere, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), Jiří Pospíšil, Elmar Brok v imenu skupine PPE
Anna Elżbieta Fotyga, Karol Karski, Raffaele Fitto, Ruža Tomašić, Jana Žitňanská, Valdemar Tomaševski, Pirkko Ruohonen-Lerner, Marek Jurek, Monica Macovei, Charles Tannock v imenu skupine ECR
Pavel Telička, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Fredrick Federley, Nadja Hirsch, Filiz Hjusmenova (Filiz Hyusmenova), Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Robert Rochefort, Marietje Schaake, Ramon Tremosa i Balcells, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström, Javier Nart, María Teresa Giménez Barbat v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta o stanju na področju človekovih pravic na Kubi (2018/2926(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kubi, med drugim tistih z dne 17. novembra 2004 o Kubi(1), z dne 2. februarja 2006 o politiki EU do Kube(2), z dne 21. junija 2007 o Kubi(3), z dne 11. marca 2010 o zapornikih vesti na Kubi(4) in z dne 5. julija 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani in o odobritvi tega sporazuma s strani Parlamenta(5),

–  ob upoštevanju dejstva, da je kubanska ljudska narodna skupščina 19. aprila 2018 za novega predsednika izvolila Miguela Diaz-Canela,

–  ob upoštevanju ugotovitev odbora OZN o prisilnih izginotjih na Kubi, izdanih 17. marca 2017,

–  ob upoštevanju mnenja št. 59/2018 delovne skupine za samovoljno pridržanje pri OZN, sprejetega na 82. zasedanju te organizacije od 20. do 24. avgusta 2018, o Arielu Ruizu Urquioli, ki ga organizacija Amnesty International obravnava kot zapornika vesti,

–  ob upoštevanju splošnih rednih pregledov Sveta OZN za človekove pravice o Kubi, opravljenih maja 2013 in maja 2018,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch za leto 2017 o Kubi in izjave, ki jo je 27. julija 2018 dala Erika Guevara-Rosas, direktorica za območje Amerik pri organizaciji Amnesty International, v zvezi s 100 dnevi delovanja nove kubanske vlade,

–  ob upoštevanju mesečnih izjav Kubanskega odbora za človekove pravice in narodno spravo (CCHRNC),

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter drugih mednarodnih pogodb in instrumentov o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju kubanske ustave,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah, katere podpisnica je Kuba,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so človekove pravice tema političnih dialogov EU, pa tudi sporazumov o sodelovanju in trgovini; ker mora biti nedeljivost človekovih pravic, med drugim državljanskih, političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, eden glavnih ciljev Evropske unije v odnosih s Kubo;

B.  ker je Parlament 5. julija 2017 odobril sklenitev sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo; ker so v tem sporazumu jasno predstavljeni veliki pomisleki glede človekovih pravic na Kubi, vsebuje pa tudi klavzulo o začasni prekinitvi izvajanja, če bi prišlo do kršenja določb o človekovih pravicah;

C.  ker se je dialog o človekovih pravicah med EU in Kubo, ki ga vodi posebni predstavnik EU za človekove pravice, začel leta 2015; ker sta EU in Kuba na četrtem dialogu 9. oktobra 2018 med drugim obravnavali udeležbo državljanov v javnih zadevah, tudi v povezavi z nedavnim volilnim procesom, svobodo združevanja in izražanja ter možnost za zagovornike človekovih pravic in druge sektorje civilne družbe, da se svobodno združujejo, izražajo svoja mnenja in sodelujejo v javnem življenju; ker Parlamentu ni jasno, ali je bil na tem srečanju dosežen kak dogovor; ker v zvezi s človekovimi pravicami na Kubi doslej ni bilo oprijemljivih rezultatov, čeprav je bil začet dialog o človekovih pravicah in je bila Kuba znova izvoljena v Svet OZN za človekove pravice za obdobje 2017–2019; ker mora politični dialog vključevati neposreden in intenziven dialog s civilno družbo in opozicijo, brez vsakršnih omejitev;

D.  ker kubanska vlada še vedno noče priznati spremljanja človekovih pravic kot legitimne dejavnosti in odreka pravni status lokalnim skupinam za človekove pravice;

