Poslovnik Evropskega parlamentaPDF
8. parlamentarno obdobje - februar 2019
EPUB 143kPDF 909k
VSEBINA
DODATEK
OPOMBA BRALCU
ZBIRKA GLAVNIH PRAVNIH AKTOV, POVEZANIH S POSLOVNIKOM

DODATEK : RAZLIČICA ČLENOV 11(6), 196 in 204, KI SE BO UPORABLJALA OD ZAČETKA DELNEGA ZASEDANJA JULIJA 2019 (V SKLADU S SKLEPOMA EVROPSKEGA PARLAMENTA Z DNE 13. DECEMBRA 2016 in 31. JANUARJA 2019.)

Člen 11

6.   Poslanci se vzdržijo vseh vrst psihološkega ali spolnega nadlegovanja in spoštujejo Kodeks primernega vedenja za poslance Evropskega parlamenta pri opravljanju svojih dolžnosti, ki je priložen temu poslovniku.

Če poslanec ni podpisal izjave, povezane s tem kodeksom, ne more biti izvoljen za nosilca funkcije Parlamenta ali njegovih organov in ne more biti imenovan za poročevalca ali sodelovati v uradni delegaciji ali pri medinstitucionalnih pogajanjih.

Člen 196 : Ustanovitev stalnih odborov

Parlament na predlog konference predsednikov ustanovi stalne odbore. Njihove pristojnosti so določene v prilogi k temu poslovniku(1). Navedena priloga se sprejme z večino oddanih glasov. Njihovi člani se imenujejo med prvim delnim zasedanjem po volitvah Parlamenta.

Pristojnosti stalnih odborov je mogoče ponovno opredeliti tudi ob drugem času, ne le ob njihovi ustanovitvi.

Člen 197 : Posebni odbori

1.   Na predlog konference predsednikov lahko Parlament kadar koli ustanovi posebne odbore, katerih pristojnosti, številčna sestava in mandatna doba se določijo ob sprejetju sklepa o njihovi ustanovitvi.

2.   Mandatna doba posebnih odborov ne sme biti daljša od 12 mesecev, razen kadar jo Parlament pred iztekom podaljša. Če v sklepu Parlamenta o ustanovitvi posebnega odbora ni določeno drugače, se mandatna doba začne z datumom njegove ustanovitvene seje.

3.   Posebni odbori nimajo pravice dajati mnenj drugim odborom.

Člen 198 : Preiskovalni odbori

1.   V skladu s členom 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 2 Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(2), lahko Parlament na zahtevo četrtine vseh poslancev ustanovi preiskovalni odbor zaradi preverjanja domnevnih kršitev ali nepravilnosti pri izvajanju prava Unije, očitanih instituciji ali organu Unije, organu javne uprave države članice ali osebam, ki so po pravu Unije pooblaščene za njegovo izvajanje.

Predlogi sprememb v zvezi s predmetom preiskave, kot ga določi četrtina vseh poslancev Parlamenta, in rokom iz odstavka 11 niso dopustni.

2.   Sklep o ustanovitvi preiskovalnega odbora se v roku enega meseca po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Način delovanja preiskovalnega odbora urejajo določbe členov Poslovnika, ki se nanašajo na odbore, razen če je v tem členu in v Sklepu 95/167/ES, Euratom, ESPJ določeno drugače.

4.   V zahtevi za ustanovitev preiskovalnega odbora mora biti natančno naveden predmet preiskave in priložena podrobna obrazložitev. Na predlog konference predsednikov Parlament odloči o ustanovitvi odbora in njegovi številčni sestavi.

5.   Preiskovalni odbori nimajo pravice dajati mnenj drugim odborom.

6.   V preiskovalnem odboru lahko v kateri koli fazi njegovega postopka glasujejo le polnopravni člani ali, če so ti odsotni, njihovi namestniki.

7.   Preiskovalni odbor izvoli predsednika in podpredsednike ter imenuje enega ali več poročevalcev. Svojim članom lahko podeli tudi pristojnosti, dolžnosti ali posebne naloge, člani pa mu morajo o tem naknadno izčrpno poročati.

8.   Med dvema sejama lahko koordinatorji odbora v nujnih primerih ali po potrebi izvajajo pristojnosti odbora, s pridržkom odobritve na naslednji seji tega odbora.

