Postopek : 2019/2569(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B8-0104/2019

Predložena besedila :

RC-B8-0104/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/02/2019 - 10.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 142kWORD 52k
12.2.2019
PE635.329v01-00}
PE635.330v01-00}
PE635.331v01-00} RC1
 
B8-0104/2019}
B8-0105/2019}
B8-0106/2019} RC1

v skladu s členom 123(2) in 123(4) Poslovnika,

ki nadomesti naslednje predloge resolucij:

B8-0104/2019 (Verts/ALE)

B8-0105/2019 (S&D)

B8-0106/2019 (GUE/NGL)


o pravici do mirnega protestiranja in sorazmerni uporabi sile (2019/2569(RSP))


Sylvia-Yvonne Kaufmann v imenu skupine S&D
Eva Joly, Judith Sargentini, Philippe Lamberts v imenu skupine Verts/ALE
Marie-Christine Vergiat, Marina Albiol Guzmán, Patrick Le Hyaric, Martin Schirdewan, Barbara Spinelli v imenu skupine GUE/NGL
PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o pravici do mirnega protestiranja in sorazmerni uporabi sile (2019/2569(RSP))  

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pogodb o EU, zlasti členov 2, 3, 4, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju primerjalne študije glede nacionalne zakonodaje o svobodi mirnega zbiranja, ki jo je Beneška komisija potrdila na 99. plenarnem zasedanju (Benetke, 13. in 14. junija 2014),

–  ob upoštevanju priročnika za človekove pravice o policijskih dejavnostih pri zborovanjih, ki ga je izdal Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR),

–  ob upoštevanju smernic Beneške komisije in Urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice o svobodi mirnega zbiranja,

–  ob upoštevanju osnovnih načel OZN o uporabi sile in strelnega orožja s strani uslužbencev organov pregona ter kodeksa ravnanja OZN za uslužbence organov pregona,

–  ob upoštevanju skupnega poročila OZN o dobrem upravljanju zborovanj, ki sta ga pripravila posebni poročevalec za pravico do mirnega zbiranja in združevanja ter posebni poročevalec za usmrtitve, izvršene po zunajsodnih, skrajšanih in samovoljnih postopkih,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji v letu 2017(1),

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker EU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; ker so te vrednote skupne vsem državam članicam v družbi, v kateri prevladujejo pluralizem, prepoved diskriminacije, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost moških in žensk;

B.  ker morajo temeljne pravice glede na to, da izvirajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic, veljati kot splošna načela prava Unije in ker je treba spoštovati mednarodne instrumente na področju človekovih pravic;

C.  ker člen 12 Listine Evropske unije o človekovih pravicah, člen 11 Evropske konvencije o človekovih pravicah in člen 21 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah določajo, da ima vsakdo pravico do mirnega zbiranja;

D.  ker člen 4 Listine Evropske unije o človekovih pravicah, člen 3 Evropske konvencije o človekovih pravicah in člen 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah določajo, da nihče sme biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju;

E.  ker je svoboda zbiranja del svobode izražanja, kot zagotavljajo člen 11 Listine Evropske unije o človekovih pravicah, člen 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah in člen 19 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določajo, da ima vsakdo pravico do svobode izražanja, ki obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje;

F.  ker je treba v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije pri vseh omejitvah temeljnih pravic in državljanskih svoboščin spoštovati načela zakonitosti, nujnosti in sorazmernosti;

G.  ker so bili organi kazenskega pregona v več državah članicah kritizirani, da ogrožajo pravico do mirnega zbiranja in uporabljajo čezmerno silo;

H.  ker je zaradi uporabe manj smrtonosnega orožja in naprav, kot so puške z gumijastimi naboji Flash-Ball in LBD 40 ter granate z gumijastimi naboji F4, med nedavnimi demonstracijami v EU prišlo do velikega števila hudih poškodb;

1.  poziva države članice, naj spoštujejo pravico do mirnega zbiranja in svobodo izražanja;

2.  poudarja, da je odprta javna razprava bistvena za delovanje demokratičnih družb; verjame, da nasilje nad mirnimi protestniki nikoli ne more biti rešitev;

3.  obsoja to, da so bili v zadnjih letih v več državah članicah sprejeti zakoni o omejevanju svobode zbiranja;

4.  obsoja nasilno in nesorazmerno posredovanje državnih oblasti med protesti in mirnimi demonstracijami; spodbuja ustrezne organe, naj zagotovijo pregledno, nepristransko in učinkovito preiskavo, če obstaja sum nesorazmerne uporabe sile; opozarja, da morajo organi kazenskega pregona vedno odgovarjati za opravljanje svojih dolžnosti ter spoštovanje ustreznih pravnih in operativnih okvirov;

