Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2713(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0027/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 17/07/2014 - 10.6

Sprejeta besedila :

P8_TA(2014)0010

Sprejeta besedila
PDF 217kWORD 86k
Četrtek, 17. julij 2014 - Strasbourg Končna izdaja
Zaposlovanje mladih
P8_TA(2014)0010RC-B8-0027/2014

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. julija 2014 o zaposlovanju mladih (2014/2713(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 8. septembra 2010 o predlogu sklepa Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic: Del II integriranih smernic strategije Evropa 2020 (COM(2010)0193 – C7-0111/2010 – 2010/0115(NLE))(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. decembra 2011 z naslovom Pobuda Priložnosti za mlade (COM(2011)0933),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o spodbujanju zaposlovanja mladih za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020, sprejetih dne 17. junija 2011 v Luxembourgu,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o izvajanju pobude Priložnosti za mlade (COM(2012)0727),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 5. decembra 2012 za priporočilo Sveta o vzpostavitvi jamstva za mlade (COM(2012)0729),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 7. februarja 2013 o pobudi za zaposlovanje mladih,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mlade,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2013 o reševanju brezposelnosti mladih: možnosti za izhod(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2014 o spoštovanju temeljne pravice prostega gibanja v EU(3),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 16. aprila 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o boljšem sodelovanju med javnimi zavodi za zaposlovanje (JZZ) (COM(2013)0430 – C7-0177/2013 – 2013/0202(COD))(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih do trga dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o izvajanju pobude Priložnosti za mlade (COM(2012)0727),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2013 o jamstvu za mlade(6),

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je brezposelnost pomemben vzrok neenakosti – pri mladih pa dosega ravni brez primere, saj stopnja brezposelnosti v EU kot celoti v povprečju znaša 23 %, medtem ko pri mladih ni enakomerno razporejena in v skupini od 16 do 25 let v nekaterih državah članicah celo presega 50 %;

B.  ker je bilo marca 2014 med mladimi (pod 25 let) v EU-28 5,340 milijona brezposelnih, od tega 3,426 milijona v evroobmočju;

C.  ker so vzroki za brezposelnost mladih v EU različni in lahko vključujejo temeljne strukturne težave naših gospodarstev, ki vplivajo na trge dela; ker položaj mladih in težave, s katerimi se soočajo, niso povsod enaki, obenem pa so nekatere skupine nesorazmerno prizadete in potrebujejo prilagojene rešitve;

D.  ker je stanje na trgu dela za mlade – ne glede na stopnjo izobrazbe – še posebej kritično, saj pogosto ne najdejo zaposlitve ali se zaposlijo za določen čas, hkrati pa prejemajo nižje plače in so deležni nižje ravni socialne zaščite ali prisiljeni sprejeti prekarno zaposlitev ali neplačano delovno prakso;

E.  ker bi jamstvo za mlade prispevalo k trem ciljem strategije Evropa 2020, in sicer, da bi moralo biti 75 % oseb med 20. in 64. letom zaposlenih, da bi morale biti stopnje osipa v šolah pod 10 % in da bi bilo treba vsaj 20 milijonov ljudi rešiti iz revščine in socialne izključenosti;

F.  ker 7,5 milijona mladih Evropejcev med 15. in 24. letom nima zaposlitve, se ne šola ali usposablja, in ker je bilo leta 2012 v EU-28 na pragu revščine ali socialne izključenosti 29,7 % mladih (med 15. in 29. letom)(7);

G.  ker so se zaradi poudarka na praktičnem znanju dualni sistemi poklicnega usposabljanja in akademskega poklicnega izobraževanja, ki jih izvajajo nekatere države članice, izkazali za uspešne predvsem v času krize, saj so pripomogli k večji zaposljivosti mladih in tako brezposelnost mladih ohranjali na nižji ravni;

H.  ker veljavna omejitev jamstva za mlade na starost do 25. leta ni primerna, saj ne upošteva 6,8 milijona mladih med 25. in 30. letom, ki niso zaposleni in se ne šolajo ali usposabljajo;

