Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2143(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0037/2014

Predložena besedila :

A8-0037/2014

Razprave :

Glasovanja :

PV 25/11/2014 - 7.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2014)0059

Sprejeta besedila
PDF 352kWORD 139k
Torek, 25. november 2014 - Strasbourg Končna izdaja
EU in svetovno razvojni okvir po letu 2015
P8_TA(2014)0059A8-0037/2014

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 25. novembra 2014 o EU in svetovnem razvojnem okviru po letu 2015 (2014/2143(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju deklaracije tisočletja Združenih narodov z dne 8. septembra 2000,

–  ob upoštevanju poročila, ki ga je julija 2014 sprejela odprta delovna skupina OZN o ciljih trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju poročila, ki ga je dne 8. avgusta 2014 sprejel medvladni odbor strokovnjakov za financiranje trajnostnega razvoja,

–  ob upoštevanju ministrske izjave s političnega foruma na visoki ravni za trajnostni razvoj iz julija 2014,

–  ob upoštevanju poročila Združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja za leto 2014,

–  ob upoštevanju dokumenta z rezultati srečanja na visoki ravni GPEDC v Mehiki aprila 2014,

–  ob upoštevanju pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, potrjenih septembra 1995 na četrti svetovni konferenci o ženskah, in nadaljnjih dokumentov z rezultati,

–  ob upoštevanju akcijskega programa, sprejetega na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju v Kairu leta 1994, in nadaljnjega pregleda +20,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

–  ob upoštevanju poročila ZN z naslovom "Enakost spolov: pregled napredka za leto 2012", ki ocenjuje izboljšanje vidikov enakosti spolov na področju osmih razvojnih ciljev tisočletja,

–  ob upoštevanju rezultatov konference OZN o okolju in razvoju leta 1992 in poročila z naslednje konference o trajnostnem razvoju, ki je potekala od 20. do 22. junija 2012 v Rio de Janeiru (Brazilija),

–  ob upoštevanju poročila o človekovem razvoju za leto 2014 Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) z naslovom "Ohranjanje človeškega napredka: zmanjševanje ranljivosti in gradnja odpornosti",

–  ob upoštevanju poročila o razvojni agendi po letu 2015, ki ga je maja 2013 pripravila skupina uglednih oseb OZN,

–  ob upoštevanju poročila s konference OZN o trajnostnem razvoju, ki je bila od 20. do 22. junija 2012 v Riu de Janeiru v Braziliji,

–  ob upoštevanju poročila posebne skupine strokovnjakov v okviru sistema OZN iz junija 2012 za razvojno agendo OZN po letu 2015 z naslovom Uresničevanje prihodnosti, ki si jo želimo za vse, predloženega generalnemu sekretarju OZN,

–  ob upoštevanju resolucije z naslovom "Uresničiti obljube: združeni za doseganje razvojnih ciljev tisočletja, ki jo je leta 2010 sprejela generalna skupščina OZN na 65. plenarnem zasedanju na visoki ravni o razvojnih ciljih tisočletja,

–  ob upoštevanju istanbulskega akcijskega programa za najmanj razvite države za desetletje 2011–2020,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju poročila organizacije FAO o stanju neustrezne prehranske varnosti,

–  ob upoštevanju deklaracije in akcijskega načrta, sprejetih na srečanju na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, ki je potekalo decembra 2011 v Busanu,

–  ob upoštevanju poročila UNDP z naslovom "Vmesna točka: doseganje razvojnih ciljev tisočletja, ki je bilo objavljeno januarja 2010,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in pravnega okvira za človekove pravice,

–  ob upoštevanju dela posebne skupine strokovnjakov v okviru sistema OZN za razvojno agendo OZN po letu 2015, ki ga s podporo vseh agencij OZN in v posvetovanju z ustreznimi deležniki skupaj vodita Oddelek OZN za ekonomsko-socialne zadeve (UN DESA) in UNDP,

–  ob upoštevanju globalne strategije in akcijskega načrta SZO o javnem zdravju, inovacijah in intelektualni lastnini z dne 24. maja 2008,

–  ob upoštevanju pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči in agende za ukrepanje iz Akre,

–  ob upoštevanju deklaracije o pravici do razvoja iz leta 1986,

–  ob upoštevanju kodeksa ravnanja EU o dopolnjevanju in delitvi dela v okviru razvojne politike(1),

–  ob upoštevanju člena 7 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki potrjuje, da EU „skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti ob upoštevanju vseh svojih ciljev“,

–  ob upoštevanju člena 208 PDEU, ki določa, da „Unija upošteva cilje razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2014 z naslovom "Dostojno življenje za vse: od vizije do skupnega ukrepanja (COM(2014)0335),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2014 z naslovom "Krepitev vloge zasebnega sektorja pri doseganju vključujoče in trajnostne rasti v državah v razvoju" (COM(2014)0263),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 30. aprila 2014, zbirke instrumentov z naslovom "Pristop na osnovi pravic, ki zajema vse človekove pravice za razvojno sodelovanje EU" (SWD(2014)0152),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. februarja 2013 z naslovom "Dostojno življenje za vse: izkoreninjenje revščine in zagotavljanje trajnostne prihodnosti sveta" (COM(2013)0092),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2012 z naslovom "Korenine demokracije in trajnostnega razvoja: sodelovanje Evrope s civilno družbo na področju zunanjih odnosov" (COM(2012)0492),

–  ob upoštevanju javnih posvetovanj Komisije o pripravi stališča EU z naslovom Razvojnemu okviru za obdobje po letu 2015 naproti, ki so potekala od 15. junija do 15. septembra 2012,

–  ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom Evropsko soglasje(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. aprila 2005 z naslovom "Skladnost politike za razvoj" (COM(2005)0134) in sklepov 3166. seje Sveta za zunanje zadeve z dne 14. maja 2012 z naslovom "Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe",