E.  ker naj bi 24. februarja 2019 potekal ustavni referendum; ker proces sprejemanja nove ustave ne predvideva ustreznega vsedržavnega posvetovanja, zaradi česar bo lahko komunistična stranka ohranila vplivno vlogo v družbi, kjer ni večstrankarskega sistema, temeljnih svoboščin ter političnih in državljanskih pravic, centralizirano državno lastništvo in nadzorovano gospodarstvo pa se bosta še okrepila; ker je enostrankarski politični sistem v 3. členu razglašen kot nepreklicen, 224. člen pa določa, da ne sedanja ne prihodnje generacije ne smejo posegati v nespremenljivost socializma, pa tudi sedanjega političnega in družbenega sistema; ker je v osnutku ustave še več precej skrb zbujajočih določb;

F.  ker so neodvisni novinarji, miroljubni oporečniki in zagovorniki človekovih pravic, ki spremljajo zlorabe teh pravic in so večinoma člani demokratične opozicije, na Kubi tarče preganjanja in samovoljnega pridržanja oziroma so zaprti; ker je po navedbah odbora za človekove pravice CCHRNC oktobra 2018 iz povsem političnih razlogov prišlo do najmanj 202 samovoljnih kratkoročnih aretacij miroljubnih nasprotnikov in neodvisnih aktivistov civilne družbe, ki so uveljavljali svojo pravico do izražanja, zbiranja in političnega združevanja;

G.  ker je ena od teh oseb dr. Eduardo Cardet, državni koordinator Krščanskega osvobodilnega gibanja (MCL), ki je bil obsojen na triletno zaporno kazen zaradi miroljubnega uveljavljanja pravice do svobodnega izražanja; ker je bil novembra 2016 aretiran po vrnitvi iz Miamija; ker je dr. Cardet, ki velja za zapornika vesti, trenutno pridržan v zaporu Cuba Si v Holguinu, kjer je zaprt v samici, prepovedani pa so mu tudi družinski obiski in telefonski klici;

H.  ker je Tomas Nuñez Magdariaga, član neuradne politične opozicijske skupine Unión Patriótica de Cuba (UNPACU), začel 62-dnevno gladovno stavko in je bil 15. oktobra 2018 zahvaljujoč mednarodnemu pritisku izpuščen; ker je bil Tomas Magdariaga spoznan za krivega, ker naj bi grozil državnemu uradniku, ki je nazadnje priznal, da si je obtožbe izmislil; ker je ta primer še en jasen dokaz, da se skuša zatreti vse drugače misleče;

I.  ker so bile Dame v belem oktobra 2018 znova glavne žrtve politične represije, več članov Združenega foruma proti totalitarizmu (FANTU) pa žrtve represalij v več pokrajinah v državi;

J.  ker je treba vsem zapornikom na Kubi zagotoviti humano ravnanje; ker kubanska vlada neodvisnim skupinam za človekove pravice ne dovoli obiskov v zaporih; ker kubanskim državljanom nihče ne jamči dolžnega pravnega ravnanja, na primer pravice do poštenega in javnega sojenja s strani usposobljenih in nepristranskih sodnikov; ker so pogojno izpuščeni zaporniki pogosto še naprej izpostavljeni nadlegovanju oblasti;

K.  ker je delovna skupina za samovoljno pridržanje pri OZN jasno izjavila, da imajo kubanske žrtve samovoljnega pridržanja pravico do poprave krivic s strani vlade, med drugim restitucije, odškodnine, rehabilitacije, zadoščenja in zagotovila, da se te krivice ne bodo ponovile;

L.  ker na Kubi obstajajo znamenja večjega spoštovanja svobode veroizpovedi; ker kubanske oblasti hkrati zelo omejujejo gradnjo in obnovo krščanskih cerkva; ker se je cerkev postopoma uveljavila kot največji akter civilne družbe in osrednja nedržavna ponudnica socialnega varstva na Kubi, njene dejavnosti pa ostajajo pod strogim nadzorom oblasti;

M.  ker naj bi tesnejši politični in gospodarski odnosi s Kubo iz zornega kota EU prispevali k napredku političnih reform v tej državi v skladu z željami vseh njenih državljanov; ker naj bi gospodarska in trgovinska liberalizacija tej državi omogočila, da se postopoma približa svobodni družbi, soobstoju, tehnologiji in komunikacijam, kar kubansko prebivalstvo zelo ceni in zahteva;

