Postopek : 2019/2822(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : RC-B9-0050/2019

Predložena besedila :

RC-B9-0050/2019

Razprave :

PV 19/09/2019 - 4.2
CRE 19/09/2019 - 4.2

Glasovanja :

PV 19/09/2019 - 7.2

Sprejeta besedila :

P9_TA(2019)0018

<Date>{18/09/2019}18.9.2019</Date>
<RepeatBlock-NoDocSe> <NoDocSe>B9-0050/2019</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0081/2019</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0086/2019</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0087/2019</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0091/2019</NoDocSe> }
 <NoDocSe>B9-0092/2019</NoDocSe></RepeatBlock-NoDocSe> } RC1
PDF 162kWORD 50k

<TitreType>SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členoma 144(5) in 132(4) Poslovnika,</TitreRecueil>


<Replacing>ki nadomesti naslednje predloge resolucij:</Replacing>

<TablingGroups>B9-0050/2019 (ECR)

B9-0081/2019 (Verts/ALE)

B9-0086/2019 (S&D)

B9-0087/2019 (Renew)

B9-0091/2019 (GUE/NGL)

B9-0092/2019 (PPE)</TablingGroups>


<Titre>o Mjanmaru, zlasti položaju ljudstva Rohinga</Titre>

<DocRef>(2019/2822(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Michael Gahler, Tomáš Zdechovský, David Lega, Antonio López-Istúriz White, Loránt Vincze, Vladimír Bilčík, David McAllister, Željana Zovko, Arba Kokalari, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Romana Tomc, Karoline Edtstadler, Ivan Štefanec, Michaela Šojdrová, Vangelis Meimarakis, Milan Zver, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Isabel Wiseler-Lima, Tomasz Frankowski, Sandra Kalniete, Esther de Lange, Stanislav Polčák, Stelios Kiburopulos (Stylianos Kympouropoulos), Francisco José Millán Mon, Rosa Estaràs Ferragut, Inese Vaidere, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev)</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

<Depute>Kati Piri, Agnes Jongerius</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine S&D</Commission>

<Depute>Urmas Paet, Atidže Alieva-Veli (Atidzhe Alieva-Veli), Abir Al-Sahlani, Andrus Ansip, Petras Auštrevičius, Phil Bennion, Izaskun Bilbao Barandica, Sylvie Brunet, Olivier Chastel, Katalin Cseh, Chris Davies, Anna Júlia Donáth, Laurence Farreng, Fredrick Federley, Valter Flego, Klemen Grošelj, Christophe Grudler, Irena Joveva, Ondřej Kovařík, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Nathalie Loiseau, Karen Melchior, Javier Nart, Lucy Nethsingha, Bill Newton Dunn, Dragoş Pîslaru, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Michal Šimečka, Susana Solís Pérez, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu, Hilde Vautmans, Marie-Pierre Vedrenne, Chrysoula Zacharopoulou</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

<Depute>Heidi Hautala, Hannah Neumann, Ernest Urtasun, Saskia Bricmont, Klaus Buchner, Bronis Ropė, Ville Niinistö, Catherine Rowett, Erik Marquardt, Anna Cavazzini, Viola Von Cramon-Taubadel, Kim Van Sparrentak, Tineke Strik, Ellie Chowns</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

<Depute>Anna Fotyga, Karol Karski, Raffaele Fitto, Ruža Tomašić, Witold Jan Waszczykowski, Evžen Tošenovský, Valdemar Tomaševski, Assita Kanko</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

<Depute>Marisa Matias, Younous Omarjee, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)</Depute>

<Commission>{GUE/NGL}v imenu skupine GUE/NGL</Commission>

<Depute>Fabio Massimo Castaldo, Miroslav Radačovský</Depute>

</RepeatBlock-By>

PRED. SPREM.