5.  poziva države članice, naj ne uporabljajo čezmerne sile in samovoljnega pridržanja proti mirnim demonstrantom; poziva jih tudi, naj zagotovijo, da bo uporaba sile s strani organov kazenskega pregona vedno zakonita, sorazmerna, nujna in zadnja možnost ter da bosta pri tem varovana človeško življenje in telesna nedotakljivost; ugotavlja, da je neselektivna uporaba sile proti množicam v nasprotju z načelom sorazmernosti;

6.  ugotavlja, da imajo novinarji in fotoreporterji pomembno vlogo pri poročanju o nesorazmernem nasilju, ter obsoja primere, ko so bili tarča namernih napadov;

7.  se zaveda, da so med žrtvami tudi pripadniki policijskih sil, saj delajo v težavnih razmerah, zlasti zaradi sovražnosti nekaterih protestnikov, pa tudi zaradi pretirane delovne obremenitve; obsoja vse oblike nasilja, ki ga nad ljudmi in lastnino vršijo organizirane nasilne skupine, saj s tem spodkopavajo legitimnost mirnih protestov;

8.  poziva države članice, naj uporabijo alternativne prakse, ki so se že izkazale za učinkovite, zlasti tiste, pri katerih se preprečuje fizični stik z demonstranti in se uporabljajo mediatorji;

9.  opozarja, da je treba v politikah kazenskega pregona posebno pozornost nameniti osebam, ki so posebej ranljive za škodljive posledice sile na splošno, pa tudi za učinke posebnega manj smrtonosnega orožja, na primer otrokom, nosečnicam, starejšim, invalidom, duševnim bolnikom in osebam pod vplivom drog ali alkohola;

10.  spodbuja uslužbence organov pregona držav članic, naj dejavno sodelujejo v usposabljanju Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) o ohranjanju javnega reda; spodbuja države članice, naj izmenjujejo dobro prakso v zvezi s tem; poziva jih, naj spodbujajo stalno usposabljanje policijskih sil v zvezi z nacionalnim in mednarodnim pravom o človekovih pravicah;

11.  poudarja, da morajo organi kazenskega pregona dati prednost prostovoljnemu razhodu brez uporabe sile; vztraja, da se strelno orožje ne bi smelo nikoli zakonito uporabiti, da bi se razgnalo zborovanje, temveč se lahko uporabi samo, če je nujno, da bi se odpravila nevarnost za življenje ali hude poškodbe;

12.  obsoja uporabo nekaterih vrst manj smrtonosnega orožja, kot so nesmrtonosni kinetični izstrelki in granate s solzivcem za takojšnjo uporabo, s strani policijskih sil proti mirnim protestnikom; prav tako obsoja uporabo solzivca, vodnih topov, strelnega orožja za zadajanje elektrošoka in podobnih sredstev za razganjanje mirnih protestnikov, saj lahko povzročijo hude poškodbe s posledicami, ki trajajo vse življenje; ugotavlja, da so številne mednarodne organizacije in organi zahtevali prepoved nekaterih vrst manj smrtonosnega orožja;

13.  je zaskrbljen, ker imajo države članice različne pragove za uporabo sile in orožja; obžaluje, da organi kazenskega pregona zelo različno obravnavajo državljane EU in da njihove temeljne pravice niso povsod enako zaščitene;

14.  pozdravlja odločitev nekaterih držav članic in njihovih regij, da začasno ali stalno prepovejo nekatere vrste manj smrtonosnega orožja; poziva k prepovedi uporabe nekaterih vrst manj smrtonosnega orožja in naprav, ki vključujejo na primer metalce nesmrtonosnih kinetičnih izstrelkov, granate z gumijastimi naboji in granate s solzivcem za takojšnjo uporabo;

15.  poziva države članice, naj pred uvedbo orožja na trg zagotovijo njegovo neodvisno ocenjevanje in preskušanje ter naj zbirajo vse tekoče podatke o uporabi sile, da bi se omogočilo zbiranje dokazov v zvezi z uporabo, zlorabo, nepričakovanimi posledicami, poškodbami, smrtnimi žrtvami in vzroki zanje;

16.  poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, naj organizira predstavitev o uporabi sile in manj smrtonosnega orožja med zborovanji ter pripravi poročilo o tej temi v sodelovanju s strokovno skupino STOA, da bi se oblikovale smernice za države članice glede uporabe sile in manj smrtonosnega orožja; spodbuja Komisijo in Agencijo EU za temeljne pravice, naj sodelujeta v tem postopku;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizaciji združenih narodov.

 

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0032.

Zadnja posodobitev: 13. februar 2019Pravno obvestilo