Postopek : 2019/2733(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B9-0014/2019

Predložena besedila :

RC-B9-0014/2019

Razprave :

PV 18/07/2019 - 3.2
CRE 18/07/2019 - 3.2

Glasovanja :

PV 18/07/2019 - 7.2
CRE 18/07/2019 - 7.2

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0005

<Date>{17/07/2019}17.7.2019</Date>
<RepeatBlock-NoDocSe> <NoDocSe>B9-0014/2019</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0027/2019</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0030/2019</NoDocSe></RepeatBlock-NoDocSe> } RC1
PDF 158kWORD 49k

<TitreType>SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členoma 144(5) in 132(4) Poslovnika,</TitreRecueil>


<Replacing>ki nadomesti naslednje predloge resolucij:</Replacing>

<TablingGroups>B9-0014/2019 (Verts/ALE)

B9-0027/2019 (S&D)

B9-0030/2019 (Renew)</TablingGroups>


<Titre>o razmerah na ameriško-mehiški meji</Titre>

<DocRef>(2019/2733(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Kati Piri, Nacho Sánchez Amor</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

<Depute>Sheila Ritchie, Andrus Ansip, Petras Auštrevičius, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Jordi Cañas, Olivier Chastel, Dacian Cioloș, Pascal Durand, Laurence Farreng, Valter Flego, Luis Garicano, Klemen Grošelj, Christophe Grudler, Bernard Guetta, Sophia in ’t Veld, Irena Joveva, Pierre Karleskind, Ilhan Kjuču (Ilhan Kyuchyuk), Javier Nart, Jan-Christoph Oetjen, Maite Pagazaurtundúa, Mauri Pekkarinen, Dragoş Pîslaru, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Stéphane Séjourné, Susana Solís Pérez, Ramona Strugariu, Irène Tolleret, Dragoş Tudorache, Viktor Uspaskich, Hilde Vautmans, Marie-Pierre Vedrenne</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

<Depute>Tineke Strik, Damien Carême, Yannick Jadot, Margrete Auken, Monika Vana, Catherine Rowett, Alexandra Geese, Alice Kuhnke, Hannah Neumann, Erik Marquardt, Katrin Langensiepen, Molly Scott Cato, Gina Dowding, Ernest Urtasun, Reinhard Bütikofer</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

</RepeatBlock-By>

PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah na ameriško-mehiški meji

(2019/2733(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki določa, da se morajo upoštevati predvsem koristi otroka in da ima vsak otrok pravico do rednih osebnih odnosov in neposrednih stikov z obema staršema;

 ob upoštevanju Mednarodne konvencije o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin,

 ob upoštevanju izjav članov kongresa ZDA po obisku centrov za pridržanje julija 2019,

 ob upoštevanju Konvencije o statusu beguncev (konvencija iz leta 1951) in Protokola o statusu beguncev iz leta 1967,

 ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz leta 2008,

 ob upoštevanju političnih pobud sedanje administracije ZDA v zvezi z migracijami in azilom ter protokolov za zaščito migrantov,

 ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet z dne 8. julija 2019,

 ob upoštevanju izjave vršilca dolžnosti ministra ZDA za domovinsko varnost z dne 9. julija 2019,

 ob upoštevanju memoranduma urada generalnega inšpektorja za ministrstvo za domovinsko varnost za vršilca dolžnosti ministra ZDA za domovinsko varnost o razmerah v sprejemnem centru Rio Grande Valley z dne 2. julija 2019,

 ob upoštevanju globalnega dogovora o migracijah, ki ga je 19. decembra 2018 sprejela Generalna skupščina OZN,

 ob upoštevanju deklaracije o neodvisnosti ZDA iz leta 1776,

 ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A. ker tako ZDA kot EU človekove pravice štejejo za neodtujljivo in temeljno pravico vseh ljudi;

B. ker je v zadnjih letih večplastna kriza nasilja in zakoreninjene revščine celotne družine vodila, vključno z mladimi in otroki, vodila k begu iz Mehike in severnega trikotnika Srednje Amerike – Salvador, Gvatemala in Honduras – ter iskanju varnosti, zaščite in ekonomske stabilnosti v ZDA;

C. ker so ZDA zgodovinsko gledano država priseljevanja in vključujejo raznolike skupnosti;

D. ker ima vsaka suverena država pravico odločiti o pogojih vstopa in bivanja tujih državljanov, vendar mora ob tem spoštovati vse ustrezne mednarodne obveznosti v okviru človekovih pravic;