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o 68. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov(4),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. aprila 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem letu razvoja (2015)(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2013 o razvojnih ciljih tisočletja – opredelitev okvira za obdobje po letu 2015(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 19. maja 2014 o na pravicah temelječem pristopu k razvojnemu sodelovanju, ki zajema vse človekove pravice,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 12. decembra 2013 o financiranju izkoreninjanja revščine in trajnostnega razvoja po letu 2015,

–  ob upoštevanju skupne deklaracije AKP-EU z dne 20. junija 2014 o razvojni agendi po letu 2015,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 25. junija 2013 o Splošni agendi za obdobje po letu 2015,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0037/2014),

A.  ker so se leta 2000 srečali vsi pomembni deležniki in določili razvojne cilje tisočletja, da bi dosegli oprijemljive cilje glede razvoja in izkoreninjenja revščine do leta 2015;

B.  ker se je z razvojnimi cilji tisočletja dvignila ozaveščenost o izkoreninjenju svetovne revščine kot nujnem cilju in prednostni nalogi za globalno ukrepanje; ker se stopnje doseganja razvojnih ciljev tisočletja razlikujejo in so vidni pozitivni učinki pri zmanjševanju skrajne revščine, boju proti malariji in tuberkulozi, izboljševanju dostopa do pitne vode in zmanjševanju razlik pri vpisu v osnovne šole; ker je treba pri opredelitvi okvira za obdobje po letu 2015 natančno obravnavati nekatere pomanjkljivosti teh ciljev;

C.  ker so ocene napredka, doseženega pri uresničevanju sedanjih razvojnih ciljev tisočletja, pokazale, da se je v novem okviru nujno treba posvetiti tesni povezavi med izkoreninjenjem revščine, bojem proti neenakosti in spodbujanjem trajnostnega razvoja, pa tudi enotno in splošno skupino ciljev z različnimi pristopi;

D.  ker se bo po napovedih število mestnega prebivalstva s trenutnih 3,6 milijarde povečalo na več kot 6 milijard, največja mesta pa bodo zrasla v megamesta z več kot 100 milijonov prebivalcev; ker pretirana urbanizacija ovira trajnost razvoja v vseh razsežnostih;

E.  ker so na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala leta 1994 v Kairu, zahtevali dostop do storitev na področju reproduktivnega in spolnega zdravja, vključno z načrtovanjem družine; v zvezi s tem opozarja, da je po ocenah leta 2013 med nosečnostjo in porodom umrlo 289.000 žensk; opozarja na razvojni cilj tisočletja 5 in dejstvo, da bi morale imeti ženske dostop do učinkovitega načina kontracepcije in načrtovanja družine, s čimer bi skoraj za tretjino zmanjšali umrljivost mater;

F.  ker zmanjševanje revščine poteka neenakomerno in ker neenakosti znotraj držav in med njimi, tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, pomenijo velik razvojni izziv, zlasti v državah z nizkim in srednjim dohodkom; ker 1,5 milijarde ljudi živi v reščini, kjer se spopadajo s pomanjkanjem zdravstvenih, izobraževalnih in življenjskih standardov, zlasti v državah, ki jih pretresajo konflikti, in v nestabilnih državah;

G.  ker nasilni konflikti in humanitarne krize še naprej ovirajo prizadevanja za razvoj; ker vojaški konflikti in krize močneje prizadenejo ženske;

H.  ker so še zmeraj potrebna dodatna prizadevanja, da bi prepolovili delež ljudi, ki trpijo zaradi lakote, saj je 162 milijonov otrok podhranjenih; ker je mogoče skrito lakoto opredeliti kot pomanjkanje mikrohranil, ki lahko povzroči nepopravljivo škodo za zdravje in socialno-ekonomske posledice, povezane z zmanjšanjem storilnosti ljudi;

I.  ker je leto 2014 mednarodno leto družinskega kmetovanja;

J.  ker deklaracija o pravici do razvoja iz leta 1986 potrjuje, da je razvoj temeljna človekova pravica; ker je deklaracija predana pristopu, temelječem na človekovih pravicah, ki ga zaznamuje priznavanje vseh človekovih pravic (ekonomskih, socialnih, kulturnih, državljanskih in političnih); ker je deklaracija v enaki meri predana tudi krepitvi mednarodnega sodelovanja;

K.  ker podnebne spremembe in degradacija okolja z zaostrovanjem obstoječih težav ogrožajo zmanjševanje revščine, pri čemer so številne države v razvoju še zmeraj odvisne od kmetijstva in naravnih virov, občutljivih na podnebje, zato niso sposobne upravljati podnebnih tveganj; ker je treba nujno zmanjšati svetovne emisije toplogrednih plinov ter zagotoviti bolj pravično in trajnostno upravljanje naravnih virov;

L.  ker je bil napredek pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja na področju zdravja v precejšnji meri povezan z naložbami v raziskave in razvoj, opravljenimi leta poprej; ker pravice intelektualne lastnine ne bi smele ovirati dostopa do cenovno dostopnih zdravil;

M.  ker je dostop do razvoja v zgodnjem otroštvu,kakovostnega izobraževanja in usposabljanja za vsakega otroka, mladostnika in odraslega nujen pogoj za prekinitev kroga medgeneracijskega prenosa revščine in neenakosti;

N.  ker je bil na področju enakosti spolov in krepitve vloge žensk dosežen le majhen napredek; ker so ženske pogosto tarča diskriminacije in nasilja;

O.  ker je v svetu med ljudmi, ki živijo v skrajni revščini, največ žensk in deklet in ker so enakost spolov in pravice žensk osnovni pogoj za uspeh svetovnega razvojnega okvira po letu 2015; ker v svetu vsak dan približno 800 žensk umre zaradi zapletov med nosečnostjo ali porodom; ker so na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala leta 1994 v Kairu, zahtevali splošni dostop do storitev na področju reproduktivnega in spolnega zdravja in pravic, saj je mogoče z njimi rešiti življenja;

