SKUPNI PREDLOG RESOLUCIJE o položaju Ujgurov na Kitajskem (kitajski dokumenti)
17.12.2019 - (2019/2945(RSP))
ki nadomesti naslednje predloge resolucij:
B9-0246/2019 (S&D)
B9-024772019 (ECR)
B9-0248/2019 (Verts/ALE)
B9-0249/2019 (Renew)
B9-0250/2019 (PPE)
Michael Gahler, Isabel Wiseler-Lima, Željana Zovko, David Lega, Sandra Kalniete
v imenu skupine PPE
Kati Piri, Evelyne Gebhardt, Isabel Santos, Raphaël Glucksmann
v imenu skupine S&D
Phil Bennion, Abir Al-Sahlani, Petras Auštrevičius, Malik Azmani, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Gilles Boyer, Sylvie Brunet, Olivier Chastel, Katalin Cseh, Jérémy Decerle, Anna Júlia Donáth, Engin Eroglu, Klemen Grošelj, Christophe Grudler, Bernard Guetta, Antony Hook, Ivars Ijabs, Moritz Körner, Ondřej Kovařík, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Karen Melchior, Ulrike Müller, Javier Nart, Jan-Christoph Oetjen, Dragoş Pîslaru, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Stéphane Séjourné, Monica Semedo, Susana Solís Pérez, Ramona Strugariu, Irène Tolleret, Yana Toom, Hilde Vautmans, Marie-Pierre Vedrenne, Chrysoula Zacharopoulou
v imenu skupine Renew
Reinhard Bütikofer, Saskia Bricmont, Heidi Hautala
v imenu skupine Verts/ALE
Anna Fotyga
v imenu skupine ECR
Fabio Massimo Castaldo
Resolucija Evropskega parlamenta o položaju Ujgurov na Kitajskem (kitajski dokumenti)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah na Kitajskem, zlasti resolucije z dne 18. aprila 2019 o Kitajski, predvsem o položaju verskih in etničnih manjšin[1], z dne 4. oktobra 2018 o množičnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in Kazahov v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang[2], z dne 12. septembra 2018 o stanju odnosov med EU in Kitajsko[3], z dne 15. decembra 2016 o primerih tibetanske budistične akademije Larung Gar in Ilhama Tohtija[4], z dne 10. marca 2011 o razmerah in kulturni dediščini v Kašgaru (avtonomna ujgurska regija Xinjiang)[5] in z dne 26. novembra 2009 o Kitajski: pravice manjšin in izvajanje smrtne kazni[6],
– ob upoštevanju sklepa, da nagrado Saharova za leto 2019 dobi Ilham Tohti, ujgurski ekonomist, ki se na miren način bori za pravice ujgurske manjšine na Kitajskem,
– ob upoštevanju skupne izjave z 21. vrhunskega srečanja med EU in Kitajsko dne 9. aprila 2019,
– ob upoštevanju 37. dialoga med EU in Kitajsko o človekovih pravicah, ki je potekal 1. in 2. aprila 2019 v Bruslju,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 12. marca 2019 o strateških obetih v odnosih med EU in Kitajsko (JOIN(2019)0005),
– ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo svobode veroizpovedi ali prepričanja, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 24. junija 2013,
– ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 26. oktobra 2018 o razmerah v Xinjiangu,
– ob upoštevanju sklepa Sveta za zunanje zadeve z dne 9. decembra 2019 o pripravah na uvedbo horizontalnega sistema sankcij za resne kršitve človekovih pravic;
– ob upoštevanju s tem povezane resolucije Parlamenta z dne 14. marca 2019 o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic[7],
– ob upoštevanju ustnih izjav EU v zvezi s točko 4 na 39. zasedanju sveta OZN za človekove pravice 18. septembra 2018 in izjav, ki so jih podali Združeno kraljestvo, Nemčija, Francija, Finska in Kanada, v katerih so izrazili zaskrbljenost zaradi samovoljnih pridržanj Ujgurov v taboriščih v Xinjiangu,
– ob upoštevanju skupne izjave o kršitvah in zlorabah človekovih pravic v Xinjiangu, ki jo je stalni predstavnik Združenega kraljestva pri OZN v imenu 23 držav, vključno s 14 državami članicami EU, 29. oktobra 2019 podal Odboru OZN za odpravo rasne diskriminacije,
– ob upoštevanju 36. člena ustave Ljudske republike Kitajske, ki vsem prebivalcem zagotavlja pravico do svobode veroizpovedi, in člena 4, ki brani pravice narodnostnih manjšin,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966, ki ga je Kitajska podpisala leta 1998, a ga ni nikoli ratificirala,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,
– ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah iz leta 2011,
– ob upoštevanju sklepnih ugotovitev iz poročila Odbora OZN za odpravo rasne diskriminacije o Kitajski,
– ob upoštevanju člena 132(2) in 132(4) Poslovnika,
A. ker bi moralo biti spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic, demokracije in načela pravne države še naprej v središču politike EU v odnosu s Kitajsko, v skladu z zavezo EU, da bo pri svojem zunanjem delovanju podpirala ravno te vrednote, in zavezo Kitajske, da jih bo vključila v svoj razvoj in mednarodno sodelovanje;
B. ker se položaj človekovih pravic na Kitajskem stalno poslabšuje, odkar je marca 2013 na oblast prišel predsednik Ši Džinping; ker je kitajska vlada še zaostrila svojo sovražno nastrojenost do mirnega nasprotovanja, svobode izražanja in veroizpovedi ter pravne države; ker kitajske oblasti pridržujejo in sodno preganjajo na stotine zagovornikov človekovih pravic, odvetnikov in novinarjev;
C. ker so se v zadnjih letih razmere v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang, kjer živi več kot 10 milijonov muslimanskih Ujgurov in etničnih Kazahov, naglo poslabšale, še posebej zaradi kampanje odločnega pregona nasilnega terorizma (Strike Hard against Violent Terrorism), ki so jo začeli izvajati leta 2014, in ko je nadzor nad Xinjiangom postal prednostna naloga kitajskih oblasti, zaradi nestabilnosti in varnostnega tveganja, ki naj bi ga Ujguri domnevno predstavljali za Xinjiang, in zaradi strateške lokacije regije Xinjiang za pobudo En pas, ena pot, ki ima ambiciozne proizvodne cilje za tekstil in druge delovno intenzivne proizvode; ker se vojna kitajske vlade proti terorju v Xinjiangu vse bolj spreminja v vojno na podlagi veroizpovedi in etnične pripadnosti; ker obstajajo informacije, da naj bi se taboriščni sistem iz Xinjianga širil v druge dele Kitajske;
D. ker kitajski organi izvajajo vse bolj intenzivno kampanjo množičnega zapiranja v taborišča, vsiljivega digitalnega nadzora (vključno s tehnologijo prepoznavanja obrazov in zbiranjem podatkov), politične indoktrinacije in prisilne kulturne asimilacije; ker obstajajo tudi zanesljive informacije, da so bili Ujguri in druge, predvsem muslimanske etnične manjšine v avtonomni ujgurski regiji Xinjiang podvržene samovoljnemu pridržanju, mučenju, nezaslišanim omejitvam verske prakse in kulture ter da je sistem za digitalni nadzor tako razširjen, da spremlja vsak vidik vsakdanjega življenja, in sicer s pomočjo kamer za prepoznavanje obraza, skenerjev na mobilnih telefonih, zbiranja podatkov DNK ter z obsežno in vsiljivo policijsko prisotnostjo;
E. ker številne verodostojne ocene kažejo, da je bilo do danes približno milijon oseb za nedoločen čas samovoljno pridržanih v t.i. centrih za politično prevzgojo pod pretvezo boja proti terorizmu in verskemu ekstremizmu; ker so te prevzgojne ustanove imenovane tudi „centri za poklicno usposabljanje“; ker to pomeni največje množično odvzetje prostosti pripadnikom narodnostne manjšine na svetu v tem času; ker nekateri nekdanji zaporniki pričajo o prenatrpanosti taborišč, nehigienskih razmerah, pomanjkanju hrane, pretepanju in spolni zlorabi; ker obstajajo poročila, da so bili mali otroci poslani v državno vodene sirotišnice, če je vsaj eden od njihovih staršev pridržan v internacijskih taboriščih; ker naj bi bile v nekaterih prevzgojnih taboriščih tovarne, ki proizvajajo blago za izvoz;