N.  ker je Parlament nagrado Saharova za svobodo misli že trikrat podelil kubanskim aktivistom: Oswaldu Payaju leta 2002, Damam v belem leta 2005 in Guillermu Fariñasu leta 2010; ker se še vedno redno dogaja, da dobitniki te nagrade ne smejo zapustiti države in se udeležiti mednarodnih prireditev;

O.  ker je Parlament večkrat prosil, ali lahko pošlje uradno delegacijo na Kubo; ker so kubanske oblasti vstop v državo prav vsakič zavrnile, celo po sklenitvi sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju;

1.  ostro obsoja samovoljno pridržanje, preganjanje in nadlegovanje mirnih oporečnikov, neodvisnih novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in pripadnikov politične opozicije na Kubi ter napade nanje; poziva, naj se ta dejanja takoj prenehajo in se takoj izpustijo vsi politični zaporniki, tudi Eduardo Cardet, ter osebe, ki so samovoljno pridržane samo zato, ker so uveljavljale pravico do izražanja in zbiranja;

2.  poziva države članice EU, Evropsko službo za zunanje delovanje in svojo delegacijo na Kubi, naj odločno spoštujejo svoja temeljna načela in politike v zvezi s Kubo, sprejmejo vse potrebne ukrepe za izpustitev omenjenih oseb, poskrbijo, da se nadlegovanje političnih nasprotnikov in zagovornikov človekovih pravic takoj preneha, ter slednjim pomagajo in jih poskusijo zaščititi;

3.  poziva kubanske oblasti, naj izboljšajo razmere v zaporih in ravnanje z zaporniki, mednarodnim skupinam za človekove pravice in neodvisnim kubanskim organizacijam pa omogočijo obisk kubanskih zaporov; poudarja, da je odvzem prostosti kubanskih oporečnikov zaradi njihovih idealov in mirnih političnih dejavnosti v nasprotju s splošno deklaracijo o človekovih pravicah;

4.  obžaluje, da se razmere na področju človekovih pravic in demokracije kljub sprejetemu sporazumu o političnem dialogu in sodelovanju niso izboljšale; poziva k izpolnitvi zavezujočih obveznosti iz tega sporazuma med EU in Kubo, zlasti tistih v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poudarja, da je uspeh sporazuma odvisen od njegovega izvajanja in spoštovanja;

5.  opozarja, da sporazum vključuje določbo o začasni prekinitvi izvajanja, ki se uporabi v primeru kršenja določb o človekovih pravicah; zato vztraja, naj Evropska unija pri izvajanju tega sporazuma tesno spremlja in nadzoruje spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na Kubi ter da se redno pripravljajo poročila za Parlament; poziva podpredsednico/visoko predstavnico Federico Mogherini, naj Parlament na plenarnem zasedanju podrobno obvešča o konkretnih ukrepih, ki so bili sprejeti za to, da se izpolnijo omenjene zahteve;

6.  poziva kubansko vlado, naj preopredeli svojo politiko v zvezi s človekovimi pravicami, tako da jo uskladi z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, in omogoči vsej civilni družbi ter akterjem politične opozicije, da brez omejitev dejavno sodelujejo v političnem in družbenem življenju; poziva Kubo, naj potrdi svojo namero o ohranjanju najvišjih standardov pri uveljavljanju in varovanju človekovih pravic, tako da ratificira mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, pa tudi njune izbirne protokole;

7.  opominja kubanske oblasti, da je po mednarodnem pravu o človekovih pravicah zagotovljena svoboda gibanja in zbiranja ter da ta svoboda velja tudi za aktiviste in člane demokratične opozicije;

8.  ostro obsoja sprejetje odloka 349, ki ogroža pravico do umetniške svobode na Kubi; poziva kubanske oblasti, naj sprejmejo ustrezne zakonodajne ukrepe, da se odlok 349 umakne, preden bi začel veljati decembra 2018; poudarja, da je svoboda umetniškega izražanja bistvena za delujočo in živahno kulturno panogo, da ta lahko ustvarja delovna mesta, razvija kulturne industrije in oživi kulturno dediščino;