I.  ker imajo mala in srednja podjetja velik potencial za ustvarjanje novih delovnih mest in odločilno vlogo pri prehodu na novo trajnostno gospodarstvo;

J.  ker kljub temu, da je število delavcev, ki se seli iz ene države članice v drugo, naraslo s 4,7 milijona leta 2005 na 8 milijonov leta 2008, to pomeni povišanje z 2,1 % na 3,3 % vse delovne sile;

K.  ker imajo države članice ključno vlogo pri preprečevanju brezposelnosti mladih, tudi prek finančne podpore instrumentov, ki jih financira EU, kot so Evropski socialni sklad, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, evropski program za zaposlovanje in socialne inovacije ter jamstvo za mlade za programsko obdobje 2014–2020;

L.  ker je Evropska unija namenila 6 milijard evrov za podporo zaposlovanju oseb, mlajših od 25 let;

M.  ker vzrokov brezposelnosti mladih ni mogoče omejiti na to, da njihovo znanje in spretnosti niso usklajeni s potrebami na trgu dela, saj so povezani z vprašanji, kot je pomanjkanje novih delovnih mest zaradi deindustrializacije Evrope, uporaba podizvajalcev in špekulacije, te razmere pa so se zaradi krize in varčevalnih politik še zaostrile; ker zgolj izobraževanje in usposabljanje ne bosta rešila problema brezposelnosti mladih;

N.  ker bi se morali pri vseh ukrepih ali programih, uvedenih za povečanje zaposlenosti mladih, posvetovati in/ali sodelovati z vsemi zainteresiranimi stranmi na ustreznih ravneh, zlasti socialnimi partnerji in mladinskimi organizacijami;

O.  ker v EU 20,7 milijona malih in srednjih podjetij zaposluje več kot 67 % delavcev v zasebnem sektorju, od tega je kar 30 % mikropodjetij;

P.  ker imajo mala in srednja podjetja ter mikropodjetja ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest, saj prispevajo k 85 % novonastalih delovnih mest;

Jamstvo za mlade – zaposlovanje mladih

1.  svari, da v EU ne bo večje in trajne gospodarske rasti, če se neenakost ne bo zmanjšala, in želi spomniti, da se to začne z zniževanjem brezposelnosti, zlasti med mladimi, in zmanjševanjem revščine;

2.  poziva k učinkovitemu spremljanju, kako se izvaja jamstvo za mlade; poziva Komisijo, naj skrbno spremlja izzive, ki so bili opredeljeni v priporočilih za posamezne države za leto 2014, namreč glede kakovosti ponudb, premajhnega stika z mladimi, ki nimajo zaposlitve, se ne izobražujejo ali usposabljajo, administrativnih zmogljivosti javnih zavodov za zaposlovanje in premalo učinkovitega povezovanja z vsemi ustreznimi partnerji, obenem pa bi bilo treba poiskati najboljše prakse, na katere bi se lahko sklicevali pri izboljševanju programa; vendar pa poziva k večji preglednosti pri spremljanju izvajanja in k več drznosti pri obravnavi držav članic, ki na tem področju ne kažejo napredka;

3.  poziva Komisijo, naj predlaga evropski pravni okvir, s katerim bi uvedli minimalne standarde za izvajanje jamstva za mlade in ki bi zajemal kakovostno vajeništvo, dostojno plačilo za mlade in dostop do zavodov za zaposlovanje, pri čemer bi morali ti standardi zaobjeti tudi mlade med 25. in 30. letom, če države članice ne bi spoštovale veljavnih priporočil glede jamstva za mlade;

4.  zahteva, da se zmanjšanje brezposelnosti mladih določi kot poseben cilj v okviru evropskega semestra; poziva tudi, da bi v priporočila za posamezne države in nacionalne programe reform vključili ukrepe za preprečevanje brezposelnosti mladih; poziva Komisijo, naj natančno spremlja in preverja uvajanje teh ukrepov; poziva, da bi Parlament v to celovito vključili v okviru evropskega semestra;