F. ker so kitajski dokumenti, ki so bili objavljeni novembra 2019, preiskava glede nadzora in množičnega pridržanja Ujgurov in drugih muslimanskih manjšin v provinci Xinjiang brez obtožnice ali sojenja, ki temelji na razkritih tajnih dokumentih kitajske vlade; ker so tajni dokumenti prek Ujgurov v izgnanstvu prišli v roke mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev in ker je verodostojnost dokumentov potrdilo več vodilnih strokovnjakov; ker je objava teh dokumentov razkrila tudi tajne informacije kitajske vlade o notranjem delovanju taborišč, resnosti razmer za ograjami in nečloveškem režimu, ki ureja dnevno rutino zapornikov; ker dokumenti razkrivajo kitajsko sistematično pranje možganov več sto tisoč muslimanov z mrežo strogo varovanih zaporniških taborišč in ustroj sistema regije Xinjiang za množični nadzor in nadzor na podlagi napovedi, kar je potrdilo ugotovitve strokovnjakov na podlagi satelitskih posnetkov, podatkov in izjav prič, ki so bili objavljeni v zadnjih letih; ker kitajska vlada dosledno zatrjuje, da taborišča nudijo prostovoljno izobraževanje in usposabljanje; ker kitajski dokumenti vsebujejo doslej še neodkrite dokaze o tem, da so bili temelji za represivne ukrepe proti Ujgurom, Kazahom in drugim pripravljeni na najvišji politični ravni že od aprila 2014 dalje;
G. ker sta pridržanje in preganjanje Ujgurov in drugih muslimanskih manjšin v Xinjiangu številne ljudi prisilila, da prenehajo komunicirati s svojo družino in prijatelji v tujini, tudi v Evropi, zaradi strahu pred maščevalnimi ukrepi oblasti;
H. ker se je represija še okrepila, odkar so februarja 2018 začeli veljati predpisi o verskih zadevah, ki omejujejo dejavnosti verskih skupin in jih silijo, da pri svojem delovanju bolj sledijo strankarskim politikam; ker se lahko na podlagi teh predpisov javno ali celo zasebno izražanje verske in kulturne pripadnosti obravnava kot ekstremizem; ker novi predpisi ogrožajo osebe, povezane z verskimi skupnostmi, ki nimajo pravnega statusa v državi; ker se verske skupnosti na Kitajskem soočajo z vse večjo represijo, zaradi česar ima država eno od največjih populacij verskih zapornikov;
I. ker se je Odbor OZN za odpravo rasne diskriminacije avgusta 2018 zoperstavil vladi Ljudske republike Kitajske zaradi zlorab v Xinjiangu, tudi zaradi vzpostavitve množičnih samovoljnih taborišč za pridržanje; ker je visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet septembra 2018 med svojim prvim govorom v tej vlogi opozorila na zelo zaskrbljujoče obtožbe o obsežnih samovoljnih pridržanjih Ujgurov in pripadnikov drugih muslimanskih skupnosti v tako imenovanih taboriščih za prevzgojo v Xinjiangu; ker je kitajska vlada zavrnila številne prošnje delovne skupine OZN za prisilna in neprostovoljna izginotja, urada visokega komisarja OZN za človekove pravice ter drugih mandatov OZN za posebne postopke, da bi v Xinjiang poslali neodvisne preiskovalce in da bi jim omogočili dostop do taborišč;
J. ker so se internacijska taborišča v regiji Xinjiang hitro razširila, potem ko je bil avgusta 2016 za regijskega vodjo stranke imenovan Chen Quanguo; ker je guverner regije Xinjiang Shohrat Zakir decembra 2019 zatrdil, da je bilo vseh 1,5 milijona ljudi iz prevzgojnih in internacijskih taborišč „vrnjenih v družbo“, a za to ni predložil nobenih dokazov;
K. ker kitajske oblasti nadlegujejo nekatere kitajske manjšinske skupnosti, ki prebivajo v EU; ker se na Ujgure v tujini izvaja pritisk, naj se vrnejo na Kitajsko; ker so v kitajskih dokumentih podrobno navedena izrecna navodila za aretacijo Ujgurov s tujim državljanstvom in za sledenje Ujgurom iz Xinjianga, ki živijo v tujini; nekatere od teh so avtoritarne vlade izgnale nazaj na Kitajsko; ker dokumenti kažejo, da so k temu pripomogla kitajska veleposlaništva;
L. ker je kongres ZDA 4. decembra 2019 sprejel zakon o človekovih pravicah Ujgurov, ki od državnega sekretarja zahteva, da sprejme takojšnje ukrepe za zaščito človekovih pravic in razmisli o uvedbi vizumov in gospodarskih sankcij v skladu z globalnim zakonom Magnickega za uradnike Ljudske republike Kitajske, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic v Xinjiangu, hkrati pa Ujgure, ki prebivajo v ZDA, zaščiti pred kitajskim nadlegovanjem in preganjanjem;
M. ker je nagrado Saharova za svobodo misli za leto 2019 prejel ujgurski profesor ekonomije Ilham Tohti, ki je bil januarja 2014 pridržan, 23. septembra istega leta pa obsojen na dosmrtno zaporno kazen na podlagi obtožbe o domnevnem separatizmu; ker je bilo zaradi sodelovanja z njim pridržanih in nato na zaporno kazen od treh do osmih let obsojenih tudi sedem njegovih nekdanjih študentov; ker je Ilham Tohti vedno zavračal separatizem in nasilje ter poskušal doseči spravo na podlagi spoštovanja ujgurske kulture;
N. ker se je EU v strateškem okviru za človekove pravice in demokracijo zavezala, da si bo še bolj prizadevala spodbujati človekove pravice, demokracijo in pravno državo na vseh področjih svojega zunanjega delovanja ter človekove pravice postaviti v središče svojih odnosov z vsemi tretjimi državami, vključno s strateškimi partnericami;
1. je zelo zaskrbljen zaradi vse bolj represivnega režima, s katerim se soočajo Ujguri in druge muslimanske etnične manjšine, ter zahteva, da oblasti spoštujejo njihove temeljne svoboščine, kot to priporočajo verodostojna poročila; obsoja napotitev več sto tisoč Ujgurov in Kazahov v taborišča za politična prevzgojo na podlagi sistema napovednega policijskega dela, tudi zaradi potovanj v tujino ali ocene, da so preveč verni; poziva kitajske oblasti v regiji Xinjiang, naj zagotovijo informacije o tem, kje se nahajajo pridržane osebe in kakšno je njihovo zdravstveno stanje; poziva kitajsko vlado, naj takoj opusti prakso samovoljnih pridržanj pripadnikov ujgurske in kazaške manjšine brez obtožnice, sojenja ali obsodbe zaradi kaznivega dejanja, naj zapre vsa taborišča in centre za pridržanje ter naj pridržane osebe takoj in brezpogojno izpusti; poudarja, da je vsakršno pridržanje, kadar se uporablja v nasprotju s temeljnim mednarodnim pravom, preganjanje določenih oseb ali skupin iz etničnih, kulturnih ali verskih razlogov in drugi nehumani akti, ki povzročajo veliko trpljenje ali resno škodo, kadar so storjeni kot del razširjenega ali sistematičnega napada na civilno prebivalstvo, nesprejemljivo v mednarodnem pravnem okviru;
2. poziva kitajske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo ujgurskega akademika Ilhama Tohtija in vse druge zagovornike človekovih pravic, aktiviste, odvetnike, novinarje in vlagatelje peticij, ki so bili pridržani le zaradi mirnega uveljavljanja svobode izražanja, ter končajo stalno zatiranje, ki vključuje pripor, sodno nadlegovanje in ustrahovanje; poziva kitajsko vlado, naj zagotovi, da bodo imeli reden in neomejen dostop do svojih družin in odvetnikov po lastni izbiri ter da njihove družine in njihovi odvetniki ne bodo izpostavljeni mučenju ali drugemu slabemu ravnanju; vztraja, da morajo pogoji pridržanja izpolnjevati standarde iz načel za zaščito vseh oseb, ki so na kakršen koli način pridržane ali zaprte, kakor jih je generalna skupščina OZN sprejela z resolucijo št. 43/173 z dne 9. decembra 1988, vključno z dostopom do zdravstvene oskrbe; poziva k takojšnji, učinkoviti in nepristranski preiskavi domnevnega mučenja Ilhama Tohtija in k sojenju odgovornim;
3. ponovno poziva kitajske oblasti, naj neodvisnim novinarjem in mednarodnim opazovalcem, tudi uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice ter nosilcem mandatov v okviru posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice, omogočijo prost, smiseln in neoviran dostop do avtonomne ujgurske regije Xinjiang; opaža neravnotežje glede medijskega dostopa in svobode medijev med EU in Kitajsko; poziva Kitajsko, naj medijskim hišam iz EU zagotovi enake pravice in dostop, kot jih imajo kitajske medijske hiše v državah članicah; meni, da bi morale EU in države članice na naslednjem zasedanju Sveta OZN za človekove pravice prevzeti vodilno vlogo pri resoluciji o misiji za ugotavljanje dejstev v Xinjiangu;
4. je zelo zaskrbljen zaradi poročil, da kitajski organi nadlegujejo Ujgure v tujini in jih poskušajo prisiliti, da vohunijo za drugimi Ujguri, se vrnejo v Xinjiang ali da o razmerah tam ne govorijo, včasih tudi tako, da pridržijo njihove sorodnike; poziva Komisijo in vse države članice EU, naj nemudoma preučijo ta poročila, sprejmejo posebne ukrepe za zaščito pripadnikov xinjianške diaspore v zadevnih državah in pospešijo prošnje za azil Ujgurov in drugih turško govorečih muslimanov; pozdravlja odločitev nekaterih držav članic, da začasno ustavijo vračanje vseh Ujgurov, Kazahov ali drugih turško govorečih muslimanov na Kitajsko zaradi tveganja samovoljnih pridržanj, mučenja ali drugih oblik slabega ravnanja ter poziva vse druge države članice, da jim sledijo;
5. zaskrbljeno ugotavlja, da je bistveni pomen „dolgoročne stabilnosti“ v Xinjiangu za uspeh pobude En pas, ena pot, privedel do okrepitve dolgoletnih strategij nadzora, okrepljenih z najrazličnejšimi tehnološkimi inovacijami, in povečanja izdatkov za notranjo varnost, pa tudi do uporabe protiterorističnih ukrepov za kriminalizacijo nestrinjanja in nasprotovanja posameznikov s široko opredelitvijo terorizma; izraža globoko zaskrbljenost zaradi ukrepov, ki jih izvaja Kitajska za zagotavljanje „celovitega nadzora“ Xinjianga, in sicer z vzpostavitvijo elektronskega nadzora Skynet na velikih mestnih območjih, namestitvijo sledilnikov GPS na vsa motorna vozila, uporabo optičnih bralnikov za prepoznavanje obrazov na kontrolnih točkah ter železniških in bencinskih postajah ter kampanjo xinjianške policije za zbiranje krvnih vzorcev za dodatno razširitev kitajske podatkovne zbirke DNK; je globoko zaskrbljen tudi, ker Kitajska tovrstno tehnologijo že izvaža za potrebe avtoritarnih režimov po svetu;
6. je globoko zaskrbljen zaradi poročil o morebitni uporabi prisilnega dela iz internacijskih taborišč v dobavni verigi mednarodnih podjetij, ki poslujejo v Xinjiangu, in poročil o sodelovanju s kitajskimi institucijami, ki sodelujejo pri množičnem nadzoru ali pridržanju pripadnikov ujgurskega prebivalstva; poudarja, da bi morali akterji iz zasebnega sektorja preučiti svoje delovanje v regiji Xinjiang, pregledati svoje dobavne verige in zagotoviti, da ne bodo vpleteni v kršitve človekovih pravic, tudi z vzpostavitvijo zanesljivega sistema potrebne skrbnosti na področju človekovih pravic, s čimer bi zagotovili, da ne bodo vpleteni v prisilno delo ali v zatiranje ujgurskega prebivalstva; poudarja, da bi morali biti proizvodi, narejeni v prevzgojnih taboriščih, prepovedani na trgih EU;
7. poziva kitajsko vlado, naj nemudoma objavi seznam vseh pridržanih oseb in vseh, ki so bili izpuščeni, ter naj družine seznani z vsemi podatki o osebah, ki so v regiji Xinjiang izginile;
8. poziva Komisijo, Svet in države članice, naj sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni, da bi prepričali kitajsko vlado, naj zapre taborišča in konča vse kršitve človekovih pravic v Xinjiangu ter spoštuje jezikovne, kulturne, verske in druge temeljne svoboščine Ujgurov; poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ESZD in države članice, naj intenzivneje spremljajo dogajanje na področju človekovih pravic v Xinjiangu, vključno s poostrenim vladnim zatiranjem in nadzorom, ter naj se zasebno in javno ter na najvišji ravni opredelijo proti kršitvam človekovih pravic na Kitajskem; izraža razočaranje nad dejstvom, da 37. krog dialoga o človekovih pravicah med EU in Kitajsko ni prinesel bistvenih rezultatov, čeprav je EU zavzela stališče, da je izgradnja sistema taborišč za politično prevzgojo zaskrbljujoča; obžaluje, da pristop in orodja, ki jih je doslej uporabila EU, niso privedla do oprijemljivega napredka na področju človekovih pravic na Kitajskem, kjer se stanje na tem področju v zadnjem desetletju le še poslabšuje; poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj vztraja pri izvedbi neodvisne preiskave o obsegu in naravi sistema teh taborišč ter številnih obtožbah o domnevnih resnih in sistematičnih kršitvah človekovih pravic; poziva novo Komisijo, naj oblikuje in izvaja celostno strategijo EU, da bi zagotovila dejanski napredek na področju človekovih pravic na Kitajskem;
9. poudarja, da sta EU in Kitajska v skupni izjavi po 21. vrhunskem srečanju ponovno potrdili, da so vse človekove pravice univerzalne, nedeljive, medsebojno odvisne in povezane; poudarja, da mora biti spodbujanje človekovih pravic in pravne države v središču sodelovanja EU s Kitajsko;
10. poziva EU, njene države članice in mednarodno skupnost, naj preučijo možnosti za zaustavitev vsega izvoza in prenosa tehnologije za blago in storitve, ki jih Kitajska uporablja za širitev in izboljšanje svojih sistemov za kibernetski nadzor, tako da ustrezno uporabijo mehanizme za nadzor nad izvozom; v zvezi s tem poziva sozakonodajalca, naj dosežeta skupno stališče o reformi uredbe o dvojni rabi na podlagi interesov nacionalne varnosti in človekovih pravic; poudarja, da je Parlament nadalje razvil in okrepil predlog Komisije o vključitvi strogega nadzora nad izvozom blaga s seznama tehnologije za kibernetski nadzor, in blaga, ki ga ni na seznamu;
11. želi spomniti, da je pomembno, da EU v vseh političnih dialogih in dialogih o človekovih pravicah s kitajskimi oblastmi še naprej opozarja na vprašanje kršitev človekovih pravic na Kitajskem, zlasti v primeru manjšin v Xinjiangu, v skladu z zavezo EU, da bo v svojem pristopu do te države zavzela odločno, jasno in enotno stališče; ponovno poudarja, da se je Kitajska s svojim procesom reform in vse večjim globalnim udejstvovanjem odločila pristopiti k mednarodnemu okviru človekovih pravic, in sicer s podpisom cele vrste mednarodnih pogodb o človekovih pravicah; zato poziva k vzpostavitvi dialoga s Kitajsko, da bi jo spodbudili k uresničevanju teh zavez; poziva kitajske oblasti, naj nadaljujejo z izvajanjem reform, ki so potrebne za ratifikacijo Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Kitajska podpisala leta 1998, in naj začnejo izvajati priporočila organov OZN za človekove pravice;
12. pozdravlja, da je ameriški kongres sprejel zakon o politiki človekovih pravic Ujgurov in da je Svet za zunanje zadeve pred kratkim odločil, da bo začel pripravljati svetovni režim sankcij za kršitve človekovih pravic; poziva Svet, naj sprejme usmerjene sankcije in zamrznitev sredstev, če bo to primerno in potrebno, proti kitajskim uradnikom, odgovornim za oblikovanje in izvajanje politike množičnega pridržanja Ujgurov in drugih turških muslimanov v regiji Xinjiang, ter za izvajanje hudega zatiranja verske svobode, svobode gibanja in drugih temeljnih pravic v regiji;
13. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v svojo komunikacijsko strategijo za tretje države kot orodje vključi dobre prakse medverskega dialoga in naj spodbuja mediacijo v konfliktnih razmerah, da bi zaščitila verske manjšine ter svobodo veroizpovedi in prepričanja;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Ljudske republike Kitajske.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0422.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0377.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0343.
- [4] UL C 238, 6.7.2018, str. 108.
- [5] UL C 199 E, 7.7.2012, str. 185.
- [6] UL C 285 E, 21.10.2010, str. 80.
- [7] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0215.