P.  ker je več kot polovica migrantov žensk;

Q.  ker Afrika prek nezakonitih finančnih tokov precej več kapitala izvozi v svet, kot ga pa prejme z mednarodno pomočjo in nakazili;

R.  ker novi trajnostni razvojni okvir ponuja priložnost za zagotovitev široke vključenosti organizacij civilne družbe, lokalnih organov in nacionalnih parlamentov;

S.  ker je treba ustvariti več dostojnih delovnih mest, da se bo mogoče odzvati na svetovno demografsko rast; ker zasebni sektor ustvari veliko delovnih mest, tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, zato je lahko, če so vzpostavljeni jasni mehanizmi odgovornosti in se spoštujejo mednarodni predpisi o socialni zaščiti, pomemben partner pri boju proti revščini;

T.  ker ima pomoč še naprej edinstveno vlogo pri zmanjševanju revščine in lahko sproži spremembe v državah v razvoju;

U.  ker je uporaba nacionalnih virov pomemben element pri boju proti revščini in neenakosti;

V.  ker so EU in države članice največje donatorice razvojne pomoči in bi zato morale v naslednji fazi pogajanj v okviru OZN ostati gonilna sila ter spodbujati zlasti pristop na podlagi človekovih pravic, temelječ na enakosti, nediskriminaciji, udeležbi in vključenosti pri oblikovanju in izvajanju okvira;

W.  ker bo v sklepih Sveta z decembra 2014 določen skladen niz načel in glavnih smernic pogajalske strategije;

X.  ker člen 208 PDEU določa, da je izkoreninjenje revščine osnovni cilj razvojne politike EU, in opredeljuje usklajenost politik za razvoj;

I.  Razvojni cilji tisočletja: ocena in novi izzivi

1.  poudarja, da je prišlo na svetovnem prizorišču v zadnjih letih do sprememb, ki zajemajo premike v svetovnem gospodarskem in političnem ravnovesju, ter ugotavlja, da so nekatere države v razvoju in gospodarstva v vzponu sicer zabeležili gospodarsko rast, a se še zmeraj spopadajo z visoko in rastočo stopnjo neenakosti; meni, da je potreben nov pristop, ki bo vključeval globalno upravljanje in se močno osredotočil na skladnost politik za razvoj ter zagotavljanje svetovnih javnih dobrin;

2.  opozarja, da imajo razvojni cilji tisočletja sicer prednost, da so neposredni, a se ne dotikajo temeljnih strukturnih dejavnikov, ki povzročajo revščino in neenakost; poudarja, da mora imeti svetovni trajnostni razvojni okvir po letu 2015 preobrazbeno vlogo in obravnavati osnovne vzroke za revščino in neenakost, s čimer bi nadaljeval in dopolnjeval sedanje razvojne cilje tisočletja;

3.  poudarja, da so bili razvojni cilji tisočletja, določeni leta 2000, izjemno uspešni v državah s srednjim dohodkom in državah v razvoju, vendar je bil napredek neenakomeren, tako med državami kot znotraj njih, zato je treba pravilno analizirati te rezultate ter pridobiti koristne izkušnje za oblikovanje svetovnega razvojnega okvira po letu 2015;

4.  opominja, da so razvojni cilji tisočletja sicer pomembno vplivali na življenja ljudi, vendar ključna vprašanja, kot so kršitve človekovih pravic, neenakosti, tudi na področju spolov, oboroženi konflikti in terorizem, podnebne spremembe, neustrezna prehranska varnost, pomanjkanje lastninskih pravic, migracije, omejen dostop do zdravstevnih storitev in izobraževanja, demografske spremembe, omejeni viri, izguba biotske raznovrstnosti, korupcija, davčne goljufije in izogibanje plačilu davkov, nevzdržna rast, brezposelnost ter finančne in gospodarske krize še vedno pomenijo izjemno zapletene in medsebojno povezane izzive za naslednja desetletja, zaradi česar se pojavlja potreba po iskanju novih razvojnih poti, ki bi utegnile zagotoviti vključujoč in trajnosten razvoj za vse;

5.  poudarja, da je okoljska trajnost najpomembnejši izziv, saj lahko neuspeh ogrozi vse razsežnosti človekovega razvoja; opozarja predvsem, da okoljska degradacija v precejšnji meri ovira uresničevanje cilja izkoreninjenja skrajne revščine in lakote; opozarja na primer, da so vztrajne neenakosti in boji za redke vire nekateri od ključnih vzrokov konfliktov, lakote, negotovosti in nasilja, ti pa so po drugi strani ključni dejavniki, ki zavirajo človekov razvoj in prizadevanja za dosego trajnostnega razvoja;

6.  poudarja, da bi se moral novi okvir učinkovito odzvati na te izzive in obravnavati pomembna vprašanja, kot so spoštovanje dostojanstva vsakega človeka, pravičnost, enakopravnost, dobro upravljanje, demokracija, pravna država, mir in varnost, podnebne spremembe, obvladovanje tveganja nesreč in povečevanje odpornosti, ohranjanje biotske raznovrstnosti, vključujoč in trajnostni razvoj, lastninske in zemeljske pravice, zdravstveno in socialno varstvo, izobraževanje, raziskave in inovacije ter pravice žensk, otrok, mladostnikov in manjšin;

7.  poudarja dejstvo, da mora biti novi razvojni okvir univerzalen in uporaben v vseh državah, tudi državah članicah EU, zato mora biti relevanten in pravičen tako za razvite države kot za države v razvoju, pri čemer pa mora upoštevati tudi različne nacionalne okoliščine, zmogljivosti, politike in prednostne naloge; poudarja, da je treba nove pristojnosti in odgovornosti enakopravno in pravično razdeliti med vse države; poziva EU, naj navede konkretne ukrepe in zaveze, s katerimi bi se na nacionalnem in mednarodnem prizorišču odzvali na načelo univerzalnosti;