Resolucija Evropskega parlamenta o Mjanmaru, zlasti položaju ljudstva Rohinga

(2019/2822(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mjanmaru in o položaju ljudstva Rohinga, zlasti z dne 21. maja 2015[1], 7. julija 2016[2], 15. decembra 2016[3], 14. septembra 2017[4], 14. junija 2018[5] in 13. septembra 2018[6],

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. februarja 2018 o Mjanmaru/Burmi in z dne 10. decembra 2018,

 ob upoštevanju petega dialoga o človekovih pravicah med Evropsko unijo in Mjanmarom, ki je potekal 14. junija 2019 v Najpjidavu (Mjanmar),

 ob upoštevanju Konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,

 ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948,

 ob upoštevanju končnega poročila in priporočil svetovalnega odbora za zvezno državo Rakhine, ki mu je predsedoval Kofi Anan,

 ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 23. marca 2018 o spolnem nasilju, povezanem s konflikti, predloženega varnostnemu svetu OZN (S/2018/250),

 ob upoštevanju poročila Sveta Združenih narodov za človekove pravice o podrobnih ugotovitvah neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev o Mjanmaru (UNIFFM) z dne 8. avgusta 2018 (A/HRC/42/50), resolucije Sveta Združenih narodov za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic rohinških muslimanov in drugih manjšin v Mjanmaru z dne 3. oktobra 2018 (A/HRC/RES/39/2) in poročila Sveta Združenih narodov za človekove pravice o neodvisnem preiskovalnem mehanizmu za Mjanmar z dne 7. avgusta 2019 (A/HRC/42/66),

 ob upoštevanju poročila neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev o Mjanmaru o spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola v Mjanmaru ter učinku etničnih konfliktov z vidika spola z dne 22. avgusta 2019 (A/HRC/42/CRP.4);

 ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1949 in njenih dodatnih protokolov,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju členov 144(5) in 132(4) Poslovnika,

A. ker se je od leta 2017 iz Mjanmara v sosednji Bangladeš zateklo več kot 700.000 Rohingejcev, ki so skušali ubežati pred represijo, neprestanim kršenjem človekovih pravic, vsesplošnim pobijanjem, posilstvi in požiganjem vasi v zvezni državi Rakhine, v kateri je nekoč živelo več kot milijon Rohingejcev, kar vse izvajajo mjanmarske oborožene skupine;

B. ker Rohingejci nasploh veljajo za eno najbolj preganjanih manjšin in so največja skupina brez državljanstva, mnogi pa zdaj živijo v največjem begunskem naselju na svetu, v taborišču Kutupalong pri Cox’s Bazarju v Bangladešu;

C. ker so begunska taborišča v Bangladešu prenatrpana, razmere v njih so nehigienske, za ženske in otroke je na voljo le omejen dostop do porodnega in zdravstvenega varstva, poleg tega taborišča ogrožajo naravne nesreče, na primer plazovi in poplave; ker so Rohingejci, ki živijo v begunskih taboriščih, še vedno hudo ogroženi in so zaradi zelo slabe hrane in vode močno izpostavljeni različnim boleznim in okužbam; ker rohinški otroci še vedno nimajo ustreznega dostopa do formalnega šolanja; ker rohinškim beguncem v Bangladešu zadnje tedne omejujejo pravico do svobodnega izražanja ter mirnega zbiranja in združevanja; ker bi lahko ukrepi, kot je policijska ura ali blokiranje komunikacij, še poslabšali hude kršitve človekovih pravic Rohingejcev;

D. ker je v mjanmarski zvezni državi Rakhine po ocenah ostalo okoli 600.000 Rohingejcev, ki doživljajo neprestane diskriminacijske ukrepe in ravnanje, jim sistematično kršijo temeljne pravice, jih samovoljno aretirajo ali zapirajo v prenatrpana taborišča, jim omejujejo prosto gibanje in jim intenzivno onemogočajo dostop do izobraževanja in zdravstvenega varstva;

E. ker mjanmarske oblasti od junija 2019 blokirajo telekomunikacije v severnem in osrednjem delu zvezne države Rakhine ter v mestu Paletva v zvezni državi Čin; ker v zvezni državi Rakhine strog vojaški nadzor onemogoča dostop do medijev in medijsko poročanje;

F. ker sta Mjanmar in Bangladeš napovedala uradno vračanje beguncev, a sta načrte zaradi nezadostnih jamstev opustila; ker begunci doživljajo hude travme in se bojijo vrniti; ker mora biti vračanje varno, prostovoljno, dostojanstveno, vzdržno in v skladu z načelom nevračanja;