9.   Glede jezikov preiskovalni odbor uporablja določbe člena 158. Vendar predsedstvo odbora:

-   lahko tolmačenje omeji na uradne jezike tistih članov odbora, ki sodelujejo v obravnavi, če se mu to zdi potrebno iz razlogov zaupnosti,

-   o dloči o prevajanju prejetih dokumentov tako, da lahko obravnava v odboru poteka učinkovito in hitro ter da se spoštujeta zahtevani tajnost in zaupnost.

10.   Kadar domnevne kršitve ali nepravilnosti pri izvajanju prava Unije nakazujejo na odgovornost organa države članice, lahko preiskovalni odbor parlament te države članice zaprosi za sodelovanje pri preiskavi.

11.   Preiskovalni odbor konča delo tako, da Parlamentu predstavi poročilo o rezultatih svojega dela v roku 12 mesecev od svoje ustanovne seje. Parlament lahko ta rok dvakrat podaljša za tri mesece. Poročilo lahko po potrebi vsebuje manjšinska stališča v skladu s pogoji iz člena 52a. Poročilo se objavi.

Na zahtevo preiskovalnega odbora Parlament razpravlja o poročilu na naslednjem delnem zasedanju po predložitvi poročila.

12.   Odbor lahko Parlamentu predloži tudi osnutek priporočila, naslovljenega na institucije ali organe Unije ali držav članic.

13.   Predsednik odboru, pristojnemu v skladu s Prilogo V, naroči, naj spremlja nadaljnje dogajanje v zvezi z ugotovitvami dela preiskovalnega odbora in po potrebi o njem poroča. Predsednik sprejme vse nadaljnje ukrepe za zagotovitev praktičnega izvajanja sklepov preiskave.

Člen 199 : Sestava odborov

1.   Člane odborov, posebnih odborov in preiskovalnih odborov imenujejo politične skupine in samostojni poslanci.

Konferenca predsednikov določi rok, do katerega morajo politične skupine in samostojni poslanci predsedniku sporočiti imenovanja, predsednik pa jih nato razglasi na plenarnem zasedanju.

2.   Sestava odborov, kolikor je mogoče, odraža sestavo Parlamenta. Porazdelitev sedežev v odboru med političnimi skupinami mora biti bodisi najbližje skupno število nad bodisi najbližje skupno število pod sorazmernim izračunom.

Kadar med političnimi skupinami ni dogovora o njihovi sorazmerni teži v enem ali več posebnih odborih, odloči konferenca predsednikov.

3.   Če se politična skupina odloči, da sedežev v odboru ne bo zasedla, ali svojih članov ne imenuje v roku, ki ga določi konferenca predsednikov, zadevni sedeži ostanejo prazni. Izmenjava sedežev med političnimi skupinami ni dovoljena.

4.   Kadar zamenjava politične skupine poslanca vpliva na sorazmerno porazdelitev sedežev v odboru, kot je opredeljena v odstavku 2, in med političnimi skupinami ni dogovora za zagotovitev skladnosti z načeli iz navedenega odstavka, potrebne odločitve sprejme konferenca predsednikov.

5.   Vse sprejete spremembe imenovanj političnih skupin in samostojnih poslancev se sporočijo predsedniku, ki jih razglasi najpozneje na začetku naslednjega plenarnega zasedanja. Te spremembe učinkujejo od dneva razglasitve.

6.   Politične skupine in samostojni poslanci lahko za vsak odbor imenujejo namestnike, katerih število ne presega števila polnopravnih članov, ki jih lahko politična skupina ali samostojni poslanci imenujejo v odboru. O tem ustrezno obvestijo predsednika. Ti namestniki imajo pravico do udeležbe in besede na sejah odborov ter, v primeru odsotnosti polnopravnega člana, do sodelovanja pri glasovanju.

7.   Polnopravni član lahko v primeru svoje odsotnosti in kadar namestniki niso bili imenovani ali so odsotni, uredi, da ga na sejah zastopa drug član iz iste politične skupine ali, kadar je član samostojni poslanec, drug samostojni poslanec, ki ima pravico glasovati. Predsednika odbora se obvesti najpozneje do začetka glasovanja.

Vnaprejšnje obvestilo iz zadnjega stavka odstavka 7 mora biti podano pred koncem razprave ali pred začetkom glasovanja o točki ali točkah, pri katerih je polnopravni član nadomeščen.

V skladu s tem členom:

–   je položaj polnopravnih članov ali namestnikov v odboru odvisen izključno od članstva v določeni politični skupini,

–   če se število polnopravnih članov politične skupine v odboru spremeni, se ustrezno spremeni tudi najvišje število stalnih namestnikov, ki jih politična skupina lahko imenuje v ta odbor,

–   poslanci, ki zamenjajo politično skupino, ne morejo ohraniti položaja polnopravnega člana ali namestnika v odboru, ki so ga imeli kot člani prvotne politične skupine,

–   član odbora v nobenem primeru ne sme nadomeščati poslanca, ki pripada drugi politični skupini.

Člen 200 - Namestniki : (črtano)

Člen 204 : Predsedstva odborov

1.   Na prvi seji odbora po imenovanju članov odbora v skladu s členom 199, in ponovno čez dve leti in pol, odbor na ločenih glasovanjih izmed njegovih polnopravnih članov izvoli predsedstvo, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsedniki. Število podpredsednikov, ki se izvolijo, določi Parlament na predlog konference predsednikov. Sestava predsedstva vsakega odbora mora odražati raznolikost Parlamenta; ni dovoljeno, da predsedstvo sestavljajo samo moški ali ženske ali da so vsi podpredsedniki iz iste države članice.

2.   Kadar je število kandidatur enako številu razpoložljivih mest, se glasuje s ploskanjem. Če pa se glasuje o več kandidatih, kot je razpoložljivih mest, oziroma je glasovanje zahtevala politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj visoki prag v odboru, je glasovanje tajno.

Če je kandidat samo eden, za izvolitev zadostuje absolutna večina oddanih glasov za in proti.

Kadar je kandidatov več, je izvoljen kandidat, ki je pri prvem glasovanju dobil absolutno večino oddanih glasov. Pri drugem glasovanju je izvoljen kandidat, ki je dobil najvišje število glasov. Če je izid glasovanja neodločen, je izvoljen najstarejši kandidat.

3.   Za odbore se smiselno uporabljajo naslednji členi v zvezi s funkcionarji Parlamenta: člen14 (Poslanec, ki začasno predseduje), člen 15 (Kandidature in splošne določbe), člen 16 (Izvolitevpredsednika – otvoritveni nagovor), člen 19 (Trajanje mandata funkcionarjev) in člen 20 (Prostamesta).

Člen 212 : Ustanovitev in naloge medparlamentarnih delegacij

1.   Na predlog konference predsednikov Parlament ustanovi stalne medparlamentarne delegacije ter odloči o njihovi naravi in številu njihovih članov ob upoštevanju njihovih nalog. Člane imenujejo politične skupine in samostojni poslanci na prvem ali drugem delnem zasedanju novoizvoljenega Parlamenta za čas parlamentarnega obdobja.

2.   Politične skupine, kolikor je mogoče, zagotovijo pravično zastopanost držav članic, političnih usmeritev in spolov. Ni dovoljeno, da ima več kot tretjina članov delegacije isto državljanstvo. Smiselno se uporablja člen 199.

3.   Predsedstva delegacij se sestavijo v skladu s postopkom iz člena 204, ki velja za stalne odbore.

4.   Parlament določi splošne pristojnosti posameznih delegacij. Te pristojnosti lahko kadar koli poveča ali omeji.

5.   Na predlog konference predsednikov delegacij konferenca predsednikov sprejme izvedbene določbe, ki so potrebne, da delegacije lahko opravljajo svoje delo.

6.   Predsednik delegacije o dejavnostih delegacije redno poroča odboru, pristojnemu za zunanje zadeve.

7.   Predsedniku delegacije se da priložnost, da govori pred odborom, ko je na dnevnem redu zadeva, ki je povezana s področjem pristojnosti delegacije. Enako velja za predsednika ali poročevalca tega odbora na sejah delegacije.

(1)Glej Prilogo V.
(2)Sklep 95/167/ES, Euratom, ECSC Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o podrobnih določbah glede izvrševanja pravice Evropskega parlamenta do preiskovanja (UL L 113, 19.5.1995, str. 1).
Zadnja posodobitev: 22. maj 2019Pravno obvestilo