8.  poudarja, da mora biti vzajemna odgovornost in preglednost na vseh ravneh osnova novega razvojnega okvira, in meni, da je pri izvajanju okvira pomembno zagotoviti odgovornost nacionalnih vlad in drugih akterjev, tudi zasebnega sektorja;

9.  poziva EU, naj dejavno vodi postopek opredelitve enotnega, celovitega in integriranega svetovnega razvojnega okvira po letu 2015, in pozdravlja soglasje o tem, da mora novi svetovni razvojni program okrepiti sredstva za izvajanje in obnoviti svetovno partnerstvo za trajnostni razvoj;

II.  Potreba po obnovljenem svetovnem partnerstvu ter odločnem in enotnem stališču EU

10.  poziva EU, naj prevzame dejavno vlogo pri vzpostavljanju novega svetovnega partnerstva, pri katerem bodo sodelovale vse države, tudi gospodarstva v vzponu, in vsi ustrezni deležniki, vključno z zasebnim sektorjem, organizacijami civilne družbe, lokalnimi organi in nacionalnimi parlamenti;

11.  poziva EU, naj v prihajajočih medvladnih pogajanjih zavzame odločno, dosledno in enotno stališče, pri tem pa upošteva prednostne naloge, navedene v tej resoluciji;

12.  podpira zaključke odprte delovne skupine ZN; kljub temu meni, da bi bilo mogoče okvir, opredeljen v zaključkih te skupine, nenazadnje razdeliti na dele, obenem pa ohraniti ravnovesje med izkoreninjanjem revščine in bojem proti neenakostim ter tremi razsežnostmi trajnostnega razvoja, in sicer niti na račun pristopa, temelječega na pravicah, niti na račun ambicioznejših in inovativnejših ciljev;

13.  poudarja, da bi moral novi svetovni okvir vključevati ustrezno institucionalno arhitekturo, obravnavati osrednje cilje izkoreninjenja revščine, boja proti neenakosti in spodbujanja trajnostnega razvoja in vsebovati jasne smernice za nadzor nad izvajanjem, navedena arhitektura pa bi morala obravnavati tudi kompleksne dejavnike in medsebojne povezave med različnimi deli prihodnjega okvira;

14.  meni, da je usklajenost politik za trajnostni razvoj osrednje orodje za izvajanje okvira po letu 2015; v zvezi s tem poziva EU, naj zagotovi, da bo s potrebnimi smernicami, ocenami učinkov ter mehanizmi spremljanja in poročanja vključila usklajenost politik za trajnostni razvoj v okvir;

15.  poudarja, da univerzalnost svetovnega razvojnega programa po letu 2015 zahteva večjo predanost EU in držav članic; poudarja, da se morajo novi trajnostni razvojni cilji iz svetovnega okvira odražati v zunanji in notranji politiki EU;

III.  Prednostna področja

16.  opozarja, da mora izkoreninjenje revščine zraven obravnave prepletajočih se stebrov ekonomske, ekološke in socialne trajnosti in okrepljenega svetovnega partnerstva ostati glavna prednostna naloga svetovnega razvojnega programa po letu 2015;

Izkoreninjenje revščine, boj proti neenakosti in trajnostni razvoj

17.  poudarja, da bi moralo biti izkoreninjenje revščine in boj proti neenakosti skupaj s trajnostnim razvojem osnovni motiv svetovnega razvojnega okvira po letu 2015; poudarja, da mora biti okvir osredotočen na ljudi in z uporabo na pravicah temelječega pristopa obravnavati pomanjkanje pravičnosti, da bi zmanjšali neenakosti med državami in znotraj njih, kar je ena osrednjih prednostnih nalog v novem okviru;

18.  meni, da neenakost ovira razvoj in prizadevanja za zmanjševanje revščine; poudarja, da je mogoče izkoreninjenje revščine, enakost in trajnostni razvoj doseči le, če se upoštevajo vse ranljive skupine ter spodbuja pravičen dostop, trajnostna uporaba virov in dobro upravljanje; poziva EU in njene države članice, naj v novem okviru podprejo trajnostni razvojni cilj 10 kot samostojni cilj, kakor je predlagala odprta delovna skupina ZN;

19.  poudarja, da je treba, če želimo, da okvir dejansko prinese spremembo, določiti cilj za izkoreninjenje skrajne revščine na ravni 2 dolarja dnevno;

20.  poudarja dejstvo, da bi moral prihodnji okvir obravnavati večrazsežnostne vidike revščine in neenakosti, ki presegajo pomanjkanje dohodka, a vključujejo dostojnost ljudi in vse druge njihove razsežnosti, tudi socialno; poudarja, da revščine ne gre ocenjevati zgolj glede na dohodek, temveč tudi v povezavi s kazalniki dobrega počutja, ne le BDP;

21.  priporoča, da se zagotovi podpora oblikovanju države z večjo splošno in/ali sektorsko pomočjo, pogojeno z merili dobrega upravljanja;

22.  poudarja, da je bila z liberalizacijo pogajalska moč delavcev v povečini globaliziranem gospodarstvu zmanjšana, to pa po drugi strani ogroža uresničevanje pravic, navedenih v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in agendi za dostojno delo; ustrezno poziva EU, naj strategijo trgovinske politike oblikuje tako, da bo ohranila in zaščitila visoke socialne in okoljske standarde, obenem pa preprečevala vsakršno obliko socialnega in okoljskega dampinga;

23.  poudarja, da je med dobrim upravljanjem, trajnostno razvojno rastjo in zmanjšanjem družbenih neenakosti pomembna medsebojna povezava; poudarja, kako pomembno je spodbujati enake priložnosti in pravice ter socialni dialog; poziva k širši opredelitvi revščine, ki ne bi temeljila zgolj na BDP, temveč bi zajemala širše ukrepe s področja napredka in dobrega počutja;

24.  poudarja, kako pomemben je z gospodarskega in socialnega vidika močan, stabilen srednji razred; poudarja, da je treba srednji razred tesneje vključiti v politični proces in tako spodbujati vključujočo rast;

25.  poziva k spodbujanju ekološko trajnostnega razvoja v vseh državah, tako razvitih kot tistih v razvoju, in sicer s trajnostno uporabo obnovljivih naravnih virov in varstvom okolja;

26.  poudarja, da je treba spodbujati trajnostni razvoj z iskanjem ravnovesja pri regionalnem razvoju, s spodbujanjem razvoja manjših krajev in mest ter s preprečevanjem prekomerne rasti velikih mest;

Pristop na podlagi človekovih pravic

27.  pozdravlja vključitev spodbujanja pristopa na podlagi človekovih pravic, osredotočenega na ljudi, v trajnostne razvojne cilje, ki jih je predlagala odprta delovna skupina ZN; vendar izraža zaskrbljenost zaradi dejstva, da doslej še ni bil sprejet bolj ambiciozen pristop, in poudarja, da je tak pristop bistven za odpravo izvora revščine, socialne izključenosti in neenakosti;

28.   poudarja univerzalnost, neločljivost in medsebojno odvisnost človekovih pravic za vse, in sicer brez kakršne koli diskriminacije, začenši s temeljno pravico do dostojnosti vseh ljudi, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti človekovim pravicam žensk in deklet, vključno s spodbujanjem splošnega dostopa do spolnega in reproduktivnega zdravja in pravic, pa tudi zaščito in spoštovanjem pravic migrantov in manjšin, tudi skupine LGBTI in ljudi, ki živijo z virusom HIV; poudarja, kako pomembno je v novem okviru spoštovati in spodbujati pravice invalidov;

29.  poziva EU, naj poudari pomen namenjanja prednosti sprejetju in izvajanju primernega pravnega okvira v agendi za obdobje po letu 2015 ter dejstvo, da bi se morale nacionalne in lokalne politike boriti proti korupciji in nekaznovanosti, pri tem pa zagotoviti dostop do nepristranskih in neodvisnih pravosodnih institucij in učinkovitih rešitev za kršitev človekovih pravic, zlasti marginaliziranim skupinam, in poskrbeti za zaščito zagovornikov človekovih pravic; poudarja, da mora svetovni razvojni okvir po letu 2015 zagotoviti dobro upravljanje, demokracijo in načela pravne države;

30.  poziva EU, naj podvoji prizadevanja, da bi med prihajajočimi medvladnimi pogajanji zagotovila, da bosta pristop na podlagi človekovih pravic in pravica do razvoja postala temeljni zasnovi svetovnega razvojnega okvira po letu 2015 in da bodo osrednji stebri pristopa na podlagi človekovih pravic, torej univerzalnost in neločljivost, nediskriminacija in enakost, odgovornost in načela pravne države, sodelovanje in vključevanje, del oblikovanja, izvajanja in spremljanja razvojnega okvira po letu 2015; poudarja, kako pomembno je v novem okviru ohraniti trajnostni razvojni cilj 16 kot samostojni cilj, kakor je predlagala odprta delovna skupina ZN;

Preprečevanje konfliktov, obnova po konfliktih, izgradnja miru in spodbujanje trajnega miru

31.  meni, da bi moral svetovni razvojni okvir po letu 2015 ustrezno odražati novi sporazum za posredovanja v nestabilnih državah ter cilje izgradnje miru in oblikovanja države, dogovorjene v Busanu; poudarja, da je treba v novem okviru posebno pozornost posvetiti nestabilnim državam; pozdravlja dejstvo, da je spodbujanje miroljubnih družb ena prednostnih nalog EU in da se razvija kot pomemben element novega okvira; meni tudi, da je nujno vzpostaviti strukturno, intenzivno in dolgoročno partnerstvo, ki daje prednost reformi varnostnega sektorja ter vzpostavitvi načel pravne države in demokratičnih institucij;

32.  poudarja, da mora novi okvir obravnavati osnovna gonila konfliktov in nestabilnosti; poziva evropske institucije, naj vzpostavijo odzivnejše postopke v razmerah po konfliktih in sprejmejo strategijo, s katero bo lahko razvojna pomoč čim bolj učinkovito uresničevala varnostne cilje;

33.  ostro obsoja odsotnost kazenskega pregona in izrekanja kazni v konfliktnih območjih, zlasti ko gre za spolno nasilje nad ženskami in dekleti; poudarja, da je treba v novem svetovnem okviru okrepiti prizadevanja za zaščito civilistov v oboroženih spopadih, izboljšati dostop do psihološke pomoči, zlasti za ženske in otroke, in okrepiti povezavo med pomočjo, rehabilitaijo in razvojem;

34.  priznava pomemben prispevek žensk pri prizadevanjih za preprečevanje konfliktov in vzpostavljanje miru, zato poziva k spodbujanju resolucije varnostnega sveta ZN 1325, da bi zagotovili udeležbo žensk pri reševanju konfliktov in izgradnji demokracije;

Blažitev podnebnih sprememb, varstvo okolja in zmanjševanje tveganja nesreč

35.  meni, da je treba blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje učinkovito, vidno in ambiciozno vključiti v svetovni razvojni okvir za obdobje po letu 2015, in sicer kot medsektorsko vprašanje; podpira široko paleto ukrepov za obravnavo posledic podnebnih sprememb in zagotavljanje boljše prihodnosti novi generaciji, vključno s postopno ukinitvijo subvencij, ki škodujejo okolju; poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti trajnostni energiji, saj je osrednjega pomena za blažitev podnebnih sprememb;

36.  poudarja, da postopek vključevanja ne sme povzročiti preusmeritve uradne razvojne pomoči v podnebne politike, ki ne zagotavljajo neposrednega zmanjševanja revščine;

37.  meni, da se številne revne skupnosti že soočajo s posledicami podnebnih sprememb, čeprav so najmanj krive zanje; poudarja, da je nujno treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje emisij, pri tem pa se osredotočiti na brezogljične strategije; poudarja, da bi bilo mogoče s premikom k energetsko učinkovitemu in na obnovljivih virih temelječemu gospodarstvu doseči napredek pri izkoreninjenju revščine; meni, da bi EU morala podpirati splošni dostop do obnovljivih, zanesljivih in cenovno dostopnih energetskih storitev;

38.  pozdravlja dejstvo, da sta blažitev podnebnih sprememb in trajnostna uporaba naravnih virov, vključno z ohranitvijo oceanov in morij ter biotske raznovrstnosti in gozdov, trdno zasidrana v dokumentu z rezultati odprte delovne skupine;

39.  poudarja, kako pomembno je v novi okvir vključiti humanitarno pomoč, izgradnjo zmogljivosti, preprečevanje in participativne ukrepe po pristopu od spodaj navzgor, da bi učinkovito zmanjšali tveganje nesreč in povečali odpornost; poudarja, da je treba okrepiti mednarodno pomoč, usklajevanje in vire za odzivanje, reševanje in obnovo v razmerah po nesreči;

40.  priznava pomemben prispevek žensk k trajnosti, zato poziva k vključitvi vidika enakosti spolov v okoljske in podnebne politike, da bi zmanjšali neenakost med spoloma, kadar gre za dostop do virov za prilagajanje podnebnim spremembam in nadzor nad njimi;

Prehranska varnost, prehrana, trajnostno kmetijstvo, boj proti degradaciji zemljišč, voda in komunalna infrastruktura

41.  pozdravlja dejstvo, da sta se v dokumentu z rezultati odprte delovne skupine prehranska in hranilna varnost uvrstili med prednostne naloge za novi svetovni razvojni okvir, in pozdravlja vključitev samostojnega cilja, ki je končati lakoto, zagotoviti prehransko varnost in izboljšano prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo; priznava posebne potrebe kmetovalk na področju prehranske varnosti, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju novega okvira;

42.  poudarja, kako pomembno je obravnavati povezave z večjo storilnostjo trajnostnega kmetijstva in ribištva, saj bi s tem zmanjšali izgube in tratenje hrane ter zagotovili pregledno upravljanje naravnih virov in prilagoditev podnebnim spremembam;

43.  poudarja, da varnost zemljiške posesti za male pridelovalce, ki upošteva tradicionalne pravice za uporabo zemlje, spodbuja lokalna gospodarstva in povečuje prehransko varnost;

44.  poziva, da je treba preseči okvire prehranske varnosti, in meni, da je hrana temeljna človekova pravica, zato želi zastaviti jasen cilj "ničelne lakote" in do leta 2025 rešiti problematiko lakote; poudarja, da se morajo prizadevanja za izkoreninjenje lakote in podhranjenosti, pa tudi pojava skrite lakote, osredotočati posebej na otroke in doječe matere;

45.  poudarja, kako pomembno je v vseh državah izvajati zaveze Rio+20 glede degradacije zemljišč in smernice organizacije FAO o pravici do hrane in zemljiške posesti; prav tako izpostavlja pomen svetovnega dobrega upravljanja pri preprečevanju prilaščanja zemljišč;

46.  poudarja, da je treba okrepiti dobro upravljanje v zemljiškem sektorju in zaščititi zemljišča pred čedalje večjim tveganjem, da si jih prilastijo konzorciji podjetij;

47.  izpostavlja pomen obravnavanja splošnega dostopa do varne pitne vode, komunalne infrastrukture in celostnega gospodarjenja z vodo; poudarja, da je treba z ukrepi zmanjšati uporabo nevarnih kemikalij ter preprečevati onesnaženja;

Zdravstvo in izobraževanje

48.  meni, da je zdravstveni sektor ključen za gospodarski in socialni razvoj družb; zato poziva EU, naj se v novem svetovnem okviru osredotoči na spodbujanje pravičnega, univerzalnega in trajnostnega zdravstvenega varstva, pri tem pa poseben poudarek nameni cenovno dostopnima zdravju in negi mater in otrok, vključno z ambicioznim ciljem izkoreninjenja smrti mater, novorojenčkov in otrok, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, prav tako pa naj konča epidemije aidsa, tuberkuloze, malarije in drugih nalezljivih bolezni;

49.  priznava zdravje kot človekovo pravico; poudarja, kako pomembno je izboljšati splošni dostop do higiene in izjemno kakovostne zdravstvene nege in kritja, vključno s spolnimi in reproduktivnimi zdravstvenimi storitvami; poziva EU, naj poseben poudarek nameni preprečevanju izključevanja in diskriminacije najbolj ranljivih skupin na področju zdravstvenih sistemov;

50.  poudarja, kako pomembno je še naprej izboljševati dostop do vode, sanitarne oskrbe in higiene, saj gre za medsektorsko vprašanje, ki vpliva na uresničevanje drugih ciljev v programu za obdobje po letu 2015, vključno z zdravjem, izobraževanjem in enakostjo spolov;

51.  poudarja, da je izobraževanje osrednjega pomena pri razvoju samozadostnih družb; meni, da je treba v novi svetovni razvojni okvir vključiti dostop do vseh stopenj kakovostnega izobraževanja in da mora okvir obravnavati tudi vprašanje dostopa do izobraževanja v izrednih in kriznih razmerah; poudarja, da je treba pri celotnem izvajanju državljanskih in političnih pravic spodbujati participativno državljanstvo ter oblikovati na znanju temelječe in inovativne družbe;

52.  poziva Komisijo, naj spodbuja prednostno nalogo odprave neenakosti pri dostopu do zdravstva in izobraževanja v okviru za obdobje po letu 2015 ter naj vključi posebne ukrepe, s katerimi bo dosegla prikrajšane posameznike in skupine, za katere obstaja tveganje diskriminacije;

Osrednja vloga žensk v svetovnem razvojnem okviru po letu 2015

53.  pozdravlja dejstvo, da sta krepitev vloge žensk in deklet ter pomen enakosti spolov v dokumentu z rezultati odprte delovne skupine priznana kot prednostni nalogi, pri čemer se upošteva tudi osrednja vloga žensk v novem svetovnem razvojnem okviru; poziva EU in njene države članice, naj podprejo poziv odprte delovne skupine v zvezi s samostojnim ciljem enakosti spolov, obenem pa naj zagotovijo vključitev tega vprašanja v vse cilje ter spodbujajo vključevanje ambicioznih ciljev v zvezi s pravicami žensk in deklet in izboljšano izvajanje teh ciljev;

54.  poudarja, kako pomembno je v novi okvir vključiti odpravo vseh oblik diskriminacije žensk in deklet ter nasilja nad njimi; poudarja, kako pomembno je odpraviti vse diskriminatorne zakone in prakse; poziva EU, naj kot eno glavnih prednostnih nalog na področju človekovih pravic v novem svetovnem okviru določi odpravo vseh vrst nasilja, na primer domačega nasilja, trgovine z ljudmi, spolnega izkoriščanja in nadlegovanja, in vseh škodljivih praks, vključno s porokami otrok, zgodnjimi in prisilnimi porokami ter pohabljanjem ženskih spolnih organov;

55.  meni, da bi moral svetovni program za obdobje po letu 2015 posredovati jasno sporočilo v zvezi z udeležbo žensk pri procesih sprejemanja odločitev;

56.  poudarja, kako pomembno je ženskam in moškim povsod zagotoviti enak dostop do zaposlitev in enako plačilo za delo enake vrednosti; priznava, da je treba varovati pravico žensk z otroki, da ostanejo istočasno zaposlene;

57.  poudarja, kako pomembno je izboljševati dostop deklet do vseh ravni izobraževanja in odpravljati prepreke, ki zaradi spola onemogočajo učenje;

58.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti splošni dostop do zdravstvenih storitev, na primer za načrtovanje družine, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami;

59.  poudarja, da je treba vzpostaviti posebno ureditev, ki bo učinkovito ščitila migrantke, in priznava, kako pomembno je, da se ženske selijo in vključujejo v nove kulture;

Vključujoča in trajnostna rast, zaposlovanje in ustvarjanje dostojnih delovnih mest

60.  poudarja, da je vključujoča in trajnostna gospodarska rast, ki jo spremljajo ustvarjanje dostojnih delovnih mest, učinkovita raba virov, katere cilj je premik proti bolj trajnostnemu modelu porabe in proizvodnje, in blaženje podnebnih sprememb, ključna za uspeh okvira za obdobje po letu 2015; meni, da bo določanje kvalitativnih kazalnikov bistveno za spremljanje stopnje, do katere je napredek v razvoju vključujoč in trajnosten, in obsega, v katerem se upoštevajo potrebe najbolj prikrajšanih in ranljivih skupin;

61.  poudarja, da je bistveno spremljati, v kolikšni meri gospodarski razvoj vključuje najbolj prikrajšane in ranljive skupine in v kolikšni meri plače ohranjajo korak s povečanjem storilnosti; opozarja, da je odgovornost države državljanom svojim zagotavljati osnovne socialne storitve, s čimer se prav tako prispeva k izkoreninjenju revščine; meni, da je v državah v razvoju nujno treba opredeliti najnižje stopnje socialnega varstva in urediti minimalne plače;

62.  poziva EU, naj spodbuja okolje, v katerem bodo uspevali podjetništvo, trgovina, naložbe in inovacije, kar bo spodbudilo zmanjšanje neenakosti in bo usmerjeno h krepitvi socialne pravičnosti;

63.  poudarja, da je treba v novem svetovnem razvojnem okviru odpraviti delo otrok;

64.  poziva k oblikovanju novega svetovnega okvira, ki bo ustvaril bolj pravično in trajnostno trgovinsko shemo, temelječo na dialogu, preglednost in spoštovanju ter bo stremel k večji pravičnosti v mednarodni trgovini; meni, da je pravična trgovina primer uspešnega partnerstva, ki vključuje več zainteresiranih strani po svetu v različnih fazah vzdolž dobavne verige in prikrajšanim proizvajalcem, zlasti ženskam, zagotavlja dostop do trga. jamči trajnostne možnosti preživetja, spoštuje delovne standarde, odpravlja delo otrok in spodbuja okoljsko trajnostne prakse kmetovanja in proizvodnje;

65.  poudarja, da mora novi svetovni okvir spodbujati splošen, pregleden, na pravilih temelječ, odprt, nediskriminatoren in pravičen večstranski trgovinski sistem pod okriljem STO; poziva EU, naj ponovno razmisli o svoji strategiji za politike trajnostnega razvoja, vključno s pravično trgovino;

66.  poziva k podpori razvoju zelenih pobud, kot je ustvarjanje zelenih delovnih mest;

67.  poudarja, kako pomembno je v novem svetovnem okviru obravnavati brezposelnost mladih;

Zasebni sektor

68.  poudarja, da je lahko zasebni sektor osrednje gonilo vključujoče in trajnostne rasti, če se upoštevajo najpomembnejša razvojna načela, kot so človekove pravice, pravice delavcev, odgovornost gospodarskih družb in mehamizmi preglednosti, socialni dialog in odgovornost do okolja; poziva EU, naj podpre vzpostavitev regulativnih sistemov, s katerimi bi skrajšali upravne postopke, spodbujali dobro upravljanje, napovedali boj podkupovanju in korupciji ter spodbujali ustvarjanje delovnih mest; vztraja pri tem, da je treba s pravno zavezujočimi predpisi izboljšati družbeno odgovornost multinacionalnih podjetij; meni, da bi moral biti zasebni sektor pod temi pogoji ključno gonilo vključujočega in trajnostnega gospodarskega razvoja;

69.  poziva k preglednim in pravičnim pravilom pri dostopu do lokalnih in mednarodnih trgov, ki bi vsem deležnikom omogočala enake možnosti;

70.  poudarja, da bi morala biti družbena odgovornost gospodarskih družb pomemben element novega okvira;

71.  poziva EU, naj zagotovi, da bodo vsi tokovi pomoči za zasebni sektor upoštevali načela razvojne učinkovitosti, in poskrbi, da bo cilj zasebnega sektorja v državah v razvoju odpraviti revščino med ljudmi;

72.  pozdravlja priporočilo Sveta, naj se več pozornosti nameni podpori malim in srednjim podjetjem, in sicer z vzpostavitvijo ugodnega ozračja za lastnike malih podjetij ter poenostavitvijo dostopa do financ in usposabljanja;

73.  podpira predvsem nadaljnji razvoj pobude za socialno podjetništvo na področju razvojnega sodelovanja; poziva k oblikovanju novih orodij, ki bi podpirala boljše sodelovanje med malimi in srednjimi podjetji v razvitih državah ter tovrstnimi podjetji v državah v razvoju;

74.  poziva EU, naj v programu za obdobje po letu 2015 nameni prednost davčni pravičnosti in uporabi nacionalnih virov, saj bi morali odigrati pomembno vlogo pri preobrazbi družbe, izkoreninjenju revščine in zmanjševanju neenakosti;

Civilna družba

75.  priznava, da je v novem okviru potreben participativen pristop, ki bi moral združevati akterje z vseh ravni, ter poudarja, kako pomembno vlogo imajo organizacije civilne družbe, vključno z organizacijami žensk, ko gre za osrednjo vlogo žensk v svetovnem razvoju, saj omogočajo razvoj in spodbujajo univerzalnost, enakost, vključenost, odgovornost in preglednost; poudarja, kako pomembno je s temi organizacijami na kraju samem vzpostaviti dialog in poenostaviti neposredno sodelovanje ljudi in skupnosti;

76.  poudarja, da imajo organizacije civilne družbe posebno vlogo pri spodbujanju načel pravne države, pravičnosti, človekovih pravic in demokratičnih načel, predvsem v državah, kjer je izgradnja države še v povojih, zmogljivost vlade pa omejena;

Lokalni organi in nacionalni parlamenti

77.  poudarja, kako pomembno je vključiti lokalne organe in nacionalne parlamente v razvojno načrtovanje, izvajanje ter tokove finančne pomoči; poudarja, da bi bil za to potreben resnično participativen proces, udejanjen zgodaj v razvojni fazi, in da bi bilo treba ob upoštevanju tega priznati in okrepiti decentralizirano javno pomoč;

IV.  Mobilizacija finančnih sredstev

78.  poziva države članice, naj izpolnijo svojo obveznost in vsaj 0,7 % BND namenijo za uradno razvojno pomoč, od tega vsaj 0,2 % najmanj razvitim državam in drugim izjemno ranljivim državam; poziva EU, naj ubere skladen in celovit mednarodni pristop do financiranja po letu 2015; ponovno poudarja, da je treba še naprej tesno sodelovati z drugimi donatorji pri razvoju nadaljnjih inovativnih finančnih mehanizmov, kot je davek na finančne transakcije;

79.  poudarja, kako pomembno je spoštovati načelo lastništva v okviru razvoja; poudarja, da je treba okrepiti politični dialog med donatorji in državami partnericami;

80.  opozarja Komisijo in države članice, da mora uradna razvojna pomoč ostati hrbtenica evropske politike razvojnega sodelovanja za izkoreninjenje revščine;

81.  poziva EU, naj oceni mehanizme združevanja ter zagotovi, da bodo pregledni in odgovorni ter bodo vidno vplivali na trajnostni razvoj; poziva Komisijo, naj objavi smernice, temelječe na usklajenih strategijah za zmanjševanje revščine;

82.  ponovno poziva, da se pri financiranju razvoja med prednostne naloge uvrsti boj proti korupciji, pranju denarja, davčnim goljufijam in izogibanju plačilu davkov, davčnim oazam, nezakonitim tokom kapitala in škodljivim davčnim strukturam; opozarja, da so države v razvoju po ocenah v zadnjem desetletju zaradi nezakonitih finančnih tokov izgubile približno 6 bilijonov ameriških dolarjev, kar precej presega tokove uradne razvojne pomoči v tem obdobju, zato poudarja, kako pomembno je povečati preglednost in svetovno dobro upravljanje;

83.  poziva EU, naj olajša javno-zasebna partnerstva, kjer je to mogoče, in nameni prednost povezovanju izkušenj, strokovnega znanja in upravnih sistemov zasebnega sektorja v partnerstva z javnimi viri;

84.  poziva EU, naj še naprej podpira države v razvoju pri prizadevanjih za povečanje mobilizacije javnih in zasebnih domačih sredstev ter jim pomaga pri uvedbi pravičnih in trajnostnih davčnih sistemov, s katerimi bi zmanjšali revščino in odvisnost od pomoči;

V.  Kazalniki in odgovornost

85.  poudarja, da so dostopni in razčlenjeni zanesljivi podatki ključni za pripravo ustreznih politik glede novega okvira in za zagotovitev odgovornosti vlad in mednarodne skupnosti;

86.  poudarja potrebo po trdnih mehanizmih odgovornosti, s katerimi bi zagotovili, da tako razvite države kot države v razvoju izpolnjujejo svoje obveznosti, ter se učinkovito spoprijeli z izzivi na področju revščine in trajnosti, ki jih bo obravnaval okvir za obdobje po letu 2015; poudarja, da mora okvir temeljiti na dokazih in vključevati finančne cilje ter odporne mehanizme za spremljanje in odgovornost na vseh ravneh; opozarja, da bi morali mehanizmi za spremljanje zajemati postopek pregleda, temelječ na odprtosti in preglednosti;

o
o   o

87.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov in predsedniku odprte delovne skupine za trajnostne razvojne cilje.

(1) Sklepi Sveta 9558/07, 15.5.2007.
(2) UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
(3) UL L 77, 15.3.2014, str. 44.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0259.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0269.
(6) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0283.

Pravno obvestilo