5.  poziva Komisijo, naj pospeši uveljavitev pobude za zaposlovanje mladih in še pred koncem leta 2014 objavi sporočilo o njeni ustanovitvi;

6.  spodbuja države članice naj preučijo možnosti za razširitev obsega jamstva za mlade tudi na osebe, mlajše od 30 let;

7.  poudarja potrebo po aktivni, celostni in vključujoči politiki trga dela s posebnimi ukrepi za mlade;

8.  poziva države članice, naj sprejmejo odločne ukrepe za preprečevanje brezposelnosti mladih, zlasti s preprečevanjem zgodnje opustitve šolanja ali spodbujanjem programov usposabljanja in vajeništva (na primer izvajanje dualnega izobraževalnega sistema ali drugih enako učinkovitih sistemov), naj razvijajo obsežne strategije za mlade, ki nimajo zaposlitve, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter naj v celoti izvajajo nacionalne sheme jamstva za mlade;

9.  poudarja, da pobuda za zaposlovanje mladih ne bi smela onemogočati državam članicam, da za financiranje širših projektov, povezanih z mladimi, predvsem za boj proti revščini in socialni izključenosti, uporabijo Evropski socialni sklad; poziva Komisijo, naj spremlja uporabo sredstev Evropskega socialnega sklada za projekte za mlade;

10.  je trdno prepričan, da se sredstva EU, zlasti sredstva iz pobude za zaposlovanje mladih, ne bi smela uporabljati kot nadomestilo za nacionalne pristope, temveč za zagotavljanje dodatne podpore mladim na način, ki v skladu z odločitvijo države članice dopolnjuje in krepi nacionalne programe;

11.  meni, da morajo biti programi EU dovolj prožni, da državam članicam omogočijo vzpostavitev individualne podpore v skladu z lokalnimi potrebami, s čimer bi zagotovili uporabo sredstev na področjih, kjer je brezposelnost mladih najvišja in so sredstva najbolj potrebna, ne da bi krnili revizijo in nadzor;

12.  poudarja, da pobuda za zaposlovanje mladih ne bi smela onemogočati državam članicam, da za financiranje širših projektov, povezanih z mladimi, predvsem za pomoč mladim podjetnikom in za preprečevanje revščine in socialne izključenosti, uporabijo druge programe EU, na primer v okviru Evropskega socialnega sklada ali Erasmusa+; poudarja, da je pri tem pomembno, da države članice namenijo ustrezna sredstva za sofinanciranje; poziva Komisijo, naj spremlja uporabo sredstev Evropskega socialnega sklada za projekte za mlade;

Poklicno izobraževanje in usposabljanje

13.  opozarja, da 6 milijard evrov, dodeljenih za pobudo za zaposlovanje, ne zadostuje za trajno odpravo brezposelnosti mladih; zato poziva Komisijo in države članice, naj pri odločanju o obveznem pregledu večletnega finančnega okvira 2014–2020 po volitvah, ki naj bi bil opravljen najkasneje do konca leta 2016, uvrstijo jamstvo za mlade med prednostne naloge in povečajo proračunska sredstva zanj za obdobje 2014–2020;

14.  poziva države članice, naj vzpostavijo ali izboljšajo sisteme poklicnega izobraževanja in usposabljanja; poudarja, da bi bilo treba za izboljšanje prehoda iz šolanja v zaposlovanje vzpostaviti evropski okvir za dualno izobraževanje na podlagi najboljše evropske prakse na tem področju; poleg tega predlaga, da bi po vsej Evropi uporabljali uvajalne sheme, ki bi mladim diplomantom in absolventom poklicnega usposabljanja omogočile delovne izkušnje, ko bi jih podjetja za šest do dvanajst mesecev zaposlila za reševanje specifičnih problemov v inovacijah in razvoju;