E. ker so bile ZDA leta 2018 daleč največja donatorica agenciji OZN za begunce, UNHCR, in so skupaj prispevale 1.589.776.543 USD;

F. ker so ZDA sprejele stroge ukrepe, ki vplivajo na migrante in prosilce za azil, ki vstopijo v državo v iskanju svoje neodtujljive pravice do življenja ter svobode in v prizadevanju za srečo;

G. ker so na meji med ZDA in Mehiko kritične humanitarne razmere, pri čemer migrante in prosilce za azil v ZDA, ko prestopijo mejo, takoj pridržijo; ker so razmere, s katerimi se soočajo otroci, še zlasti zaskrbljujoče in obsojanja vredne, saj jih na stotine životari v šotoriščih na meji ali so zaprti v prostorih za pridržanje, ki ne dosegajo minimalnih standardov človekovih pravic, saj so prenatrpani in nimajo ustreznih zdravstvenih prostorov, dostojne hrane in ustrezne sanitarne oskrbe;

H. ker je urad generalnega inšpektorja ZDA za ministrstvo za domovinsko varnost v memorandumu o razmerah v sprejemnem centru Rio Grande Valley poudaril „nujna vprašanja, ki zahtevajo takojšnjo pozornost in ukrepe,“ zaradi „resne prenatrpanosti in podaljšanega pridržanja tujih otrok brez spremstva, družin in posameznih odraslih, ki potrebujejo takojšnjo pomoč“, ter pozval k „takojšnjim ukrepom za odpravo nevarne prenatrpanosti in podaljšanega pridržanja otrok in odraslih na območju Rio Grande Valley“;

I. ker prikrajšanje otrok za svobodo na podlagi migracijskega statusa njihovih staršev nikoli ni v najboljšem interesu otroka, presega zahtevo nujnosti, je izjemno nesorazmerno in lahko pomeni kruto, nečloveško ali poniževalno ravnanje z migrantskimi otroki; ker bi moral biti odvzem svobode odraslim migrantom in prosilcem za azil skrajni ukrep, in če do njega pride, bi moral trajati najkrajši možni čas, in sicer ob varovalih dolžnega postopanja in ob popolnem upoštevanju vseh ustreznih mednarodnih standardov na področju človekovih pravic;

J. ker je bilo po podatkih, ki jih je organizaciji Amnesty International razkrila agencija ZDA za carinsko in mejno zaščito, med letom 2017 in avgustom 2018 približno 8000 družin ločenih, potem ko so prestopile mejo; ker te ocene ne zajemajo številnih drugih primerov ločitve, kot so tiste med otroki in njihovimi starejšimi sorojenci, tetami in strici, starimi starši in daljnimi sorodniki;

K. ker je zvezni sodnik v San Diegu junija 2018 administraciji ZDA odredil, naj ustavi ločevanje; ker pa je carinska in mejna zaščita ZDA glede na podatke, ki jih je prejel zvezni sodnik, ločevanje kljub temu nadaljevala, pri čemer je bilo od junija 2018 vsaj 245 otrok ločenih od svojih družin, v mnogih primerih brez jasne dokumentacije, ki bi omogočala slediti lokaciji otrok;

L. ker je ministrstvo ZDA za zdravje in socialne zadeve odkrilo 2737 ločenih otrok, pri tem pa ugotovilo, da jih je bilo od leta 2017 ločenih še več tisoč, ne da bi jih mogla administracija identificirati, in sicer zaradi odsotnosti učinkovitega sistema sledenja;

M. ker dejanje ločitve družine in pridržanja za nedoločen čas pomeni slabo ravnanje; ker so otroci, ki živijo v institucijah ločeno od svojih družin, zelo dovzetni za čustveno, fizično in psihološko zlorabo, ki lahko vodi k trajnim težavam v razvoju, poškodbam in globokim travmam, poleg tega pa ima hude negativne družbene posledice;

N. ker je iz poročil ameriške zveze za državljanske svoboščine in različnih izjav uradnih govorcev ministrstev ZDA za zdravje in socialne zadeve ter za domovinsko varnost razvidno, da je od lani v imigracijskem pridržanju umrlo vsaj šest otrok, in sicer po skoraj desetletju, v katerem glede na poročila ni umrl noben otrok v pridržanju carinske in mejne zaščite ZDA;

O. ker je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) doslej v letu 2019 vsaj 197 ljudi umrlo, ko so poskušali iz Mehike vstopiti v ZDA, med njimi vsaj 13 otrok; ker število umrlih v zadnjih petih letih stalno narašča, pri čemer je med letoma 2014 in 2018 umrlo več kot 1900 ljudi;