9.  poziva kubansko vlado, naj preneha izvajati cenzuro v spletu in ne blokira spletišč, kar počne samo zato, da bi omejila politično kritiko in omejila dostop do informacij;

10.  v celoti podpira ugotovitve Odbora Združenih narodov za prisilna izginotja na Kubi z dne 17. marca 2017, v katerih je to državo pozval, naj sprejme potrebne ukrepe za popolno neodvisnost sodstva in v skladu s pariškimi načeli ustanovi neodvisno nacionalno institucijo za človekove pravice;

11.  izraža močno zaskrbljenost zaradi novega osnutka ustave in referenduma, načrtovanega za februar 2019; poudarja, da v celotnem postopku ni dovolj vključenosti, strpnosti in spoštovanja temeljnih državljanskih in političnih pravic, ki bi lahko zagotovili demokratičen ustavni postopek; v tem smislu znova izraža odločenost, da spodbudi proces tranzicije v pluralistično demokracijo in spoštovanje človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, v katerem bodo sodelovali vsi akterji in ne bo noben izključen, kot je navedeno v splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ter trajno oživitev gospodarstva, usmerjeno v izboljšanje življenjskega standarda prebivalcev Kube v skladu z željami kubanskega ljudstva; poziva ustrezne kubanske organe, naj v novi ustavi določijo pravila o svobodnih in pluralističnih volitvah;

12.  poziva evropske institucije in države članice, naj pomagajo pri gospodarskem in političnem prehodu k popolnoma demokratičnemu sistemu na Kubi, v katerem bodo spoštovane temeljne pravice vseh državljanov; podpira uporabo različnih instrumentov zunanje politike EU, zlasti evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), za okrepitev dialoga EU s kubansko civilno družbo in tistimi, ki podpirajo miren prehod na Kubi;

13.  poziva kubanske organe, naj odpravijo smrtno kazen za vsa kazniva dejanja; poziva k moratoriju na smrtno kazen, dokler ne bo uradno sprejeta ta pravna sprememba; poziva k ponovnemu pregledu vseh smrtnih obsodb, da bi se zagotovilo, da so bili pri sojenjih, povezanih z njimi, upoštevani mednarodni standardi ter da v prihodnje ne bo izvršena nobena smrtna kazen;

14.  poziva kubansko vlado, naj cerkvam dovoli svobodno izvajanje dejavnosti socialne oskrbe v kubanski družbi; poziva, naj se v celoti zagotovi svoboda veroizpovedi in vesti;

15.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico Federico Mogherini, naj prizna obstoj politične opozicije kubanski vladi in podpre njeno vključitev v politični dialog med EU in Kubo; opominja evropske institucije, da so civilna družba in prejemniki nagrade Saharova ključni dejavniki demokratizacije Kube in da morajo biti njihova mnenja slišana ter upoštevana v okviru dvostranskih odnosov; v zvezi s tem poziva vse predstavnike držav članic EU, naj med srečanji s kubanskimi oblastmi sprožajo vprašanja o človekovih pravicah in naj se ob obisku Kube sestanejo s prejemniki nagrade Saharova, da bi zagotovili notranjo in zunanjo povezanost politike EU o človekovih pravicah;

16.  močno obžaluje, da kubanske oblasti odborom, delegacijam in nekaterim političnim skupinam Evropskega parlamenta niso dovolile obiska Kube, čeprav je Parlament odobril sklenitev sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju; oblasti poziva, naj nemudoma dovolijo vstop v državo, vključno s tem, da omogočijo obisk Kube ob ustavnem referendumu, predvidenem za 24. februar 2019;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in narodni skupščini Republike Kube, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, visoki komisarki Združenih narodov za človekove pravice in vladam držav CELAC.

 

 

(1)

UL C 201 E, 18.8.2005, str. 83.

(2)

UL C 288 E, 24.11.2006, str. 81.

(3)

UL C 146 E, 12.6.2008, str. 377.

(4)

UL C 349 E, 22.12.2010, str. 82.

(5)

UL C 334, 19.9.2018, str. 99.

Zadnja posodobitev: 15. november 2018Pravno obvestilo