15.  poziva države članice, naj odločno ukrepajo, da se bo zmanjšala brezposelnost mladih in preprečila njihova zgodnje izključenost iz trga dela, zlasti s preprečevanjem zgodnje opustitve programov šolanja, usposabljanja in vajeništva (na primer z izvajanjem dualnega izobraževalnega sistema ali drugih, enako učinkovitih sistemov);

16.  poziva države članice, naj preoblikujejo zlasti standarde na področju izobraževanja in usposabljanja za mlade, zato da bi bistveno izboljšale njihove zaposlitvene in življenjske možnosti;

17.  poziva Komisijo in države članice, naj še izboljšajo preglednost in priznavanje kvalifikacij v Uniji, zlasti prek evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, Europassa in Evropskega kvalifikacijskega okvira;

18.  poudarja, da morajo mladi pridobiti prečne spretnosti, kot so veščine na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, vodstvene sposobnosti, kritično mišljenje in jezikovne veščine, tudi s študijem v tujini, da izboljšajo svoje možnosti na trgu dela, prilagodljivost na razvoj trga dela v prihodnosti in dejavno udeležbo v družbi;

19.  poziva države članice, naj se v skladu s prehodom na z viri gospodarno gospodarstvo osredotočijo na hitro rastoče sektorje in možnosti za ustvarjanje delovnih mest ter naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bi v svojih izobraževalnih programih prednostno obravnavale področja naravoslovja, tehnologije, tehniških ved in matematike in tako zadovoljile pričakovane bodoče trende na trgu dela;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo nove vrste gospodarstva, zlasti socialno podjetništvo, skupno uporabo pisarn (co-working) in črpanje podatkov iz množic (crowdsourcing) ter zagotavljajo ukrepe podpore za mladinske zadruge in zagonska socialna podjetja;

21.  poziva države članice, naj razvijajo politike, ki spodbujajo rast, in poziva k ukrepanju na ravni EU v obliki evropske strategije rasti, kjer bodo naložbe v ključne sektorje, kot so digitalni trg, trg telekomunikacij in evropska energetska skupnost, ter njihov razvoj zagotovili trajnostna delovna mesta;

22.  obžaluje, da prednostne naloge Evropskega sveta, ki jih je ta objavil 27. junija 2014 kot strateško agendo EU in nove zasedbe Evropske komisije, ne vsebujejo ciljno usmerjenih ukrepov in naložb, ki bi prispevale k odpiranju kakovostnih delovnih mest za mlade;

23.  poudarja, da so za doseganje ciljev jamstva za mlade potrebne strateške reforme za uspešen prehod iz šolanja na trg dela;

24.  poziva države članice, naj okrepijo oz. preoblikujejo svoje agencije za zaposlovanje;

25.  poudarja, da so glede na napovedane hitre spremembe na trgu dela potrebne velike naložbe v izobraževanje in usposabljanje; poudarja, da politike za znanje in spretnosti niso namenjene samo izpolnjevanju potreb na trgu dela, temveč bi morale biti del celostnega pristopa, v katerem bodo priznane tudi kompetence, pridobljene z neformalnim izobraževanjem, in ki bo podpiral izvajanje politik vseživljenjskega učenja;

26.  poziva Komisijo in agencije, kot sta Eurofound in Cedefob, naj preučijo obstoječe sisteme dualnega poklicnega izobraževanja in informacije o tem posredujejo državam članicam, ki jih zanima prostovoljna uvedba tega sistema, ne da bi se pri tem znižali veljavni standardi na področju izobraževanja;

27.  se zaveda vloge družine kot učinkovitega podpornega sistema za mlade, ki se soočajo z brezposelnostjo, revščino in socialno izključenostjo;

28.  poziva države članice, naj okrepijo in odpravijo obstoječe ovire pri čezmejnem vajeništvu, usmerjanju, pripravništvu in delovni praksi, da bi lažje usklajevali ponudbo in povpraševanje po možnostih usposabljanja za mlade, ki temelji na delu, s čimer bi povečali mobilnost in zaposljivost, zlasti v obmejnih regijah;