G. ker je neodvisna misija Združenih narodov UNIFFM, napotena v Mjanmar, 24. avgusta 2018 objavila poročilo, v katerem je navedla, da nad Rohingejci izvajajo najhujše kršitve človekovih pravic in hudodelstev po mednarodnem pravu, vključno s hudodelstvi zoper človečnost in najverjetneje tudi genocidom; ker je Svet 10. decembra 2018 izrazil globoko zaskrbljenost zaradi ugotovitev misije UNIFFM; ker Mjanmar še vedno ne dovoli vstopa v državo misiji Sveta OZN za človekove pravice za ugotavljanje dejstev in ga je prepovedal tudi posebni poročevalki OZN o človekovih pravicah v Mjanmaru;

H. ker mjanmarska vlada po zadnjem poročilu misije UNIFFM z dne 16. septembra 2019 še vedno izvaja vsesplošne in sistematične napade na Rohingejce, ki so še ostali v zvezni državi Rakhine, torej preganjanje in hudodelstva zoper človečnost; ker je misija UNIFFM v svojem poročilu z dne 22. avgusta 2019 poročala o neprestanem hudem spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola, ki ga nad rohinškimi ženskami, otroki in transspolnimi osebami izvajajo mjanmarske vojaške in varnostne sile, vključno s sistematičnimi in skupinskimi posilstvi ter prisilnimi spolnimi dejanji, in tako v svojem etničnem čiščenju ustrahujejo in kaznujejo etnične manjšine; ker se spolno nasilje uporablja za delitev celih skupnosti ter za odvračanje žensk in deklet od vračanja domov; ker utegnejo žrtve posilstva njihove skupnosti v taboriščih doživeti socialno izključenost;

I. ker EU že dlje časa poziva k sojenju tistim, ki so za ta kazniva dejanja odgovorni, ter ker je vložila in podprla resoluciji, sprejeti 27. septembra 2018 v Svetu za človekove pravice in 16. novembra 2018 v tretjem odboru generalne skupščine OZN; ker mjanmarske oblasti nočejo niti resno preiskati kršitev človekovih pravic nad Rohingejci niti soditi storilcem; ker Mjanmar še vedno zanika, da bi se te kršitve sploh zgodile; ker najvišji vojaški predstavniki, ki so vodili napade na rohinško prebivalstvo, ostajajo na svojih položajih; ker oblasti nočejo sodelovati z mehanizmi OZN;

J. ker je Svet 29. aprila 2019 za eno leto (do 30. aprila 2020) podaljšal omejevalne ukrepe zoper Mjanmar, vključno z zamrznitvijo sredstev in prepovedjo potovanja za 14 visokih vojaških, mejnih in policijskih častnikov, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic rohinškega prebivalstva, vaščanov iz etničnih manjšin in civilistov v zveznih državah Rakhine, Kačin in Šan;

K. ker so Rohingejci že od uveljavitve burmanske zakonodaje o državljanstvu leta 1982 uradno ljudstvo brez državljanstva, saj so jim kratene osnovne državljanske, politične in družbeno-gospodarske pravice, tj. do prostega gibanja, političnega udejstvovanja, zaposlitve ali socialne pomoči; ker naj bi po ocenah okoli 1,1 milijona Rohingejcem odrekali dostop do državljanstva; ker bi tiste, ki se vrnejo, najverjetneje prisilili v podpis tako imenovane izkaznice za preverjanje državljanstva, s čimer bi jim odrekli mjanmarsko državljanstvo;

1. ponovno ostro obsoja pretekle in sedanje kršitve človekovih pravic ter sistematične in razširjene napade, vključno z  uboji, nadlegovanjem, posilstvi in uničevanjem lastnine, ki jih izvajajo oborožene sile nad ljudstvom Rohinga in ki jih po podatkih neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev in urada visoke komisarke OZN za človekove pravice lahko enačimo z genocidom, vojnimi hudodelstvi in hudodelstvi proti človečnosti; ostro obsoja nesorazmerni odziv vojske in varnostnih sil; poudarja, da vojska že ves čas ne spoštuje mednarodnega prava o človekovih pravicah in mednarodnega humanitarnega prava;

2. izraža najglobljo zaskrbljenost zaradi teh konfliktov, kršitev in poročil o spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola, ki ga nad pripadniki ljudstva Rohinga izvajajo mjanmarske oborožene sile; obsoja te kršitve mednarodnega humanitarnega prava in prava o človekovih pravicah ter ponovno poziva mjanmarsko vlado pod vodstvom Aung San Su Či in varnostne sile, naj nemudoma prenehajo s kršitvami, uboji, spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola nad pripadniki ljudstva Rohinga in drugimi etničnimi skupinami;

3. obsoja sistematično diskriminacijo, stroge omejitve svobode gibanja in odrekanje osnovnih storitev, zaradi katerih trpijo Rohingejci v Mjanmaru; poudarja, da sta svoboda medijev in kritično novinarstvo bistvena stebra demokracije, ki spodbujata dobro upravljanje, preglednost in odgovornost; poziva mjanmarsko vlado, naj mednarodnim opazovalcem, vključno s posebno poročevalko OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru, neodvisnim opazovalcem in organizacijam za človekove pravice ter humanitarnim organizacijam omogoči popoln in neoviran dostop do zveznih držav Rakhine, Kačin in Šan, da se zagotovijo neodvisne in nepristranske preiskave domnevnih resnih kršitev človekovih pravic s strani vseh strani ter da se odpravi izpad interneta v preostalih štirih okrožjih (Ponagjun, Mrauk U, Kjuaktav in Minbja);

4. poziva mjanmarske oblasti, naj ustvarijo pogoje in jamstva za varno, prostovoljno, dostojno in trajno vrnitev pripadnikov ljudstva Rohinga, ki se želijo vrniti na svojo zemljo, pod nadzorom OZN; poziva mjanmarsko in bangladeško vlado, naj v celoti spoštujeta načelo nevračanja beguncev; poziva mjanmarsko vlado, naj prizna polno državljanstvo ljudstva Rohinga, vključno s spremljajočimi pravicami in ustavnimi zaščitnimi ukrepi, ter naj začne nemudoma in v celoti izvajati priporočila svetovalne komisije za zvezno državo Rakhine; mjanmarsko vlado tudi poziva, naj začne pogovore z rohinškimi uradniki in Rohingejce prizna kot eno od 135 uradno priznanih etničnih skupin v Mjanmaru;

5. je seznanjen z delom, opravljenim v okviru petega dialoga o človekovih pravicah med Evropsko unijo in Mjanmarom; ugotavlja, da so razprave zajemale vrsto vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami, vključno z odgovornostjo za kršitve človekovih pravic, razmerami v zveznih državah Rakhine, Kačin in Šan, in tudi s humanitarnim dostopom, temeljnimi pravicami in svoboščinami, potrebami razseljenih oseb, ekonomskimi in socialnimi pravicami, migracijami in sodelovanjem na področju človekovih pravic v večstranskih forumih; obžaluje, da ta dialog ni imel nobenega učinka na razmere na terenu;

6. poziva vlado in oborožene sile Mjanmara, naj omogočijo verodostojne in neodvisne preiskave domnevnih resnih in sistematičnih kršitev človekovih pravic; poudarja, da je treba storilce teh zločinov takoj privesti pred sodišče;

7. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj v večstranskih forumih zahtevajo odgovornost za storilce kaznivih dejanj v Mjanmaru; v zvezi s tem pozdravlja vodilno vlogo EU pri vzpostavitvi neodvisnega preiskovalnega mehanizma OZN za Mjanmar, da bi zbrali, združili, zavarovali in analizirali dokaze o najresnejših mednarodnih kaznivih dejanjih in kršitvah, storjenih v Mjanmaru od leta 2011; poziva Mjanmar, naj se pridruži mednarodnim prizadevanjem za zagotovitev odgovornosti, med drugim tako, da omogoči dostop do države neodvisnemu preiskovalnemu mehanizmu OZN za Mjanmar, ki je bil pred kratkim vzpostavljen; poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj zagotovijo, da bo imel neodvisni preiskovalni mehanizem OZN za Mjanmar potrebno finančno in drugo podporo za izvrševanje svojega mandata;

8. pozdravlja sprejetje sankcij s strani Sveta EU za zunanje zadeve 24. junija 2018 in 21. decembra 2018 zoper vojaško osebje in uradnike oboroženih sil Mjanmara (Tatmadav), mejno stražo in policiste, odgovorne za hude kršitve človekovih pravic rohinškega prebivalstva, in pričakuje, da bodo te osebe v okviru sistema sankcij stalno preverjali; ponovno poziva varnostni svet OZN, naj uvede obsežen embargo na orožje za Mjanmar in sprejme usmerjene sankcije proti tistim fizičnim in pravnim osebam, ki naj bi bile odgovorne za hude kršitve človekovih pravic;

9. opominja mjanmarsko vlado, da mora izpolnjevati svoje obveznosti in spoštovati svoje zaveze glede demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, ki so bistven element sheme „vse razen orožja“; pričakuje, da bo Komisija začela preiskavo v zvezi s tem; obžaluje, da Komisija preiskave še ni začela;

10. pozdravlja odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča v zvezi s njegovo pristojnostjo glede deportacije Rohingejcev iz Mjanmara in odločitev glavnega tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, da začne predhodno preiskavo kaznivih dejanj, storjenih  zoper rohinško prebivalstvo od oktobra 2016, za katere je pristojno to sodišče; poziva mjanmarske oblasti, naj sodelujejo z Mednarodnim kazenskim sodiščem; poziva Mjanmar, naj podpiše Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča; poziva varnostni svet OZN, naj razmere v Mjanmaru predloži v obravnavo Mednarodnemu kazenskemu sodišču, vključno z vsemi kaznivimi dejanji, storjenimi zoper Rohingejce, ki so v njegovi pristojnosti, ali oblikuje ad hoc mednarodno kazensko sodišče; poziva EU in njene države članice, naj prevzamejo vodilno vlogo v varnostnem svetu OZN glede zahteve, da se vprašanje razmer v Mjanmaru preda Mednarodnemu kazenskemu sodišču; nadalje poziva EU in njene države članice, naj se pridružijo in podprejo prizadevanja za odprtje primera o morebitni kršitvi konvencije OZN o genocidu pred Mednarodnim kazenskim sodiščem;

11. poziva EU in njene države članice, naj na naslednjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice spodbudijo sprejetje resolucije o Mjanmaru;

12. pozdravlja prizadevanja vlade in prebivalcev Bangladeša, da bi rohinškim beguncem zagotovili zatočišče in varnost, ter jih spodbuja, naj še naprej zagotavljajo humanitarno pomoč beguncem, ki prihajajo iz Mjanmara; poziva bangladeške oblasti, naj zagotovijo poln in nediskriminatoren dostop do kakovostnega izobraževanja za rohinške otroke, odpravijo omejitve za dostop do interneta in spletnih komunikacij ter za prosto gibanje in zagotovijo, da varnostne sile, ki delujejo v taboriščih, spoštujejo vsa pravila o zaščiti osebne varnosti beguncev;

13. pozdravlja, da je EU v začetku septembra 2019 izplačala 2 milijona EUR pomoči v hrani Svetovnemu programu OZN za hrano za rohinške tabore v mestu Cox’s Bazar, vendar poziva Svet in Komisijo, naj glede na potrebe na terenu nadaljujeta prizadevanja na tem področju; opozarja, da bi bilo nesorazmerno, če bi finančno breme za pomoč beguncem  prepustili zgolj Bangladešu; poziva k nadaljnji mednarodni podpori skupnostim, ki gostijo begunce, vključno z reševanjem tamkajšnjih socialnih, izobraževalnih, gospodarskih in zdravstvenih izzivov;

14. želi še spomniti, da je treba v taboriščih za begunce zagotoviti zdravniško in psihološko pomoč, ki mora biti posebej prilagojena ranljivim skupinam, tudi ženskam in otrokom; poziva k povečanju podpornih storitev za žrtve posilstev in spolnih napadov;

15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Mjanmara, državni svetnici Aung San Su Či, vladi in parlamentu Bangladeša, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju ASEAN, medvladni komisiji ASEAN za človekove pravice, posebni poročevalki OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmaru, visokemu komisarju OZN za begunce in Svetu OZN za človekove pravice.

 

[1] UL C 353, 27.9.2016, str. 52.

[2] UL C 101, 16.3.2018, str. 134.

[3] UL C 238, 6.7.2018, str. 112.

[4] UL C 337, 20.9.2018, str. 109.

[5] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0261.

[6] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0345.

Zadnja posodobitev: 18. september 2019Pravno obvestilo