P. ker so v zadnjih tednih mehiški organi znatno okrepili izvrševanje migracijskih politik, zaradi česar se je povečalo število pridržanih in deportiranih migrantov;

Q. ker so migranti, predvsem iz Srednje Amerike, ki se soočajo z zelo težkimi razmerami, prisiljeni potovati v ZDA in prečkati njihovo mejo; ker zaradi pritiska na južno in severno mejo na tisoče migrantov, povečini žensk in otrok, resno ogroža svoja življenja;

R. ker mehiška vlada navaja, da se država trenutno sooča s hudo krizo javne varnosti; ker ZDA prosilce za azil na podlagi svojih protokolov za zaščito migrantov vrača v Mehiko, tudi v dve severni zvezni državi, ki sta med najbolj nasilnimi v državi (Baja California in Chihuahua), ter živijo v izjemno negotovih razmerah in jim grozi, da postanejo žrtve hudih kaznivih dejanj, vključno z ugrabitvijo, spolnim napadom in nasiljem;

S. ker množično zavračanje prosilcev za azil, nezakonito ločevanje družin ter samovoljno pridržanje in pridržanja prosilcev za azil za nedoločen čas brez možnosti pogojnega izpusta predstavljajo krute politike in so v očitnem nasprotju tako s pravom ZDA na področju azila kot mednarodnim pravom;

T. ker je predstavniški dom ZDA 27. junija 2019 sprejel sveženj v znesku 4,6 milijarde ameriških dolarjev za reševanje razmer na meji med ZDA in Mehiko;

U. ker so uradi OZN za človekove pravice v Mehiki in Srednji Ameriki zabeležili številne kršitve in zlorabe človekovih pravic migrantov in prosilcev za azil, ki prečkajo ta območja, vključno s prekomerno uporabo sile, samovoljnim odvzemom prostosti, ločevanjem družin, odrekanjem dostopa do storitev, vračanjem in samovoljnimi izgoni;

V. ker je Konvencijo OZN o otrokovih pravicah podpisalo in ratificiralo 195 pogodbenic; ker so ZDA edina država članica OZN, ki ni ratificirala te konvencije;

W. ker partnerstvo med EU in ZDA zgodovinsko temelji na močnih političnih, kulturnih, gospodarskih in zgodovinskih vezeh ter na skupnih vrednotah, kot so svoboda, demokracija, spodbujanje miru in stabilnosti, človekove pravice in pravna država; ker so trdni odnosi med EU in ZDA bistveni za izgradnjo bolj demokratičnega, varnejšega in uspešnejšega sveta;

1. je zelo zaskrbljen zaradi položaja migrantov in prosilcev za azil ob meji med ZDA in Mehiko, zlasti otrok migrantov;

2. obžaluje številne smrtne žrtve med ljudmi, ki so na poti proti meji med ZDA in Mehiko; izraža globoko solidarnost z vsemi žrtvami in njihovimi družinami;

3. je zaskrbljen zaradi obupnih razmer, v katerih migranti in prosilci za azil, zlasti otroci, bivajo v centrih za pridržanje priseljencev v ZDA, kjer ni ustreznega zdravstvenega varstva, dostojne hrane in primerne sanitarne oskrbe; globoko obžaluje, da je v zadnjih mesecih umrlo sedem mladoletnih migrantov, ki jih je pridržalo ministrstvo za domovinsko varnost ZDA, in podpira vsa prizadevanja kongresa in administracije ZDA, da bi zagotovila nadzor, preiskavo, preglednost in odgovornost v zvezi z okoliščinami teh smrti;

4. poudarja, da je treba pri ukrepih za upravljanje meja spoštovati mednarodne obveznosti ZDA na področju človekovih pravic in da ne bi smeli temeljiti na ozkih politikah, namenjenih odkrivanju, pridržanju in hitri odstranitvi migrantov brez urejenega statusa;

5. poziva, naj se zagotovijo človekove pravice, varnost in dostop do azilnih postopkov, ki so skladni s človekovimi pravicami, tudi s spoštovanjem načela nevračanja in zagotavljanjem dostojnih pogojev sprejema;

6. obžaluje uporabo ločevanja družin, ki lahko sistematično povzroča travme pri otrocih in njihovih družinah, in ki jo sedanja administracija ZDA očitno uporablja kot orodje politike priseljevanja, usmerjeno v odvračanje ljudi, ki iščejo varnost;

7. poudarja, da ločevanje družin in pridržanje priseljencev nikoli nista v interesu otroka;

8. je seznanjen z memorandumom urada generalnega inšpektorja in podobnimi poročili ter poziva ZDA, naj revidirajo vse svoje obstoječe migracijske politike in prakse, ki kršijo mednarodno pravo na področju človekovih pravic, vključno z osrednjo pravico do iskanja azila, načelom nevračanja in pravico do človekovega dostojanstva;

9. poziva vlado ZDA, naj preneha ločevati družine in nujno spet združi z njihovimi družinami vse otroke, ki so še vedno ločeni od svojih staršev ali skrbnikov, da bi zagotovila njihovo rehabilitacijo, ter naj pri tem posebno pozornost nameni potrebam teh otrok;

10. poziva ustrezne organe v ZDA, naj takoj zagotovijo, da bodo imeli vsi pridržani dostop do osnovnih pravic, kot so pravice do vode, hrane, zdravstvenega varstva in zatočišča;

11. poziva organe v ZDA, naj nujno najdejo nadomestne rešitve za migrante in prosilce za azil, tako otroke kot odrasle, ki ne bodo vključevale odvzema prostosti; zahteva, da se prizadete otroke vrne k njihovim družinam;

12. poziva vlado ZDA, naj ratificira Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, ki so jo ZDA podpisale leta 1995, a potem nikoli sprejele, in so tako edina država na svetu, ki ni sprejela te konvencije; poziva vlado ZDA, naj ratificira tretji izbirni protokol k tej konvenciji, in sicer o postopku obveščanja za pritožbe;

13. izraža resno zaskrbljenost zaradi nedavnih racij agencije ZDA za izvrševanje zakonodaje na področjih carine in priseljevanja, usmerjenih zoper migrante brez dokumentov, predvsem iz Srednje Amerike, njihove starše in otroke, ki vodijo v kriminalizacijo teh ljudi;

14. meni, da odzivanje na migracijske tokove z represijo ali kriminalizacijo spodbuja ksenofobijo, sovraštvo in nasilje;

15. je zaskrbljen zaradi nedavnih sprememb migracijske politike, ki jih je sprejela mehiška oblast, in poziva vlado te države, naj pri obravnavanju migracij upošteva mednarodne standarde in pravo človekovih pravic;

16. meni, da vojska ni pravi instrument za reševanje migracijskih vprašanj; poudarja, da bi morali razmere na meji reševati specializirani policisti, ki so ustrezno usposobljeni in imajo navodila, naj spoštujejo človekove pravice in dostojanstvo migrantov;

17. priznava, da so migracije svetovni izziv, in poziva države izvora in tranzita ter ciljne države, naj s celovitim pristopom sodelujejo pri odpravljanju izvirnih vzrokov migracijskih tokov; v zvezi s tem ponovno izraža celovito podporo oblikovanju in izvajanju globalnega dogovora o beguncih ter globalnega dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki nudita lepo priložnost za izboljšanje upravljanja migracij in reševanje z njimi povezanih izzivov;

18. ponovno izraža naklonjenost odprti in pravični trgovini ter trdno prepričanje, da gospodarska prisila in grožnje s povračilnimi carinami niso produktivne ter suverenim državam ne pomagajo pri iskanju konstruktivnih in vzdržnih rešitev za politične izzive, kot so migracije;

19. izreka priznanje posameznikom in organizacijam civilne družbe, ki migrantom zagotavljajo najosnovnejše pravice, kot so pravica do vode, hrane, zdravstvene oskrbe, ustreznega zatočišča in druge tovrstne pomoči na obeh straneh meje in po vsej regiji; ponovno poziva, naj se humanitarna pomoč ne kriminalizira, in še enkrat nujno poziva Komisijo, naj v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 5. julija 2018 sprejme smernice v zvezi s tem;

20. pozdravlja izjavo visokega komisarja OZN za človekove pravice; bi si želel napotitev misije za ugotavljanje dejstev Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR) ali ustreznih strokovnjakov OZN, da bi raziskali razmere na področju človekovih pravic ob meji med ZDA in Mehiko;

21. se zavezuje, da bo pozorno spremljal razvojno pomoč EU za to regijo, da bi zagotovil učinkovite standarde razvoja, saj lahko pripomorejo k odpravljanju izvirnih vzrokov prisilnih migracij;

22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Evropske komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in njegovi vladi, kongresu ZDA ter vladi in parlamentu Mehike.

Zadnja posodobitev: 18. julij 2019Pravno obvestilo