29.  pozdravlja priporočilo Sveta o kakovostnem okviru za pripravništva, sprejeto 10. marca 2014, in poziva države članice, naj ga nemudoma začnejo izvajati v korist njegovih naslovnikov, ter poudarja, da so za finančno podporo programom držav članic, ki spodbujajo in nudijo pripravništva, na voljo evropska sredstva;

Novo okolje za delovna mesta

30.  poudarja, da mora Evropa vzpostaviti okolje, ki bo prijazno malim in srednjim podjetjem, kar vključuje zagotavljanje najboljših finančnih in pravnih pogojev za zagonska podjetja, saj je delež delovnih mest v malih in srednjih podjetjih leta 2012(8) znašal kar 66,5 % vseh delovnih mest v Evropi;

31.  poudarja, da je treba zagotoviti širok dostop do usposabljanja, ki naj bo enostavno, dostop do interneta in informacij na spletu ter digitalnih znanj in spretnosti; v skladu s cilji digitalne agende poziva države članice k spodbujanju in pospeševanju digitalizacije storitev in priložnosti za izobraževanje mladih, da bi jim omogočili dostop do digitalnih delovnih mest;

32.  opozarja na nedavne selitve proizvodnje in storitev podjetij nazaj v Evropo ter na možnosti, ki jih ta trend prinaša pri odpiranju delovnih mest, zlasti za mlade; meni, da imajo gospodarstva EU edinstveno priložnost, da pospešijo ta trend selitve delovnih mest nazaj;

33.  vztraja, da je treba ponovno industrializirati Evropo, in sicer na podlagi usklajene strategije, ki bo dosledno izvajana, kar bo spodbudilo in olajšalo politike, ki omogočajo rast, in ustvarjanje delovnih mest;

34.  poziva države članice, naj politike zaposlovanja mladih povežejo s kakovostnimi in trajnostnimi pogodbami o zaposlitvi, da bi se tako postavili po robu čedalje večji strukturni prekarnosti in podzaposlenosti;

35.  poziva države članice, naj mladim zagotovijo dostop do kakovostnih delovnih mest, kjer bodo spoštovane njihove pravice – med drugim do stabilnosti in varnosti – , za katera bodo prejemali zajamčeno plačilo in ki jim bodo omogočala socialno varnost ter varno, dostojno in neodvisno življenje;

36.  meni, da so mladi podjetniki in v rast usmerjena mala in srednja podjetja nujni vzvodi za inovacije in ustvarjanje delovnih mest;

37.  meni, da lahko podjetja ustvarjajo delovna mesta in zaposlujejo več ljudi le, če gospodarsko okolje spodbuja rast in če se lahko zanesejo na kvalificirano delovno silo;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo pristop do mladih in zaposlovanja, ki temelji na pravicah; poudarja, da predvsem v času krize ne sme biti ogroženo kakovostno delo za mlade in da morajo biti pri teh prizadevanjih osrednjega pomena temeljni delovni standardi in drugi standardi, povezani s kakovostjo dela, kot so delovni čas, socialna varnost ter varnost in zdravje pri delu; poudarja, da je treba odpraviti diskriminacijo na podlagi starosti;

39.  poudarja pomen prepoznavanja in upoštevanja različnih družbenih in gospodarskih sistemov, ki veljajo v državah članicah;

40.  poziva države članice in Komisijo, naj podprejo in spodbujajo mehanizme za mobilnost, zlasti EURES, ki olajšajo iskanje zaposlitve v drugih državah članicah;

41.  poziva države članice, naj v celoti izkoristijo javne službe za zaposlovanje in tako uravnovesijo ponudbo in povpraševanje po prostih delovnih mestih ter kvalifikacijah, ki jih zahtevajo države članice;

42.  poziva Evropsko komisijo, naj podpre pobude in druge oblike sodelovanja z zasebnim sektorjem pri reševanju brezposelnosti mladih;

43.  poziva Evropsko komisijo, naj prevzame vodilno vlogo pri pobudi za ponovno industrializacijo Evrope, poveča konkurenčnost na področju industrije, ne da bi z regulativnimi ukrepi preveč obremenila podjetja, olajša ustvarjanje delovnih mest, rešuje vprašanje brezposelnosti in poveča možnosti mladih za odpiranje lastnih podjetij ali za to, da najdejo zaposlitev;

44.  priporoča, naj se Evropska komisija v vseh prihodnjih ocenah ustreznih shem Evropskega socialnega sklada za zaposlovanje mladih ne ozira samo na stroške in število udeležencev, temveč razmisli o njihovem dejanskem učinku na trg dela za mlade skozi daljše obdobje ter prednostno obravnava, kako in zakaj so ukrepi uspešni;

45.  poziva države članice, naj v boju proti brezposelnosti zmanjšajo odvečno upravno breme in birokracijo za samozaposlene, mikropodjetja ter mala in srednja podjetja, uvedejo ugodne davčne politike, ustvarijo boljše pogoje za zasebne naložbe in začnejo obravnavati nesorazmerno kaznovalno zakonodajo o stečajih; mala in srednja podjetja predstavljajo velik delež evropskega gospodarstva in utegnejo imeti ključno vlogo pri zagotavljanju hitrega in trajnostnega okrevanja po gospodarski krizi ter pri ustvarjanju novih delovnih mest, tudi za mlade;

46.  poziva države članice, naj na vseh ravneh izboljšajo sodelovanje med podjetji in izobraževalnim sektorjem, da bi bolje uskladili učne načrte in povpraševanje na trgu dela;

47.  poudarja, da si je treba v dobro evropskega gospodarstva prizadevati za krepitev prostega gibanja in mobilnosti delavcev v EU, ne pa ju omejevati, in poziva države članice, naj zagotovijo prosto gibanje vseh državljanov in delavcev ter tako omogočijo razvoj pravega trga dela v Uniji, odpravo ozkih grl in preselitev delavcev EU tja, kjer je povpraševanje po njihovem znanju in veščinah; poudarja, da je svoboda gibanja temeljna pravica ter da bi mladi morali imeti dostop do zaposlitvenih možnosti v svojih skupnostih;

48.  poziva države članice, naj bodo zlasti pozorne na večjo brezposelnost mladih med zapostavljenimi skupinami ter naj prednostno obravnavajo vprašanje dostopa do trga dela in vključevanja vanj ter do splošnega upoštevanja politik dostopa in vključevanja, saj je zaposlitev bistveni pogoj za uspešno vključevanje;

49.  meni, da morajo države članice upoštevati posebne potrebe mladih invalidov, in sicer tako, da jim zagotovijo prava orodja in podporne storitve, da bi ustvarili enakovredno okolje in dejavno povečali zaposljivost mladih invalidov na trgu dela, v izobraževanju in usposabljanju;

50.  poudarja pomembnost osredotočanja na spodbujanje podjetništva, še posebej med mladimi in diplomanti, spodbujanje pripravništva diplomantov ter dela v malih podjetjih in mikropodjetjih, s čimer bi izboljšali izkušnje mladih s podjetništvom, povečali ozaveščenost o možnostih, da odprejo lastno podjetje, ter sposobnostih, ki so za to potrebne;

51.  poudarja, da morajo države članice glede na posledice krize za mlade zagotoviti močnejše zaveze in boljše spremljanje, da bi izboljšale razmere za mlade; v zvezi s tem poziva države članice, naj obravnavajo vprašanje brezposelnosti mladih na naslednjem neuradnem zasedanju Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov 17. in 18. julija v Milanu ter namesto izjav ponudijo ukrepe in politike;

o
o   o

52.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.

(1) UL C 308 E, 20.10.2011, str. 116.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0365.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0037.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0435.
(5) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 29.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0016.
(7) Eurostat http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=yth_incl_010&lang=en; ni na voljo v slovenščini, op. prev.
(8) http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/facts-figures-analysis/performance-review/files/supporting-documents/2013/annual-report-smes-2013_en.pdf; ni na voljo v slovenščini, op. prev.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov