Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 17. december 2014 - StrasbourgKončna izdaja
Nenasprotovanje delegiranemu aktu: ureditev za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine AKP
 Avtonomni trgovinski preferenciali za Republiko Moldavijo ***I
 Tarifna obravnava za uvoz blaga s poreklom iz Ekvadorja ***I
 Sprostitev varnostne rezerve v letu 2014
 Predlog spremembe proračuna št. 3/2014: Prihodki od glob, plačil obresti, izplačil in povračil – Odobritve plačil - Kadrovski načrti Komisije, Odbora regij in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov
 Predlog spremembe proračuna št. 4/2014: Tradicionalna lastna sredstva, DDV in osnove za bruto nacionalni dohodek (BND)
 Uporaba sredstev Solidarnostnega sklada EU: Poplave v Italiji - Potres v Grčiji - Žled v Sloveniji - Žled in poplave na Hrvaškem
 Predlog spremembe proračuna št. 5/2014: Poplave v Italiji (Sardinija) v letu 2013 – Potres v Grčiji – Žled v Sloveniji – Žled in poplave na Hrvaškem v letu 2014
 Predlog spremembe proračuna št. 6/2014: Revizija napovedi tradicionalnih lastnih sredstev, prispevkov iz naslova DVD in BND
 Uporaba sredstev Solidarnostnega sklada EU: Poplave v Srbiji, na Hrvaškem in v Bolgariji
 Predlog spremembe proračuna št. 7/2014: Poplave v Srbiji, na Hrvaškem in v Bolgariji
 Predlog spremembe proračuna št. 8/2014: Presežek, ki izhaja iz izvrševanja proračuna za leto 2013
 Lastna sredstva Unije - prilagoditev nacionalnih prispevkov držav članic *
 Uporaba sredstev Solidarnostnega sklada EU: Regije, ki so jih prizadele nesreče
 Uporaba instrumenta prilagodljivosti - financiranje programov strukturnih skladov na Cipru
 Nov splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2015
 Klasifikacija resnih kršitev v cestnem prevozu
 Obnova strategije notranje varnosti za EU
 Priznanje palestinske državnosti
 Jeklarski sektor v EU: zaščita delavcev in industrije
 Razmere v Sredozemlju in potreba po celostnem pristopu EU k migraciji

Nenasprotovanje delegiranemu aktu: ureditev za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine AKP
PDF 210kWORD 51k
Sklep Evropskega parlamenta, da ne nasprotuje delegirani uredbi Komisije z dne 14. novembra 2014 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 1528/2007 o uporabi ureditev za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu (C(2014)08355 – 2014/2954(DEA)
P8_TA(2014)0085B8-0346/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (C(2014)08355),

–  ob upoštevanju pisma Komisije z dne 26. novembra 2014, v katerem le-ta poziva Parlament, naj izjavi, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za mednarodno trgovino predsedniku konference predsednikov odborov z dne 5. decembra 2014,

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1528/2007 z dne 20. decembra 2007 o uporabi ureditev za blago s poreklom iz nekaterih držav iz skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP), določenih v sporazumih, ki vzpostavljajo ali vodijo k vzpostavitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu(1), zlasti členov 2(2) in 24a(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 527/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1528/2007 glede izločitve več držav s seznama regij ali držav, ki so zaključile pogajanja(2),

–  ob upoštevanju priporočila za sklep Odbora za mednarodno trgovino,

–  ob upoštevanju člena 105(6) Poslovnika,

–  ob upoštevanju, da ni bilo izraženo nobeno nasprotovanje v roku iz tretje in četrte alinee člena 105(6) Poslovnika, ki se je iztekel 16. decembra 2014,

A.  ker je v skladu z Uredbo (EU) št. 527/2013 s 1. oktobrom 2014 za Kenijo prenehala veljati ureditev dostopa na trg, ki jo dopušča Uredba (ES) št. 1528/2007;

B.  ker so Kenija, Evropska unija in njene države članice 16. oktobra 2014 sklenile pogajanja o sporazumu o gospodarskem partnerstvu;

C.  ker je Komisija dne 14. novembra 2014 sprejela delegirani akt o ponovnem vpisu Kenije v Prilogo I k Uredbi (ES) št. 1528/2007;

D.  ker je Komisija poudarila, da bi s sklepom o nenasprotovanju omejili potencialno preusmerjanje trgovine in izgubo izvoza v EU za Kenijo ter tako zmanjšali škodo v sektorjih ribolova tunov, vrtnarstva in rezanega cvetja;

1.  izjavlja, da ne bo nasprotoval delegirani uredbi;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje Svetu in Komisiji.

(1)UL L 348, 31.12.2007, str. 1.
(2)UL L 165, 18.6.2013, str. 59.


Avtonomni trgovinski preferenciali za Republiko Moldavijo ***I
PDF 283kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 55/2008 o uvedbi avtonomnih trgovinskih preferencialov za Republiko Moldavijo (COM(2014)0542 – C8-0128/2014 – 2014/0250(COD))
P8_TA(2014)0086A8-0053/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0542),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0128/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 10. decembra 2014, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0053/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. decembra 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. .../2014 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 55/2008 o uvedbi avtonomnih trgovinskih preferencialov za Republiko Moldavijo

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 1383/2014.)


Tarifna obravnava za uvoz blaga s poreklom iz Ekvadorja ***I
PDF 281kWORD 49k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o tarifni obravnavi za uvoz blaga s poreklom iz Ekvadorja (COM(2014)0585 – C8-0172/2014 – 2014/0287(COD))
P8_TA(2014)0087A8-0056/2014

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0585),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0172/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 10. decembra 2014, da bo odobril stališče Parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0056/2014),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 17. decembra 2014 z namenom sprejetja Uredbe (EU) št. …/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o tarifni obravnavi za uvoz blaga s poreklom iz Ekvadorja

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) št. 592/2014.)


Sprostitev varnostne rezerve v letu 2014
PDF 296kWORD 58k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o sprostitvi varnostne rezerve v skladu s točko 14 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2014)0328 – C8-0020/2014 – 2014/2037(BUD))
P8_TA(2014)0088A8-0068/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0328 – C8-0020/2014),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1), zlasti člena 13,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2), zlasti točke 14,

–  ob upoštevanju skupne izjave Parlamenta, Sveta in Komisije o sredstvih za plačila, kakor je bila dogovorjena v skupnih sklepih 12. novembra 2013(3),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, kot je bil dokončno sprejet 20. novembra 2013,

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 3/2014, ki ga je Komisija sprejela 15. aprila 2014 (COM(2014)0329),

–  ob upoštevanju stališča Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 3/2014 z dne 12. decembra 2014 (16740/2014 – C8-0289/2014),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0068/2014),

A.  ker se je izvrševanje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 začelo s precejšnjimi zamudami pri plačilih, pri čemer so neporavnani računi zgolj za kohezijsko politiko konec leta 2013 znašali približno 23,4 milijarde EUR, neporavnane obveznosti pa so v istem obdobju dosegle 221,7 milijarde EUR, kar je 41 milijard EUR več, kot je bilo predvideno ob dogovoru o večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013; ker je to nesprejemljivo in ker je treba nujno ukrepati ter uporabiti mehanizem prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru, zato da izvajanje politik in programov Unije ne bo ogroženo, kot je bilo soglasno dogovorjeno v večletnem finančnem okviru, pa tudi zato, da bi se izognili obrestim zaradi zamud pri izplačilih in nepotrebnemu povečevanju ekonomskega tveganja in ranljivosti upravičencev do sredstev iz proračuna Unije;

B.  ker so se Parlament, Svet in Komisija v spravnem postopku za proračun 2014 dogovorili o uporabi različnih instrumentov prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru, vključno z varnostno rezervo, da bi zagotovili nemoteno izplačevanje in preprečili prenos prevelikega zneska neporavnanih obveznosti v proračun 2015;

C.  ker je Komisija, potem ko je preučila vse druge finančne možnosti za odzivanje na nepredvidene okoliščine, predlagala sprostitev celotne razpoložljive varnostne rezerve, da bi dopolnila sredstva za plačila v splošnem proračunu Unije za leto 2014, ko bo dosežena zgornja meja za plačila;

D.  ker se Svet ne strinja z razlago Parlamenta in Komisije, da 350 milijonov EUR plačil, uporabljenih leta 2014 za posebne instrumente, predvidene v uredbi o večletnem finančnem okviru, ne bi smelo šteti k zgornji meji za plačila, tako da bi na voljo preostalo še 711 milijonov EUR, preden bi bilo treba uporabiti varnostno rezervo; ker zato še vedno ni odločeno, ali in v kolikšni meri bi znesek 350 milijonov EUR sploh odštevali od razlike do zgornje meje za plačila v tem ali naslednjih proračunskih letih;

E.  ker je bilo med pogajanji o proračunskem svežnju 2014–2015 dogovorjeno, da se uporabi varnostna rezerva v znesku 2 818,2 milijona EUR plus 350 milijonov EUR, tj. 3 168,2 milijona EUR;

F.  ker varnostna rezerva ni trajna rešitev za nedavno pomanjkanje sredstev za plačila in naraščajoče neporavnane obveznosti, temveč bo samo zmanjšala znesek neplačanih računov, prenesenih v naslednje leto, ki se je od leta 2010 vsako leto povečal za več kot 50 %;

G.  ker uporaba varnostne rezerve zaradi nepredvidenih dodatnih prihodkov v proračun za leto 2014 držav članic ne bo stala skoraj nič;

H.  ker se povrhu tega s sprostitvijo varnostne rezerve za leto 2014 skupna zgornja meja za plačila (908 milijard EUR v cenah iz leta 2011) večletnega finančnega okvira 2014–2020 ne bo povišala, kot je jasno določeno v členu 13(4) uredbe o večletnem finančnem okviru, saj se bo v skladu s členom 13(3) navedene uredbe odštevala od razlike do zgornje meje v prihodnjih proračunskih letih;

1.  se strinja s sprostitvijo varnostne rezerve za leto 2014, kot je predstavljeno v prilogi;

2.  poudarja, da je uporaba tega instrumenta v skladu s členom 13 uredbe o večletnem finančnem okviru le še en dokaz, da mora proračun Unije nujno postati bolj prilagodljiv;

3.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj sklep podpiše skupaj s predsednikom Sveta in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o sprostitvi varnostne rezerve

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2015/435.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, 20.11.2013, P7_TA(2013)0472.


Predlog spremembe proračuna št. 3/2014: Prihodki od glob, plačil obresti, izplačil in povračil – Odobritve plačil - Kadrovski načrti Komisije, Odbora regij in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov
PDF 219kWORD 60k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 3/2014 za proračunsko leto 2014, Oddelek III – Komisija (16740/2014 – C8-0289/2014 – 2014/2036(BUD))
P8_TA(2014)0089A8-0069/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 41,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, kakor je bil dokončno sprejet 20. novembra 2013(2),

–  ob upoštevanju skupne izjave Parlamenta, Sveta in Komisije o odobritvah plačil (skupna izjava z dne 12. novembra 2013), kakor je bila dogovorjena v skupnih sklepih 12. novembra 2013(3), pa tudi izjave Parlamenta in Komisije o odobritvah plačil, kakor je bila dogovorjena v istih skupnih sklepih,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(4) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(5) (v nadaljnjem besedilu: Medinstitucionalni sporazum),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 3/2014, ki ga je Komisija sprejela 28. maja 2014 (COM(2014)0329),

–  ob upoštevanju predloga Komisije o sprostitvi varnostne rezerve v letu 2014, sprejetega 28. maja 2014 (COM(2014)0328),

–  ob upoštevanju skupnih sklepov, o katerih sta se Parlament in Svet dogovorila 8. decembra 2014;

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 3/2014, ki ga je Svet sprejel 12. decembra 2014 in ga istega dne posredoval Parlamentu (16740/2014 – C8-0289/2014),

–  ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za razvoj,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za kulturo in izobraževanje,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenja Odbora za regionalni razvoj (A8-0069/2014),

A.  ker so v predlogu spremembe proračuna št. 3/2014 za splošni proračun za leto 2014, kot ga je prvotno pripravila Komisija, napovedi prihodkov, ki izvirajo iz kazni in glob, ter drugih prihodkov večje za 1,568 milijarde EUR, odobritve plačil v razdelkih 1a, 1b, 2 in 4 večletnega finančnega okvira pa večje za 4,738 milijarde EUR, da bi zadostili plačilnim potrebam do konca leta za zaveze, ki izvirajo iz prejšnjih in sedanjih obveznosti;

B.  ker se je izvrševanje večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 začelo s precejšnjo zamudo pri plačilih, pri čemer so zgolj neporavnani računi za kohezijsko politiko konec leta 2013 znašali približno 23,4 milijarde EUR, raven neporavnanih obveznosti pa je v istem obdobju dosegla 221,7 milijarde EUR, kar je 41 milijard EUR več, kot je bilo predvideno ob dogovoru o večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013;

C.  ker je od celotnega zneska v predlogu spremembe proračuna št. 3/2014 zgolj 99 milijonov EUR namenjenih kritju programov kohezijske politike za obdobje 2014–2020, preostanek pa se nanaša na zaključitev programov iz obdobja 2007–2013 (3,296 milijarde EUR) in plačila v drugih razdelkih (1,34 milijarde EUR);

D.  ker so se Parlament, Svet in Komisija s skupno izjavo z dne 12. novembra 2013 zavezali, da bodo Uniji zagotovili finančna sredstva za kritje pravnih obveznosti v letu 2014, tako da bodo poskrbeli za nemoten potek plačil in se zatekli k različnim mehanizmom prilagodljivosti iz uredbe o večletnem finančnem okviru, vključno s členom 13 (varnostna rezerva);

E.  ker so nekatere delegacije v Svetu izrazile pridržke glede uporabe varnostne rezerve v predlogu spremembe proračuna št. 3/2014, ki pa so po mnenju Parlamenta neutemeljeni in v nasprotju z duhom uredbe o večletnem finančnem okviru in Medinstitucionalnega sporazuma;

1.  se seznanja s predlogom spremembe proračuna št. 3/2014, kakor ga je pripravila Komisija;

2.  se strinja s skupnimi sklepi, o katerih sta se Parlament in Svet dogovorila 8. decembra 2014, da bi omogočila povečanje odobritev plačil v številnih postavkah proračuna za leto 2014 v skupnem znesku 4,246 milijarde EUR, od česar bo 3,168 milijarde EUR pridobljenih s sprostitvijo varnostne rezerve za leto 2014;

3.  pozdravlja zlasti povečanje odobritev plačil v razdelkih 1a in 4, ki je bilo v končnem dogovoru, ki je osnova za skupne sklepe z dne 8. decembra 2014, skoraj v celoti ohranjeno;

4.  pozdravlja povečanje odobritev plačil v razdelku 1b, področju proračuna Unije, kjer je pomanjkanje denarja za izplačevanje najhujše; kljub temu meni, da je to zgolj minimum za kritje dejanskih potreb do konca leta 2014 in da znesek ne bo zadoščal za to, da bi preprečili ponovno kopičenje neporavnanih računov, ki se nabirajo že od proračuna za leto 2010; opozarja predvsem, da države članice večino računov iz razdelka 1b praviloma predložijo ob koncu posameznega proračunskega leta, da bi preprečile morebitno razveljavitev prevzetih obveznosti zaradi uporabe pravil N+2 in N+3;

5.  podpira predlog o sprostitvi varnostne rezerve in poudarja, da se po njegovem tolmačenju člena 3(2) uredbe o večletnem finančnem okviru zgornje meje ne smejo upoštevati pri plačilih, povezanih s posebnimi instrumenti; meni, da bi z drugačnim tolmačenjem spodkopali podlago političnega sporazuma o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020, predvsem dogovor o tem, da je treba Uniji pri izpolnjevanju obveznosti omogočiti posebno in čim večjo prilagodljivost;

6.  opozarja, da bodo predlogi sprememb proračuna št. 3/2104, 4/2014, 6/2014 in 8/2014 prispevek držav članic na osnovi BND v proračun Unije zmanjšali za 8,688 milijarde EUR, s čimer bodo v celoti pokrite potrebe po dodatnih plačilih iz predloga spremembe proračuna št. 3/2014, kot je bilo dogovorjeno v skupnih sklepih z dne 8. decembra 2014;

7.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 3/2014;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 2/2014 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 51, 20.2.2014, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, 20.11.2013, P7_TA(2013)0472.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(5) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(6) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.


Predlog spremembe proračuna št. 4/2014: Tradicionalna lastna sredstva, DDV in osnove za bruto nacionalni dohodek (BND)
PDF 218kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 4/2014 za proračunsko leto 2014, Oddelek III – Komisija (16741/2014 – C8-0290/2014 – 2014/2053(BUD))
P8_TA(2014)0090A8-0076/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 41,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, kakor je bil dokončno sprejet dne 20. novembra 2013(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(5),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 4/2014, ki ga je Komisija sprejela 9. julija 2014 (COM(2014)0461),

–  ob upoštevanju dopolnilnega pisma št. 1 k predlogu spremembe proračuna št. 4/2014, ki ga je Komisija predstavila 16. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju skupnih sklepov, o katerih sta se Parlament in Svet dogovorila 8. decembra 2014;

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 4/2014, ki ga je Svet sprejel 12. decembra 2014 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (16741/2014 – C8-0290/2014),

–  ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0076/2014),

A.  ker se predlog spremembe proračuna št. 4/2014 nanaša na spremembo napovedi v zvezi z osnovami tradicionalnih lastnih sredstev (tj. carin in prelevmanov za sladkor), davka na dodano vrednost in bruto nacionalnega dohodka (BNP), vnos ustreznih popravkov, kar zadeva Združeno kraljestvo, v proračun in spremembo napovedi drugih prihodkov, ki izvirajo iz glob, zaradi česar je prišlo pri prispevku držav članic v proračun Unije iz naslova lastnih sredstev do spremembe ravni in porazdelitve,

B.  ker predlog spremembe proračuna št. 4/2014 tudi za 248 460 EUR zmanjšuje proračunska odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil za Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in predlaga določene spremembe nomenklature Evropskega sklada za regionalni razvoj, da bi jo uskladili s sprejeto pravno podlago;

C.  ker je ta predlog spremembe proračuna osrednjega pomena pri preprečevanju pomanjkanja denarnih sredstev, ki bi lahko povzročilo primanjkljaj pri izvrševanju v letu 2014,

1.  se seznanja s predlogom spremembe proračuna št. 4/2014, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1 k predlogu spremembe proračuna št. 4/2014, ki na podlagi najboljših ocen Komisije in nekaterih drugih dejavnikov določa spremembo napovedi v zvezi s tradicionalnimi lastnimi sredstvi (tj. carinami in prelevmani za sladkor), pa tudi dodatno spremembo napovedi v zvezi z drugimi prihodki iz naslova različnih glob, ki so postale dokončne in jih je mogoče zato uvrstiti v proračun;

2.  ugotavlja, da je zmanjšanje tradicionalnih lastnih sredstev, ki po predvidevanjih znaša 646,1 milijona EUR, in na DDV temelječih lastnih sredstev v znesku 192,4 milijona EUR ublaženo z zgoraj navedenimi globami v skupnem znesku 2,433 milijarde EUR, s čimer se potreba po dodatnih prispevkih iz BND dejansko zmanjša za 1,5945 milijarde EUR;

3.  ugotavlja, da predlog spremembe proračuna št. 4/2014, vključno z dopolnilnim pismom št. 1, zagotavlja skupno zmanjšanje zahtev za dodatna lastna sredstva, predvsem ker so bile v proračun uvrščene globe in dokončne obresti na pozna plačila v znesku 2,433 milijarde EUR;

4.  ugotavlja, da predlog spremembe proračuna št. 4/2014 vsebuje zmanjšanje odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil plačil za Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v znesku 248 460 EUR zaradi zamude pri imenovanju novega evropskega nadzornika za varstvo podatkov in njegovega pomočnika;

5.  potrjuje skupne sklepe, o katerih sta se Parlament in Svet dogovorila 8. decembra 2014, da bi odobrila spremembo proračuna št. 4/2014, kot jo je prvotno predlagala Komisija, in je bila dopolnjena z dopolnilnim pismom št. 1 k predlogu spremembe proračuna št. 4/2014, z vključitvijo odobritev za prevzem obveznosti iz predloga spremembe proračuna št. 6/2014 v zvezi z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo ter rezervo za sporazume o partnerstvu v trajnostnem ribiškem sektorju ter prerazporeditvijo 248 460 EUR razpoložljivih odobritev plačil iz vrstice za Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v proračunsko vrstico, namenjeno humanitarni pomoči 23 02 01;

6.  opozarja, da se bo s sprejetjem spremembe proračuna za 2 433 milijona EUR zmanjšala potreba po dodatnih lastnih sredstvih za proračun Unije, s čimer se bodo skupaj z zmanjšanim deležem prispevka v proračun Unije iz BNP držav članic na podlagi sprememb proračuna št. 3/2014, št. 6/2014 in št. 8/2014, v celoti izravnale potrebe po dodatnih plačilih, zahtevane v predlogu spremembe proračuna št. 3/2014, kot je bilo dogovorjeno v skupnih sklepih z dne 8. decembra 2014;

7.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 4/2014;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 3/2014 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 51, 20.2.2014, str. 1.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.


Uporaba sredstev Solidarnostnega sklada EU: Poplave v Italiji - Potres v Grčiji - Žled v Sloveniji - Žled in poplave na Hrvaškem
PDF 290kWORD 52k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 11 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (poplave v Italiji, potres v Grčiji, žled v Sloveniji ter žled in poplave na Hrvaškem) (COM(2014)0565 – C8-0137/2014 – 2014/2072(BUD))
P8_TA(2014)0091A8-0073/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0565 – C8-0137/2014),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 10,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 11,

–  ob upoštevanju skupnih sklepov, o katerih sta se Parlament in Svet dogovorila 8. decembra 2014,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0073/2014),

1.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi Solidarnostnega sklada Evropske unije

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2015/436.)

(1) UL L 311, 14.11.2002, str. 3
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Predlog spremembe proračuna št. 5/2014: Poplave v Italiji (Sardinija) v letu 2013 – Potres v Grčiji – Žled v Sloveniji – Žled in poplave na Hrvaškem v letu 2014
PDF 212kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 5/2014 za proračunsko leto 2014, Oddelek III – Komisija (16742/2014 – C8-0291/2014 – 2014/2073(BUD))
P8_TA(2014)0092A8-0078/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 41,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, ki je bil dokončno sprejet 20. novembra 2013(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 5/2014, ki ga je Komisija sprejela dne 8. Septembra 2014 (COM(2014)0564),

–  ob upoštevanju skupnih sklepov, o katerih sta se Parlament in Svet dogovorila 8. decembra 2014,

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 5/2014, ki ga je Svet sprejel 12. decembra 2014 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (16742/2014 – C8-0291/2014),

–  ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0078/2014),

A.  ker se predlog spremembe proračuna št. 5/2014 nanaša na uporabo Solidarnostnega sklada EU v znesku 46 998 528 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil v zvezi s poplavami v Italiji (Sardinija) novembra 2013, potresom v Grčiji (Kefalonija), ledeno ujmo v Sloveniji ter isto ledeno ujmo, ki so ji sledile poplave, na Hrvaškem ob koncu januarja/v začetku februarja 2014,

B.  ker je namen predloga spremembe proračuna št. 5/2014, da se ta prilagoditev proračuna uradno vključi v proračun za leto 2014,

1.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 5/2014, kot ga je predložila Komisija;

2.  poudarja, da je nujno treba državam, ki so jih prizadele te naravne nesreče, sprostiti finančno pomoč v okviru Solidarnostnega sklada EU;

3.  poudarja, da pomanjkanje odobritev plačil za leto 2014, ki je bilo osnovni razlog za to, da je Komisija predložila predlog spremembe proračuna št. 3/2014 in spremljajoč predlog za uporabo varnostne rezerve, vnaprej izključuje možnost, da bi se lahko s prerazporeditvijo zagotovila sredstva za predlog spremembe proračuna št. 5/2014;

4.  potrjuje skupne sklepe, o katerih sta Parlament in Svet dosegla dogovor 8. decembra 2014, da bi se odobrila dodatna sredstva za prevzem obveznosti, ki znašajo 47 milijonov EUR, v proračunu za leto 2014 ter premaknile ustrezne potrebe po plačilih v proračun za leto 2015;

5.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 5/2014;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 4/2014 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 51, 20.2.2014, str. 1.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Predlog spremembe proračuna št. 6/2014: Revizija napovedi tradicionalnih lastnih sredstev, prispevkov iz naslova DVD in BND
PDF 215kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 6/2014 za proračunsko leto 2014, Oddelek III – Komisija (16743/2014 – C8-0288/2014 – 2014/2162(BUD))
P8_TA(2014)0093A8-0074/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 41 Uredbe,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, kot je bil dokončno sprejet 20. novembra 2013(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 6/2014, ki ga je Komisija sprejela 17. oktobra 2014 (COM(2014)0649),

–  ob upoštevanju dopolnilnega pisma št. 1/2014 k predlogu spremembe proračuna št. 6/2014, ki ga je Komisija sprejela 3. decembra 2014 (COM(2014)0730),

–  ob upoštevanju skupnih sklepov, o katerih sta se Parlament in Svet dogovorila 8. decembra 2014,

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 6/2014, ki ga je Svet sprejel 12. decembra 2014 in ga isti dan posredoval Evropskemu parlamentu (16743/2014 – C8-0288/2014),

–  ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0074/2014),

A.  ker se predlog spremembe proračuna št. 6/2014 nanaša na revizijo napovedi o tradicionalnih lastnih sredstvih, prispevkih iz naslova DDV in BND ter zmanjšanje proračunskih sredstev za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo in rezervo za sporazume o partnerstvu v trajnostnem ribiškem sektorju, pa tudi na povečanje proračunskih sredstev za Evropskega varuha človekovih pravic;

B.  ker ta predlog spremembe proračuna, po sprejetju dopolnilnega pisma št. 1/2014 k predlogu spremembe proračuna št. 6/2014, v splošnem vpliva na prihodke tako, da zmanjšuje zahteve za lastna sredstva za skupaj 4 095,5 milijona EUR, kar zajema zmanjšanje prispevkov držav članic iz naslova BND za 4 515,5 milijona EUR in povečanje zneska tradicionalnih lastnih sredstev za 420 milijonov EUR;

C.  ker je namen predloga spremembe proračuna št. 6/2014 ta, da se proračunske prilagoditve uradno vključijo v proračun za leto 2014;

1.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 6/2014, kot ga je predložila Komisija in kot je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2014;

2.  ugotavlja, da so se zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev, povezanih z Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo in rezervo za sporazume o partnerstvu v trajnostnem ribiškem sektorju, sredstva za prevzem obveznosti skupaj zmanjšala za 76,3 milijona EUR, sredstva za plačila pa za 6,2 milijona EUR, kar gre pripisati predvsem poznejšemu sprejetju pravne podlage za sklad in posodobljeni oceni statusa pogajanj, povezanih z zgoraj navedenimi sporazumi o ribištvu;

3.  pozdravlja predlog, da se 6,2 milijona EUR iz prihranjenih sredstev za plačila iz odstavka 2 uporabi za financiranje pomoči pri morebitnih humanitarnih krizah do konca leta;

4.  poudarja, da predlog spremembe proračuna št. 6/2014 v splošnem zmanjšuje prispevke iz naslova BND za 4 515,5 milijona EUR in za 420 milijonov EUR povečuje napovedani znesek tradicionalnih lastnih sredstev;

5.  podpira skupne sklepe, o katerih sta se Parlament in Svet dogovorila 8. decembra 2014, da bi se sprejel predlog spremembe proračuna št. 6/2014, kot je bil dopolnjen z dopolnilnim pismom, vključno s prerazporeditvijo na strani odhodkov v predloga sprememb proračuna št. 3/2014 in št. 4/2014;

6.  opozarja, da se bo s sprejetjem predloga spremembe proračuna št. 6/2014 zmanjšala potreba po prispevkih držav članic iz naslova BND za 4 515,5 milijona EUR ter da bodo zato, skupaj z zmanjšanjem deležev prispevkov držav članic iz naslova BND v proračun Unije na podlagi predlogov spremembe proračuna št. 3/2014, št. 4/2014 in št. 8/2014, v celoti nadomeščene dodatne potrebe po plačilih, zahtevane v predlogu spremembe proračuna št. 3/2014, kot je bilo dogovorjeno v skupnih sklepih z dne 8. decembra 2014;

7.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 6/2014;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je bila sprememba proračuna št. 5/2014 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 51, 20.2.2014, str. 1.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Uporaba sredstev Solidarnostnega sklada EU: Poplave v Srbiji, na Hrvaškem in v Bolgariji
PDF 288kWORD 50k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 11 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (poplave v Srbiji, na Hrvaškem in v Bolgariji) (COM(2014)0648 – C8-0223/2014 – 2014/2161(BUD))
P8_TA(2014)0094A8-0075/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0648 – C8-0223/2014),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(1), zlasti člena 4(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 10,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 11,

–  ob upoštevanju skupnih sklepov, o katerih sta se Parlament in Svet dogovorila 8. decembra 2014,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0075/2014),

1.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2015/437.)

(1) UL L 311, 14.11.2002, str. 3
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Predlog spremembe proračuna št. 7/2014: Poplave v Srbiji, na Hrvaškem in v Bolgariji
PDF 210kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 7/2014 za proračunsko leto 2014, oddelek III – Komisija (16744/2014 – C8-0292/2014 – 2014/2163(BUD))
P8_TA(2014)0095A8-0072/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 41 Uredbe,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, ki je bil dokončno sprejet dne 20. novembra 2013(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 7/2014, ki ga je Komisija sprejela dne 17. oktobra 2014 (COM(2014)0650),

–  ob upoštevanju skupnih sklepov, o katerih sta se Parlament in Svet dogovorila 8. decembra 2014;

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 7/2014, ki ga je Svet sprejel 12. decembra 2014 in ga isti dan posredoval Evropskemu parlamentu (16744/2014 – C8‑0292/2014),

–  ob upoštevanju člena 88 in člena 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0072/2014),

A.  ker se predlog spremembe proračuna št. 7/2014 nanaša na uporabo Solidarnostnega sklada EU v znesku 79 726 440 EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil v zvezi s poplavami v Srbiji in na Hrvaškem maja 2014 ter poplavami v Bolgariji junija 2014,

B.  ker je namen predloga spremembe proračuna št. 7/2014, da se ta prilagoditev proračuna uradno vključi v proračun za leto 2014,

1.  je seznanjen s predlogom spremembe proračuna št. 7/2014, kot ga je predložila Komisija;

2.  poudarja, da je treba nujno sprostiti finančno pomoč v okviru solidarnostnega sklada EU državam, ki so jih prizadele te naravne nesreče;

3.  poudarja, da pomanjkanje odobritev plačil za leto 2014, ki je bilo osnovni razlog za to, da je Komisija predložila predlog spremembe proračuna št. 3/2014 in priloženi predlog za uporabo varnostne rezerve, vnaprej izključuje možnost, da bi lahko s prerazporeditvijo zagotovili sredstva za predlog spremembe proračuna št. 7/2014;

4.  potrjuje skupne sklepe, o katerih sta se Parlament in Svet dogovorila 8. decembra 2014, da se v proračunu za leto 2014 odobrijo dodatna sredstva za prevzem obveznosti, ki znašajo 80 milijonov EUR, ustrezne potrebe po plačilih pa prenesejo v proračun za leto 2015;

5.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 7/2014;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 6/2014 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 51, 20.2.2014, str. 1.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Predlog spremembe proračuna št. 8/2014: Presežek, ki izhaja iz izvrševanja proračuna za leto 2013
PDF 216kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 8/2014 za proračunsko leto 2014, Oddelek III – Komisija (16745/2014 – C8-0293/2014 – 2014/2225(BUD))
P8_TA(2014)0096A8-0079/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 41,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, ki je bil dokončno sprejet 20. novembra 2013(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7. junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(5),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 2/2014, ki ga je Komisija sprejela 15. aprila 2014 (COM(2014)0234),

–  ob upoštevanju predloga spremembe proračuna št. 8/2014, ki ga je Komisija sprejela 27. novembra 2014 (COM(2014)0722),

–  ob upoštevanju skupnih sklepov, o katerih sta se Parlament in Svet dogovorila 8. decembra 2014,

–  ob upoštevanju stališča o predlogu spremembe proračuna št. 8/2014, ki ga je Svet sprejel 12. decembra 2014 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (16745/2014 – C8-0293/2014),

–  ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0079/2014),

A.  ker je Komisija predlog spremembe proračuna št. 8/2014 predstavila zato, ker spravnemu odboru ni uspelo doseči sporazuma o predlogu spremembe proračuna št. 2/2014, ki je imel popolnoma enak namen in vsebino kot predlog spremembe proračuna št. 8/2014;

B.  ker je namen predloga spremembe proračuna št. 8/2014, da se v proračun za leto 2014 vključi presežek iz proračunskega leta 2013, ki znaša 1005 milijonov EUR;

C.  ker ta presežek v glavnem sestavljajo pozitiven rezultat pri prihodkih v višini 771 milijonov EUR, neporabljena sredstva za odhodke v višini 276 milijonov EUR in negativni saldo tečajnih razlik v znesku 42 milijonov EUR;

D.  ker povišanje na strani prihodkov izhaja predvsem iz glob in zamudnih obresti (1331 milijonov EUR), pri čemer se vsota dejansko zbranih lastnih sredstev v primerjavi s tistimi, ki so bila v proračunu predvidena, zmanjšuje (–226 milijonov EUR), prav tako pa se zmanjšujejo prihodki iz presežkov, neporabljenih sredstev in popravkov (–360 milijonov EUR);

E.  ker na strani odhodkov nezadostno izvrševanje odobritev za leto 2013 (107 milijonov EUR) in za leto 2012 (54 milijonov EUR) ni posledica zmanjšane absorpcijske sposobnosti, ampak dejansko vsi razpoložljivi pokazatelji kažejo na to, da je v proračunih za leto 2012 in 2013 primanjkovalo odobritev plačil;

F.  ker člen 18 Finančne uredbe določa, da je ta sprememba proračuna namenjena samo morebitnim odstopanjem med začasnim zaključnim računom in ocenami ter da se vsako tako odstopanje vključi v proračun Unije s to spremembo proračuna;

1.  je seznanjen s tem, da je predlog spremembe proračuna št. 8/2014, kot ga je predložila Komisija, namenjen izključno temu, da se presežek iz leta 2013, ki znaša 1005 milijonov EUR, vključi v proračun v skladu s členom 18 Finančne uredbe in stališčem Sveta v zvezi s tem;

2.  je seznanjen s tem, da je Komisija predlog spremembe proračuna št. 8/2014 predstavila zato, ker spravnemu odboru ni uspelo doseči sporazuma o predlogu spremembe proračuna št. 2/2014, ki je imel popolnoma enak namen in vsebino in ga je Svet potrdil na svoji obravnavi 17. julija 2014, medtem ko je Parlament v svojem stališču o tem predlogu, ki je bilo sprejeto 22. oktobra 2014, vložil predlog spremembe k temu predlogu, da bi ohranil njegovo politično in postopkovno povezavo s predlogi spremembe proračuna št. 3, 4, 5, 6 in 7/2014;

3.  poudarja, da spravnemu odboru ni uspelo doseči sporazuma o predlogu spremembe proračuna št. 2/2014 zaradi razlik v stališčih Parlamenta in Sveta o neporavnanih plačilih za leto 2014 in o svežnju predlogov spremembe proračuna št. 2–7/2014, ne pa zaradi same vsebine predloga spremembe proračuna št. 2/2014;

4.  opozarja, da se bo s sprejetjem predloga spremembe proračuna št. 8/2014 za 1005 milijonov EUR zmanjšal delež prispevka na osnovi BND, ki ga države članice vplačajo v proračun Unije, s čimer se bo delno izravnal njihov prispevek k financiranju predlogov spremembe proračuna št. 3, 5 in 7/2014;

5.  odobri stališče Sveta o predlogu spremembe proračuna št. 8/2014;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je sprememba proračuna št. 7/2014 dokončno sprejeta, in poskrbi za njeno objavo v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 51, 20.2.2014, str. 1.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.


Lastna sredstva Unije - prilagoditev nacionalnih prispevkov držav članic *
PDF 293kWORD 63k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti (COM(2014)0704 – C8-0250/2014 – 2014/0332(NLE))
P8_TA(2014)0097A8-0066/2014

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2014)0704),

–  ob upoštevanju člena 322(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 106a Pogodbe Euratom, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0250/2014),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za proračunski nadzor,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0066/2014),

A.  ker se je v okviru zadnjih statističnih popravkov, o katerih so se dogovorile države članice, izkazalo, da so številne države članice več let v proračun Unije vplačevale premalo prispevkov, druge pa so jih vplačale preveč; ker so ta odstopanja nastala zaradi velikih statističnih sprememb, ki so jih uradno sporočile države članice;

B.  ker bi v skladu z veljavnimi pravili, o katerih je bil v Svetu dosežen soglasen sporazum, prišlo do takojšnjega popravka teh nezadostnih in prekomernih plačil;

C.  ker so na splošno države članice v preteklosti brez večjih zamud plačale celotne zneske svojih prispevkov na podlagi BND in DDV v proračun Unije, tudi v času krize in velikih proračunskih obremenitev;

D.  ker so nekatere države članice, ki so imele korist od preteklega podcenjevanja njihovega BND, izrazile, da niso pripravljene plačati dodatnih zapadlih zneskov do zakonskega roka;

E.  ker je Svet pozval Komisijo, naj pripravi predlog, s katerim bi obravnavali to vprašanje, in sicer s spremembo ustreznih pravil in tako, da se omogoči odlog plačila ter obročno plačilo zapadlega zneska;

F.  ker se je v skladu s tekočim zakonodajnim pregledom sedem držav članic odločilo, da na prvi delovni dan v decembru 2014 v računovodske izkaze EU ne bodo vnesle svojih saldov BND in DDV; ker je Komisija naknadno popravila zneske, ki so bili sprva vneseni v predlog spremembe proračuna št. 6/2014, pri čemer je upoštevala zneske, ki so bili dejansko na voljo na ta dan;

G.  ker je do tega prišlo takoj po tem, ko so institucije zaključile zakonodajni proces, ki se je začel leta 2011, za pregled zakonodaje o lastnih sredstvih, in še preden je ta novi zakonodajni sveženj začel veljati;

H.  ker je ta predlog del večjega pogajalskega svežnja glede predlogov spremembe proračuna za leto 2014 in proračuna za leto 2015;

I.  ker bi bilo treba zaradi preglednosti Parlamentu vsako leto v okviru proračunskega postopka predstaviti poročilo o izračunih in s tem povezanih podatkih za popravke stanja za DDV in BND, pri čemer bi bilo treba predvideti dovolj časa za njegovo obravnavo, prav tako pa bi bilo treba Parlamentu sporočiti odločitve držav članic glede datumov in višine obrokov;

J.  ker bi bilo treba Uredbo (ES, Euratom) št. 1150/2000 zato ustrezno spremeniti;

1.  poudarja, da ta predlog o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 izvira iz enkratnih posledic uporabe navedene uredbe za nekatere države članice;

2.  obžaluje, da je imelo vprašanje odloga popravkov nacionalnih prispevkov v Svetu prednost pred iskanjem pogajalskega stališča za proračunska pogajanja za leti 2014 in 2015, ki je bilo določeno šele zadnji dan 21-dnevnega spravnega obdobja iz člena 314 PDEU in je prispevalo k neuspehu spravnega odbora pri doseganju sporazuma;

3.  poudarja, da številne delegacije Sveta zavračajo prožnost in nujnost, h katerima Svet soglasno poziva pri časovnem okviru prispevkov držav članic v proračun Unije, kadar gre za nemoteno izvajanje večletnega finančnega okvira 2014–2020 in zlasti pravočasno izplačilo zneskov upravičencem proračuna Unije;

4.  je zaskrbljen zaradi predlagane večje lastne presoje, namenjene državam članicam pri določanju časovnega okvira za svoje dodatne prispevke, ki izvirajo iz prilagajanj BND, v proračun Unije; poudarja, da to ustvarja precedens, ki bi lahko vplival na zakladnico Komisije, časovni okvir plačil upravičencem proračuna Unije in, ne nazadnje, verodostojnost proračuna Unije;

5.  poudarja, da bo zaradi tega predloga sistem lastnih sredstev postal še bolj zapleten, predlog pa je namenjen dopolnitvi zakonodaje, ki bo v kratkem retroaktivno nadomeščena z zakonodajo, o kateri je že bil dosežen dogovor; v zvezi s tem poudarja ključno vlogo Delovne skupine na visoki ravni za lastna sredstva pri oblikovanju predlogov za odpravo pomanjkljivosti sedanjega sistema;

6.  kljub temu ugotavlja izjemno visoke zneske prilagoditev za lastna sredstva na osnovi DDV in BND za leto 2014, kar bi lahko pomenilo veliko finančno breme za določene države članice;

7.  poudarja, da je predlog Komisije del večjega pogajalskega svežnja, ki vključuje predloge spremembe proračuna za leto 2014 in proračun za leto 2015, in ga zato ne bo zavrnil;

8.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

9.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije in členom 106a Pogodbe Euratom;

10.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

11.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Predlog spremembe
Predlog spremembe 1
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2
Uredba (ES, Euratom) št. 1150/2000
Člen 10 – odstavek 7a – pododstavek 2
Države članice lahko prvi pododstavek uporabljajo le, če so Komisijo pred prvim delovnim dnem v decembru obvestile o svoji odločitvi in datumu ali datumih, ko bodo zneske prilagoditev knjižile na račun iz člena 9(1) te uredbe.
Države članice lahko prvi pododstavek uporabljajo le, če so Komisijo pred prvim delovnim dnem v decembru obvestile o svoji odločitvi in datumu ali datumih, ko bodo zneske prilagoditev knjižile na račun iz člena 9(1) te uredbe. Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o vsaki takšni odločitvi, vključno z zadevnimi državami članicami, številom obrokov, zneskom vsakega obroka in datumom knjiženja.
Predlog spremembe 2
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 2a (novo)
Uredba (ES, Euratom) št. 1150/2000
Člen 10 – odstavek 8

Odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:
'8. Postopka iz odstavkov 4 do 7 pomenita spremembo prihodkov za proračunsko leto, v katerem se izvedeta.'
'8. Postopka iz odstavkov 4 do 7 pomenita spremembo prihodkov za proračunsko leto, v katerem se izvedeta. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o spremembah prihodkov v skladu s tem členom.'

Uporaba sredstev Solidarnostnega sklada EU: Regije, ki so jih prizadele nesreče
PDF 287kWORD 52k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije v skladu s točko 11 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2014)0348 – C8-0021/2014 – 2014/2038(BUD))
P8_TA(2014)0098A8-0077/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0348 – C8-0021/2014),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti člena 10,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3), zlasti točke 11,

–  ob upoštevanju skupnih sklepov, o katerih sta se Parlament in Svet dogovorila 8. decembra 2014,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0077/2014),

A.  ker se v skladu z Uredbo (EU) št. 661/2014, ki spreminja Uredbo (ES) št. 2012/2002, v splošnem proračunu Unije da na voljo znesek v višini 50 000 000 EUR za plačilo predplačil prek odobritev;

1.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše sklep skupaj s predsednikom Sveta ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2015/422.)

(1) UL L 311, 14.11.2002, str. 3
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Uporaba instrumenta prilagodljivosti - financiranje programov strukturnih skladov na Cipru
PDF 291kWORD 57k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi instrumenta prilagodljivosti v skladu s točko 12 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2014)0349 – C8-0022/2014 – 2014/2039(BUD))
P8_TA(2014)0099A8-0071/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0349 – C8-0022/2014),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1) (v nadaljnjem besedilu: uredba o večletnem finančnem okviru), zlasti člena 11,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2), zlasti točke 12,

–  ob upoštevanju novega predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, ki ga je Komisija sprejela 28. novembra 2014 (COM(2014)0723),

–  ob upoštevanju stališča o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, ki ga je Svet sprejel 12. decembra 2014 in ga istega dne posredoval Evropskemu parlamentu (16739/2014 – C8-0287/2014),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega 17. decembra 2014, o predlogu splošnega proračuna za leto 2015(3),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0071/2014),

A.  ker se po preučitvi vseh možnosti za prerazporeditev odobritev za prevzem obveznosti v okviru podrazdelka 1b zdi potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti za te odobritve,

B.  ker je Komisija predlagala uporabo instrumenta prilagodljivosti prek zgornje meje večletnega finančnega okvira za dopolnitev financiranja iz splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015 v višini 79,8 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti v zvezi z dodatnimi dodeljenimi sredstvi iz strukturnih skladov za Ciper v skupnem znesku 100 milijonov EUR za leto 2015,

1.  ugotavlja, da kljub povečanju odobritev za prevzem obveznosti v omejenem številu proračunskih postavk v okviru zgornje meje podrazdelka 1b za leto 2015 ne bo možno ustrezno financirati pomembnih in nujnih političnih prednostnih nalog Unije;

2.  zato se strinja z uporabo instrumenta prilagodljivosti in spreminja predlog Komisije, da bi se financirale dodatne odobritve za programe strukturnih skladov na Cipru v okviru podrazdelka 1b v znesku do 83,26 milijona EUR;

3.  znova poudarja, da je uporaba tega instrumenta, kot je predvidena v členu 11 uredbe o večletnem finančnem okviru, znova pokazala, da bi moral biti proračun Unije prilagodljiv;

4.  ponovno izraža svoje dolgoletno mnenje, da se lahko plačila, ki izhajajo iz obveznosti, ki so bile predhodno opravljene prek instrumenta prilagodljivosti, upoštevajo zgolj nad zgornjo mejo, brez poseganja v možnost uporabe odobritev plačil za specifične proračunske vrstice prek instrumenta prilagodljivosti brez predhodno opravljenih obveznosti;

5.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsednikom Sveta in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo, skupaj s prilogo, posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi instrumenta prilagodljivosti

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2015/421.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0100.


Nov splošni proračun Evropske unije za proračunsko leto 2015
PDF 553kWORD 260k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015 (16739/2014 – C8-0287/2014 – 2014/2224(BUD))
P8_TA(2014)0100A8-0067/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/436/ES, Euratom z dne 7 junija 2007 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(3) (uredba o večletnem finančnem okviru),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4) (Medinstitucionalni sporazum z dne 2. decembra 2013),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2015, oddelek III – Komisija(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2014 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2015(6),

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, ki ga je Komisija sprejela 24. junija 2014 (COM(2014)0300),

–  ob upoštevanju stališča Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, ki ga je Svet sprejel 2. septembra 2014 in posredoval Parlamentu 12. septembra 2014 (12608/2014 – C8-0144/2014),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2014 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(7),

–  ob upoštevanju dejstva, da se Spravni odbor ni sporazumel o skupnem besedilu v 21. dneh, kot je določeno v členu 314(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju novega predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, ki ga je Komisija sprejela 27. novembra 2014 (COM(2014)0723) v skladu s členom 314(8) PDEU,

–  ob upoštevanju sklepov trialoga o proračunu z dne 8. decembra 2014,

–  ob upoštevanju stališča Sveta o novem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015, ki ga je Svet sprejel 12. decembra 2014 2014 (16739/2014 – C8‑0287/2014) in ga še isti dan posredoval Parlamentu,

–  ob upoštevanju členov 88 in 91 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0067/2014),

1.   spominja, da je predlog svežnja, kot je določen v Prilogi, o katerem so se po težavnih pogajanjih dogovorili predstavniki Parlamenta in Sveta med trialogom 8. decembra 2014, sestavljen iz treh elementov: predlogov sprememb proračuna št. 3-8/2014 v skupnem znesku 49,8 milijona EUR za sredstva za prevzem obveznosti in dodatnih 3 529,6 milijona EUR novega denarja za plačila, proračuna Unije za leto 2015 v znesku 145 321,5 milijona EUR in 141 214,0 milijona EUR za prevzem obveznosti in za plačila, ter šestih skupnih izjav in treh enostranskih izjav;

2.  poudarja, da bo Komisija z dodatnimi sredstvi za plačila v proračunu za leto 2014 sicer lahko pokrila najnujnejša plačila v letu 2014, vendar ta znesek ne bo zadoščal za to, da bi preprečili ponovno kopičenje neporavnanih računov v letu 2015; zato poudarja skupno izjavo o načrtu plačil, ki spremlja dogovorjen sveženj o proračunih za leti 2014 in 2015;

3.  je vseeno prepričan, da je v prihodnjih letih treba vložiti več napora v to, da se količina neporavnanih računov zmanjša na vzdržno raven, s posebnim poudarkom na kohezijski politiki; v zvezi s tem poudarja skupno zavezo vseh treh institucij Unije, da bodo preučile vse možne načine za zmanjšanje ravni teh računov, kot je opredeljeno v skupni izjavi o načrtu plačil, ki spremlja sporazum o letošnjem proračunu;

4.  pozdravlja povečanje v višini 244,2 milijona EUR skupne ravni sredstev za obveznosti v primerjavi s prvotnim stališčem Sveta z dne 2. septembra 2014; je zadovoljen, da je bil predlog Sveta, po katerem bi se sredstva za prevzem obveznosti zmanjšala za 521,9 milijona EUR, v celoti preklican, in da je bilo dodanih še 170,7 milijona EUR sredstev za obveznosti, vključno s celotnim svežnjem pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov ter 95 milijoni EUR za program Obzorje 2020, COSME, ERASMUS in humanitarno pomoč;

5.  vendar obžaluje, da Svet tudi tokrat ni bil pripravljen svojih političnih izjav podkrepiti z zadostnimi proračunskimi viri za podporo delovnim mestom in rasti ter mednarodnim obveznostim Unije, saj se ni strinjal, da bi razdelkoma 1a in 4 dodelili proračunska sredstva do zgornje meje večletnega finančnega okvira; je zadovoljen, da povečanja, dosežena med pogajanji, ustrezajo političnim prednostnim nalogam Parlamenta; vendar v zvezi s tem obžaluje, da Svet očitno nima več političnih prednostnih nalog, in da ga zanima samo čim večje horizontalno omejevanje izdatkov;

6.  pozdravlja, da se je po zaslugi dodatnih namenskih prejemkov, opredeljenih v skupni kmetijski politiki, potem ko je Komisija predložila dopolnilno pismo št. 1/2015, našla rešitev za financiranje nujnih ukrepov v znesku 273,6 milijona EUR kot odziv na prepoved uvoza hrane v Rusijo, ne da bi že od samega začetka uporabili rezervo za krize v kmetijskem sektorju;

7.  pozdravlja, da je skupna raven sredstev za plačila, dogovorjena za leto 2015, za 1,6 % višja v primerjavi s proračunom za leto 2014 in za 1 217,1 milijona EUR višja od prvotne obravnave v Svetu; je zlasti zadovoljen, da je zaradi prerazporeditve 448,5 milijona EUR in dodatnih namenskih prihodkov, opredeljenih v zgoraj omenjenem dopolnilnem pismu, raven plačil v razdelkih 1a in 4 višja kot v prvotnem predlogu proračuna z dne 24. junija 2014;

8.  ugotavlja pa, da v zadnjih letih, zlasti kar zadeva plačila, proračunska pogajanja postajajo vedno težavnejša, predvsem zaradi brezkompromisne drže Sveta; ponovno poudarja, da bi morala biti glavna funkcija proračunskega postopka, da se doseže dogovor o političnih prednostnih nalogah glede proračunskih obveznosti, medtem ko bi plačila morala preprosto veljati kot tehnična nadgradnja za izpolnitev teh obveznosti; opozarja Svet na opredelitve vrste sredstev iz člena 10(3) finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije, in na pravila za izvajanje te uredbe, po katerih „odobritve plačil zajemajo plačila za poravnavanje pravnih obveznosti, prevzetih v proračunskem letu ali v predhodnih proračunskih letih”;

9.  pozdravlja, da je Svet na koncu pristal k uporabi varnostne rezerve za leto 2014, čeprav v nižjem znesku od potrebnega, poleg tega pozdravlja splošno povečanje sredstev za plačila v proračunu za leto 2014, ki zadeva številne proračunske vrstice do ravni 4,2 milijarde EUR, od česar bo 3 168,2 milijona EUR mogoče zagotoviti na podlagi varnostne rezerve za leto 2014, in dejstvo, da so se predlagana povišanja iz predloga proračuna št. 3/2014 za plačila v razdelkih 1a in 4 večinoma ohranila v končnem dogovoru; ugotavlja, da so okrepitve namenjene predvsem podrazdelku 1b, v katerem je trenutno težava neporavnanih računov ob koncu leta najbolj pereča; spominja, da je Parlament že v svoji obravnavi proračuna za leto 2014 predvidel večje potrebe po sredstvih za plačila (končni dogovor je bil 983 milijonov EUR nižji od sprejetega stališča Parlamenta); poziva Svet, naj ne poskuša vsako leto umetno krčiti proračun Unije;

10.  se ne strinja s stališčem Sveta, po katerem naj ne bi uporabili celotnega zneska dodatnih prihodkov iz glob za pokritje neporavnanih plačil; meni, da bi do rešitve krize s plačili ves nepričakovan dobiček morali nameniti za rešitev te težave; opozarja, da je bil dosežen dogovor o osnutku svežnja, ker je bila izpolnjena zahteva Parlamenta o stabilizaciji problema neporavnanih plačil; vendar poudarja, da je za pravo rešitev plačilne krize v Uniji potrebno ustrezno omejiti obseg neporavnanih računov;

11.  obžaluje, da je imelo v Svetu vprašanje glede odloga prilagoditve nacionalnih prispevkov večjo težo od tega, da bi določili pogajalsko stališče glede proračunskih pogajanj za leti 2014 in 2015, tako, da je bilo to stališče podano na zadnji dan 21-dnevnega spravnega obdobja, določenega v členu 314 PDEU, kar je prispevalo k temu, da Spravni odbor ni mogel doseči dogovora;

12.  opozarja, da morajo biti v skladu s členom 310 PDEU prihodki in odhodki, prikazani v proračunu Unije, uravnoteženi;

13.  pripisuje največjo politično pomembnost skupni izjavi, o kateri so se dogovorili Parlament, Svet in Komisija, zlasti glede načrta plačil in uporabe posebnih instrumentov; vztraja pri tem, da je treba načrt plačil čim prej končati, vsekakor pa, preden Komisija sprejme predlog proračuna za leto 2016; ponovno poudarja, da je njegovo sprejetje večletnega finančnega okvira temeljilo na razumevanju, da so vsi posebni instrumenti za plačila opredeljeni izven zgornjih meja, in da bi kakršna koli drugačna razlaga samodejno sprožila ponovno odprtje sporazuma o večletnem finančnem okviru;

14.  ponovno izpostavlja svoje dolgoletno stališče, da je treba plačila, ki se nanašajo na posebne instrumente, izračunati izven zgornjih meja večletnega finančnega okvira, kot to velja za obveznosti; obžaluje, da tudi tokrat glede tega ni bilo možno doseči dogovora s Svetom; vseeno poudarja, da je treba vložiti vse napore v to, da bi čim prej dosegli končni dogovor o tem vprašanju;

15.  ponovno potrjuje svoje stališče, da je korenita reforma sistema lastnih sredstev bistvenega pomena za to, da se proračunska pogajanja premaknejo z mrtve točke, in zato pripisuje izredni pomen delu skupine na visoki ravni za lastna sredstva, ki jo vodi Mario Monti;

16.  obžaluje, da Svet in Komisija nista pripravljena agencijam Unije zagotoviti potrebnih virov, zlasti glede osebja, da bi lahko opravljale naloge, ki so jim jih dodelili zakonodajni organi, in poudarja, da sedanji dogovor ne pomeni, da se Parlament strinja s konceptom Komisije o zmanjšanju števila zaposlenih; poleg tega močno obžaluje zmanjšanje števila zaposlenih v agencijah, ki se financirajo iz pristojbin, in meni, da je to neutemeljeno, saj se ta delovna mesta ne financirajo iz proračuna Unije;

17.  pozdravlja povišanje sredstev za devet novih sodnikov za Sodišče Evropske unije; ponavlja, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe za to, da bi se zakonodajni postopek končal do 1. oktobra 2015, kar bo omogočalo dejansko povečanje števila sodnikov; zato poziva Svet, naj se takoj dogovori o razdelitvi mest za nove sodnike; zahteva pravočasno in posodobljeno oceno dodatnih finančnih potreb za nove sodnike in njihovo osebje, ki naj ga Sodišče predloži Svetu in Parlamentu; ponovno poudarja, da bi bilo treba preudarno oceniti potrebe po dodatnih zaposlenih, ki bi ustrezale imenovanju devetih sodnikov;

18.  pozdravlja izvajanje prve faze sporazuma o sodelovanju med Parlamentom in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij; meni, da je ta sporazum dober primer, kako doseči sinergijo med institucijami, s čimer se bo povečala učinkovitost in bodo nastali prihranki; pričakuje, da bo druga faza tega sporazuma končana do julija 2015;

19.  pozdravlja proračunsko nevtralno prerazporeditev sredstev za "skupne upravne stroške" za osebje delegacij Komisije iz Oddelka III (Komisija) v Oddelek X (ESZD) proračuna; potrjuje, da bo ta prenos ustrezal poenostavljenemu upravljanju upravnih izdatkov delegacij Unije in da ne bi smel imeti nobenega drugega vpliva na upravna sredstva Komisije ali na delovne pogoje osebja delegacij Komisije; vztraja, naj ta prenos poteka ob dobrem sodelovanju med ESZD in Komisijo;

20.  obžaluje, da Svet na splošno ni mogel doseči skupnega stališča, zlasti med 21-dnevnim spravnim obdobjem, in glede sprejetja predlogov sprememb proračuna, ter Svet in Komisijo poziva, naj se na začetku leta 2015 dogovorita o tem, kako bi lahko izboljšala proračunski postopek, da bi lažje sprejeli proračun Unije za leto 2016, kar bi morala biti izhodiščna točka novega strukturnega pristopa k proračunu Unije, da bi se v največji možni meri izognili nepotrebnim in ponavljajočim se sporom in poglobili razumevanje med sogovorniki glede tega, koliko izdatki Unije prispevajo k izpolnjevanju skupne zaveze za rast in delovna mesta v Uniji;

21.  potrdi stališče Sveta o novem predlogu proračuna za leto 2015 in skupne izjave, priložene tej resoluciji;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj razglasi, da je bil proračun dokončno sprejet, in poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, drugim institucijam in organom ter nacionalnim parlamentom.

PRILOGA

OSNUTEK SVEŽNJA

Proračun za leto 2015 – skupni sklepi

Ta osnutek svežnja zajema naslednje točke:

1.  Proračun za leto 2015

2.  Proračun za leto 2014 – predlogi spremembe proračuna (PSP) od št. 3/2014 do št. 8/2014

3.  Skupne izjave

KRATEK PREGLED

A.   Proračun za leto 2015

V skladu z osnutkom svežnja:

–  je splošna raven odobritev za prevzem obveznosti v proračunu za leto 2015 določena na 145 321,5 milijona EUR. Skupaj do zgornjih mej večletnega finančnega okvira za leto 2015 ostane razlika v višini 1 760,1 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti;

–  je splošna raven odobritev plačil v proračunu za leto 2015 določena na 141 214,0 milijona EUR. To vključuje znesek 126,7 milijona EUR, ki se nanaša na uporabo Solidarnostnega sklada EU v zvezi s PSP št. 5/2014 in št. 7/2014;

–  se instrument prilagodljivosti za leto 2015 uporabi v znesku 83,3 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti;

–  odobritve plačil za leto 2015 v zvezi z uporabo instrumenta prilagodljivosti za dodatno pomoč Cipru v letih 2014 in 2015 po ocenah Komisije znašajo 11,3 milijona EUR.

B.   Proračun za leto 2014

V skladu z osnutkom svežnja:

–  se PSP od št. 3/2014 do št. 8/2014 sprejmejo, kot jih je predlagala Komisija, z izjemami, ki so določene v točki 2;

–  se raven odobritev za prevzem obveznosti v proračunu za leto 2014 posledično poveča za 49,8 milijona EUR zaradi uporabe Solidarnostnega sklada EU (v znesku 126,7 milijona EUR) v zvezi s PSP št. 5/2014 in št. 7/2014, ki se deloma izravna z zmanjšanjem v znesku 76,9 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti v PSP št. 3/2014, št. 4/2014 in št. 6/2014 (večinoma v zvezi z ribištvom);

–  se raven odobritev plačil v proračunu za leto 2014 posledično poveča za 3 529,6 milijona EUR;

–  se v skladu s skupno izjavo o posebnih instrumentih iz podtočke 3.3 uporabi varnostna rezerva za leto 2014 v znesku 2 818,2 milijona EUR skupaj s 350 milijoni EUR v odobritvah plačil.

1.   PRORAČUN ZA LETO 2015

1.1.   „Zaprte“ vrstice

Če v teh sklepih ni drugače navedeno, so potrjene vse proračunske vrstice, ki jih ni spremenil niti Svet niti Evropski parlament, ter tiste, za katere je Evropski parlament med obravnavo sprejel spremembe Sveta.

Za preostale proračunske vrstice sta se Evropski parlament in Svet dogovorila o sklepih iz podtočk od 1.2 do 1.7.

1.2.   Horizontalna vprašanja

(a)   Decentralizirane agencije

Prispevek EU (v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil) in število delovnih mest za vse decentralizirane agencije bosta takšna, kot je v novem predlogu proračuna (PP) predlagala Komisija:

Povečanje števila delovnih mest v kadrovskem načrtu in s tem povezanih odobritev v primerjavi s prvotnim PP:

–  Evropski bančni organ (EBA): +9 delovnih mest in +585 000 EUR;

–  Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA): +3 delovna mesta in +195 000 EUR;

–  Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA): +4 delovna mesta in +260 000 EUR;

–  Evropski azilni podporni urad (EASO): +4 delovna mesta in +260 000 EUR ter

–  Evropski policijski urad (EUROPOL): +5 delovnih mest skupaj z zmanjšanjem za –600 000 EUR.

Za FRONTEX povečanje za odhodke iz poslovanja v višini 20,0 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil.

(b)   Izvajalske agencije

Prispevek EU (v odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil) in število delovnih mest za vse izvajalske agencije bosta takšna, kot je v novem PP predlagala Komisija.

(c)   Pilotni projekti/pripravljalni ukrepi

Dogovorjen je celovit sveženj 59 pilotnih projektov/pripravljalnih ukrepov, kot je predlagano v novem PP, tako za odobritve za prevzem obveznosti kot za odobritve plačil. Če je pilotni projekt ali pripravljalni ukrep zajet v obstoječi pravni podlagi, lahko Komisija predlaga prerazporeditev odobrenih proračunskih sredstev na ustrezno pravno podlago, da omogoči izvajanje ukrepa.

Pri tem svežnju so v celoti upoštevane zgornje meje za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, določene v finančni uredbi.

(d)   Splošni upravni stroški delegacij EU

Dogovorjena je prerazporeditev „Splošnih upravnih stroškov delegacij EU“ iz oddelka proračuna za Komisijo v oddelek za ESZD, kot je predlagano v novem PP.

1.3.   Razdelki odhodkov v finančnem okviru – odobritve za prevzem obveznosti

Po upoštevanju navedenih sklepov o „zaprtih“ proračunskih vrsticah, agencijah ter pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih sta se Evropski parlament in Svet dogovorila o naslednjem:

(a)   Podrazdelek 1a

Odobritve za prevzem obveznosti se določijo na ravni, ki jo je v novem PP predlagala Komisija, da bi se z njimi odrazila prednostna naloga prispevanja k izboljšanemu dostopu do financiranja iz proračuna EU, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP):

(v 1 000 EUR)

Proračunska vrstica

Ime

Povečanja odobritev za prevzem obveznosti

PP za leto 2015

Novi PP za leto 2015

Razlika

02 02 02

Izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij (MSP) do financiranja v obliki lastniških in dolžniških instrumentov

162 791,7

174 791,7

12 000,0

04 03 02 03

Mikrofinanciranje in socialno podjetništvo – lajšanje dostopa do financiranja podjetnikom, predvsem tistim, ki so od trga dela najbolj oddaljeni, in socialnim podjetjem

24 957,0

26 457,0

1 500,0

08 02 02 02

Boljši dostop do financiranja tveganih naložb v raziskave in inovacije

337 534,7

342 534,7

5 000,0

Skupaj

18 500,0

Poleg tega se sprejmejo naslednja povečanja odobritev za prevzem obveznosti v primerjavi z novim PP:

(v 1 000 EUR)

Proračunska vrstica

Ime

Novi PP za leto 2015

Proračun za leto 2015

Razlika

148 235,9153 235,95 000,002 02 01

Spodbujanje podjetništva in izboljšanje konkurenčnosti podjetij Unije in njihovega dostopa na trge

106 561,8

108 561,8

2 000,0

08 02 01 01Spodbujanje varnih evropskih družb

02 04 03 02

Krepitev pionirskih raziskav v Evropskem raziskovalnem svetu

1 631 723,2

1 650 723,2

19 000,0

08 02 02 01

Vodilni položaj pri nanotehnologijah, naprednih materialih, laserski tehnologiji, biotehnologiji ter napredni proizvodnji in predelavi

498 592,7

503 592,7

5 000,0

08 02 03 05

Vzpostavitev gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire in je odporno na podnebne spremembe, ter trajnostne oskrbe s surovinami

291 719,4

297 719,4

6 000,0

09 04 02 01

Vodilni položaj na področju informacijske in komunikacijske tehnologije

819 154,4

824 154,4

5 000,0

1 336 476,01 348 476,012 000,009 04 03 02

Spodbujanje vključujočih in inovativnih evropskih družb, ki kritično razmišljajo

41 725,8

43 725,8

2 000,0

15 02 01 02Spodbujanje odličnosti in sodelovanja na področju evropskega izobraževanja in usposabljanja ter njun pomen za trg dela

15 02 01 01

Spodbujanje odličnosti in sodelovanja na področju evropske mladine in udeležba mladih v evropskem demokratičnem življenju

161 745,0

165 245,0

3 500,0

15 02 03

Razvoj evropske razsežnosti v športu

20 439,0

20 939,0

500,0

15 03 01 01

Ukrepi Marie Skłodowska-Curie – ustvarjanje, razvoj in prenos novih spretnosti, znanja in inovacij

734 668,4

737 668,4

3 000,0

Skupaj

63 000,0

Posledično ter ob upoštevanju pilotnih projektov, pripravljalnih ukrepov in prerazporeditve splošnih stroškov delegacij EU v oddelek za ESZD je dogovorjena raven obveznosti v višini 17 551,7 milijona EUR, pri čemer ostane razlika do zgornje meje podrazdelka 1a v višini 114,3 milijona EUR.

(b)   Podrazdelek 1b

Odobritve za prevzem obveznosti se določijo na ravni, ki je predlagana v novem PP (pilotni projekti v podrazdelku 1b).

Ob upoštevanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov ter uporabe 83,3 milijona EUR iz instrumenta prilagodljivosti za dodatno pomoč Cipru je dogovorjena raven obveznosti v višini 49 230,3 milijona EUR.

(c)   Razdelek 2

Odobritve za prevzem obveznosti se določijo na ravni, ki jo je v novem PP predlagala Komisija.

Na podlagi novih elementov, ki so se pojavili po predložitvi dopolnilnega pisma št. 1/2015, zlasti informacij o dejanski uporabi ukrepov v izrednih razmerah, sprejetih od avgusta 2014 v odziv na rusko prepoved uvoza hrane, končnega presežka EKJS za leto 2014 in posodobljene napovedi finančnih popravkov, ki jih je treba zbrati v letu 2015, je zaradi teh dodatnih namenskih prihodkov mogoče navedene ukrepe v izrednih razmerah (vključno s tistimi, ki se nanašajo na sektor mleka in mlečnih izdelkov v baltskih državah, za katere je Komisija 26. novembra 2014 sprejela dodaten sveženj, ter na Finsko, ko bodo izpolnjeni ustrezni pogoji) financirati iz odobritev, zahtevanih v dopolnilnem pismu št. 1/2015, ne da bi bilo treba uporabiti rezervo za krizne razmere v kmetijskem sektorju.

Posledično ter ob upoštevanju pilotnih projektov, pripravljalnih ukrepov in prerazporeditve splošnih stroškov delegacij EU v oddelek za ESZD je dogovorjena raven obveznosti v višini 58 808,6 milijona EUR, pri čemer ostane razlika do zgornje meje razdelka 2 v višini 790,4 milijona EUR.

(d)   Razdelek 3

Odobritve za prevzem obveznosti se določijo na ravni, ki jo je v novem PP predlagala Komisija. Povečanje za odhodke iz poslovanja FRONTEX se izravna z ustreznim zmanjšanjem proračunske postavke 18 02 01 01 (Podpora upravljanju meja in skupni vizumski politiki za olajšanje zakonitega potovanja).

Posledično ter ob upoštevanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov je dogovorjena raven obveznosti v višini 2 146,7 milijona EUR, pri čemer ostane razlika do zgornje meje razdelka 3 v višini 99,3 milijona EUR.

(e)   Razdelek 4

Odobritve za prevzem obveznosti se določijo na ravni, ki jo je v novem PP predlagala Komisija, zlasti glede prerazporeditve splošnih upravnih stroškov delegacij EU v oddelek proračuna za ESZD.

Poleg tega se sprejmejo naslednja povečanja odobritev za prevzem obveznosti v primerjavi z novim PP:

(v 1 000 EUR)

Proračunska vrstica

Ime

Novi PP 2015

Proračun za leto 2015

Razlika

21 03 01 04

Podpora mirovnemu procesu ter finančna pomoč Palestini in Agenciji Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev (UNRWA)

264 500,0

286 500,0

22 000,0

23 02 01

Zagotavljanje hitre in učinkovite humanitarne pomoči in pomoči v hrani na podlagi potreb

872 446,0

882 446,0

10 000,0

Skupaj

32 000,0

Ni pa sprejeta prerazporeditev posebnih predstavnikov EU iz razdelka 4 v razdelek 5 (oddelek za ESZD), kot je predlagano v novem PP. Posledično se v proračunski vrstici 19 03 01 07 (Posebni predstavniki EU, razdelek 4) znova vzpostavijo odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil, kot je predlagano v prvotnem PP.

Posledično ter ob upoštevanju pilotnih projektov, pripravljalnih ukrepov in prerazporeditve splošnih stroškov delegacij EU v oddelek za ESZD je dogovorjena raven obveznosti v višini 8 408,4 milijona EUR, pri čemer ostane razlika do zgornje meje razdelka 4 v višini 340,6 milijona EUR.

(f)   Razdelek 5

Število delovnih mest v kadrovskih načrtih institucij in odobritve za prevzem obveznosti bodo takšni, kot je v novem PP predlagala Komisija, torej bodo vključevali:

–  obravnavo v Evropskem parlamentu oziroma Svetu za svoja oddelka proračuna;

–  obravnavo v Evropskem parlamentu za Sodišče;

–  obravnavo v Evropskem parlamentu za Evropsko računsko sodišče, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij ter

–  za Evropsko službo za zunanje delovanje se je raven odobritev, ki jo je v prvotnem PP predlagala Komisija, povečala, da se upošteva proračunsko nevtralna prerazporeditev odobritev v zvezi s „Splošnimi upravnimi stroški delegacij EU“ (kot je določeno v Prilogi 1) iz oddelka proračuna za Komisijo v oddelek za ESZD. Ni pa sprejeta prerazporeditev posebnih predstavnikov EU iz razdelka 4 v oddelek za ESZD iz razdelka 5, kot je predlagano v novem PP. Posledično v oddelku proračuna za ESZD ni odobritev za ta namen.

Te spremembe v primerjavi s prvotnim PP skupaj vodijo do:

–  neto zmanjšanja števila delovnih mest v delovnem načrtu za 35 zaradi zmanjšanja števila delovnih mest v Evropskem parlamentu za 47, ki se deloma izravna s povečanjem števila delovnih mest na Sodišču za 12;

–  neto zmanjšanja odobritev za 0,6 milijona EUR zaradi zmanjšanja v višini 1,4 milijona EUR za Evropsko računsko sodišče, 1,4 milijona EUR za Evropski ekonomsko-socialni odbor in 0,4 milijona EUR za Odbor regij, ki se deloma izravna s povečanjem v višini 2,6 milijona EUR za Sodišče;

–  povečanja v višini 71,5 milijona EUR za ESZD, ki odraža proračunsko nevtralno prerazporeditev „Splošnih upravnih stroškov delegacij EU“, ki se popolnoma izravna v oddelku za Komisijo v podrazdelku 1a (0,6 milijona EUR), razdelku 2 (0,1 milijona EUR), razdelku 4 (45,7 milijona EUR) in razdelku 5 (25,2 milijona EUR). Skupaj te prerazporeditve privedejo do neto povečanja odobritev v razdelku 5 v višini 46,3 milijona EUR.

Poleg tega je v primerjavi z novim PP dogovorjena naslednja proračunsko nevtralna prerazporeditev delovnih mest in odobritev za prevzem obveznosti iz Sveta na Urad Komisije za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO), da se upošteva prenos določanja in upravljanja pokojninskih pravic aktivnih ali upokojenih članov osebja Sveta na PMO, do katerega bo prišlo s 1. januarjem 2015: povečanje števila delovnih mest kategorije AST 7 v delovnem načrtu za 6 in povečanje odobritev za prevzem obveznosti v višini 504 000 EUR v oddelku za Komisijo (oddelek III) se popolnoma izravna z zmanjšanjem števila delovnih mest kategorije AST 7 v delovnem načrtu za 6 in zmanjšanjem odobritev za prevzem obveznosti v višini 504 000 EUR v oddelku za Svet (oddelek II).

Posledično je ob upoštevanju pilotnih projektov, pripravljalnih ukrepov in prerazporeditve splošnih stroškov delegacij EU v oddelek za ESZD dogovorjena raven obveznosti v višini 8 660,5 milijona EUR, pri čemer ostane razlika do zgornje meje razdelka 5 v višini 415,5 milijona EUR.

1.4.   Odobritve plačil

Skupna raven odobritev plačil v proračunu za leto 2015 znaša 141 214 040 563 EUR.

To vključuje znesek 126,7 milijona EUR, ki zadeva uporabo Solidarnostnega sklada EU, povezano s PSP št. 5/2014 in št. 7/2014, ter znesek 440 milijonov EUR, ki zadeva prenos odobritev plačil za Pobudo za zaposlovanje mladih iz proračuna za leto 2014 v proračun za leto 2015.

Pri razporeditvi skupne ravni odobritev plačil v proračunu za leto 2015 so upoštevani naslednji koraki:

a)  odobritve plačil za nediferencirane odhodke, kot je določeno zgoraj, zlasti v razdelkih 2 in 5, ter

b)  odobritve plačil za sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, kot je določeno zgoraj, se izračunajo tako: odobritve plačil za vse nove pilotne projekte in pripravljalne ukrepe se določijo v višini 50 % ustreznih prevzetih obveznosti ali na ravni, ki jo predlaga Evropski parlament, če je ta nižja; v primeru podaljšanja obstoječih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov se uporabi raven plačil, ki je bila določena v predlogu proračuna (PP), povečana za 50 % ustreznih novih obveznosti, ali raven, ki jo predlaga Evropski parlament, če je ta nižja;

c)  zmanjšanje odobritev plačil za 123,3 milijona EUR v primerjavi z novim PP se sorazmerno razporedi po vseh proračunskih vrsticah z diferenciranimi sredstvi, na katera ne vpliva zgornji korak b), pri čemer so izjema naslednje proračunske vrstice, za katere je raven odobritev plačil določena na ravni iz novega PP:

–  odhodki za podrazdelek 1a (Konkurenčnost za rast in delovna mesta) in razdelek 4 (Evropa v svetu);

–  proračunske vrstice 04 02 17, 04 02 60, 11 06 12, 13 03 16 in 13 03 60 za konvergenčni cilj ter

–  mednarodni sporazumi o partnerstvu v ribiškem sektorju;

Na podlagi rezultatov, dobljenih pri zgornjem koraku c), se izvedejo naslednje končne prilagoditve:

–  proračunski vrstici 13 04 02 (Zaključek dejavnosti Kohezijskega sklada (2007– 2013)) se doda znesek 100 milijonov EUR, kar se izravna z:

–  zmanjšanjem za 50 milijonov EUR v proračunski vrstici 13 03 18 (Zaključek programov Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) – Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje) in

–  zmanjšanjem za 50 milijonov EUR, razporejenim po vseh proračunskih vrsticah z diferenciranimi sredstvi, na katera ne vpliva zgornji korak b), in sicer za odhodke za podrazdelek 1a (Konkurenčnost za rast in delovna mesta) in razdelek 4 (Evropa v svetu), pri čemer je izjema proračunska vrstica 23 02 (Humanitarna pomoč, pomoč v hrani in pripravljenost na nesreče), za katero se ohranijo zneski, določeni v novem PP.

1.5.   Proračunske opombe

Novi PP je, kar zadeva proračunske opombe, odobren, torej vključuje spremembe, ki jih je vnesel Evropski parlament ali Svet, razen za proračunski vrstici 04 03 01 03 in 19 03 01 06, pri čemer velja, da te spremembe ne morejo spremeniti ali razširiti področja uporabe obstoječe pravne podlage ali vplivati na upravno samostojnost institucij.

1.6.   Nove proračunske vrstice

Proračunska nomenklatura, kot jo Komisija predlaga v novem PP, bo ostala nespremenjena.

1.7.   Rezerve

Noben znesek se ne razporedi v pogojne rezerve za oddelek „Komisija“.

2.   PRORAČUN ZA LETO 2014

a)  Dodatne odobritve za prevzem obveznosti (126,7 milijona EUR), ki so bile zahtevane v PSP št. 5/2014 in št. 7/2014 za Solidarnostni sklad EU, so odobrene. Ustrezna plačila se prenesejo v proračun za leto 2015.

b)  PSP št. 3/2014, kot ga predlaga Komisija, je odobren, z naslednjim zmanjšanjem odobritev plačil:

–  razvoj podeželja: znesek 90 milijonov EUR za zaključek programov razvoja podeželja za obdobje 2007–2013 se ne sprejme, saj so bili zneski v izjavah o plačilih, ki so jih države članice predložile novembra 2014, nižji od pričakovanih. Poleg tega je, kar zadeva nove programe, sprejet dogovor o zmanjšanju za 20 milijonov EUR;

–  pobuda za zaposlovanje mladih: kar zadeva to pobudo, je sprejet dogovor o zmanjšanju za 420 milijonov EUR. Vendar se v proračunu za leto 2015, kar se tiče te pobude, doda znesek 440 milijonov EUR v odobritvah plačil, kot je določeno v točki 1.4 zgoraj;

–  sprejet je dogovor o dodatnem zmanjšanju odobritev plačil za 648,1 milijona EUR, razporejenem po proračunskih vrsticah, okrepljenih z varnostno rezervo, pri čemer ostajajo zahtevani zneski za proračunske vrstice 13 03 16 (ESRR – Konvergenca), 04 06 01 (Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim) ter 21 03 02 01 in 21 03 03 03 (Podpora Ukrajini) nespremenjeni.

Prerazporeditev odobritev plačil:

–  prerazporeditev, ki jo Komisija predlaga v „splošni prerazporeditvi“ (DEC 31/2014), je sprejeta;

–  prerazporeditev, ki jo Komisija v PSP št. 6/2014 predlaga za svoj oddelek, je sprejeta; vendar se odobritve plačil, ki bi jih bilo mogoče prerazporediti iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (odhodki za upravno podporo)in rezerve za mednarodne sporazume o partnerstvu v ribiškem sektorju (skupno 6 150 900 EUR), prerazporedijo v proračunsko vrstico 23 02 01 (humanitarna pomoč);

–  glede na trenutno stanje izvrševanja proračuna in obete za konec leta je sprejet dogovor o dodatni prerazporeditvi v višini 30,4 milijona EUR. To zadeva naslednje proračunske vrstice:

–  člen 01 03 02 (Makrofinančna pomoč): 5 milijonov EUR;

–  člen 04 03 02 (PROGRESS): 10,0 milijona EUR;

–  člen 12 02 01 (Notranji trg): 1,2 milijona EUR;

–  člen 17 03 51 (Javno zdravje): 0,7 milijona EUR;

–  postavka 18 02 01 02 (Preprečevanje kriminala in boj proti njemu): 2,3 milijona EUR;

–  postavka 21 09 51 01 (Instrument za razvojno sodelovanje – Azija): 2,5 milijona EUR;

–  člen 33 02 02 (Spodbujanje nediskriminacije in enakopravnosti): 2,2 milijona EUR, in

–  člena 29 02 01 in 29 02 51 (Statistika): 6,5 milijona EUR.

V spodnji tabeli so prikazana posledična povečanja in zmanjšanja odobritev plačil v PSP št. 3/2014 (vključno s prerazporeditvijo na podlagi „splošne prerazporeditve“, PSP št. 6/2014 in najnovejšimi podatki o stanju izvrševanja proračuna), ki je odobren v skladu s prej navedenim:

Proračunske vrstice

Ime

Sprejeti

PSP št. 3/2014

01 03 02

Makrofinančna pomoč

–28 960 000

01 04 51

Zaključek programov na področju malih in srednjih podjetij (MSP) (pred letom 2014)

12 000 000

02 02 02

Izboljšanje dostopa malih in srednjih podjetij (MSP) do financiranja v obliki lastniških in dolžniških instrumentov

4 540 126

02 05 01

Razvoj in zagotovitev globalne infrastrukture in storitev satelitske navigacije (Galileo) do leta 2019

70 000 000

04 02 64

Pobuda za zaposlovanje mladih

–420 000 000

04 03 02 01

Progress — Podpora razvoju, izvajanju, spremljanju in vrednotenju zaposlitvene in socialne politike Unije ter zakonodaje Unije o delovnih pogojih

–2 950 000

04 03 02 03

Mikrofinanciranje in socialno podjetništvo – povečevanje dostopnosti in razpoložljivosti finančnih sredstev za pravne in fizične osebe, zlasti najbolj oddaljene od trga dela, ter za socialna podjetja

–7 114 776

04 06 01

Spodbujanje socialne kohezije in zmanjšanje najhujših oblik revščine v Uniji

99 000 000

05 02 10 02

Promocijski ukrepi — Neposredna plačila Unije

–308 029

05 04 60 01

Spodbujanje trajnostnega razvoja podeželja, ozemeljsko in okoljsko bolj uravnoteženega, podnebju prijaznega in inovativnega kmetijskega sektorja Unije

–20 000 000

05 06 01

Mednarodni kmetijski sporazumi

–3 784 411

05 08 77 06

Pripravljalni ukrep – Evropski observatorij za kmetijske cene in marže

–612 329

05 08 77 09

Pripravljalni ukrep – Rastlinski in živalski genski viri Unije

–600 000

05 08 77 10

Pilotni projekt — Agropol: razvoj modela evropske čezmejne kmetijsko-poslovne regije

–600 000

05 08 77 11

Pilotni projekt — Gozdno kmetijstvo

–350 000

05 09 03 01

Zagotavljanje zadostne preskrbe z varno hrano visoke kakovosti ter z drugimi biološkimi izdelki

–1 666 954

07 02 77 03

Pripravljalni ukrep – Strateška presoja okoljskega vpliva razvoja evropske Arktike

356 052

08 02 01 01

Krepitev pionirskih raziskav v Evropskem raziskovalnem svetu

24 970 695

08 02 02 02

Boljši dostop do financiranja tveganih naložb v raziskave in inovacije

4 540 126

08 02 51

Zaključek prejšnjega okvirnega programa za raziskave - Sedmi okvirni program – Posredni ukrep ES (2007–2013)

50 000 000

08 04 01

Gradnja, delovanje in uporaba objektov ITER – Evropsko skupno podjetje za ITER – Fuzija za energijo (F4E)

–8 800 000

08 04 51

Zaključek Evropskega skupnega podjetja za ITER – Fuzija za energijo (F4E) (od leta 2007 do 2013)

–71 200 000

09 02 01

Opredelitev in izvajanje politike Unije na področju elektronskega komuniciranja

–271 200

09 02 05

Ukrepi v zvezi z digitalno vsebino, avdiovizualno industrijo in drugimi mediji

–592 000

09 02 77 03

Pilotni projekt – Evropsko središče za svobodo tiska in medijev

–456 508

09 03 03

Spodbujanje interoperabilnosti, trajnostne vzpostavitve, delovanja in nadgradnje vseevropskih infrastruktur za digitalne storitve ter usklajevanja na evropski ravni

–1 898 831

09 03 51 01

Zaključek programa „Varnejši internet“ (2009–2013)

–450 000

09 04 03 02

Spodbujanje vključujočih in inovativnih evropskih družb, ki kritično razmišljajo

2 784 852

09 04 51

Zaključek sedmega okvirnega programa (2007–2013)

105 000 000

11 01 04 01

Odhodki za podporo za pomorske zadeve in ribištvo – Neoperativna upravna in tehnična pomoč

–774 900

11 01 06 01

Izvajalska agencija za mala in srednja podjetja – Prispevek iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo

–809 000

11 03 01 (rezerva)

Vzpostavitev okvira za upravljanje ribolovnih dejavnosti, ki jih izvajajo ribiška plovila Unije v vodah tretjih držav

–69 567 000

11 06 12

Zaključek Evropskega sklada za ribištvo (ESR) – Konvergenčni cilj (2007– 2013)

69 540 126

12 02 01

Uresničevanje in razvoj notranjega trga

–1 170 000

12 02 77 03

Pripravljalni ukrep – Forum o enotnem trgu

–150 000

12 03 51

Dokončanje prejšnjih dejavnosti na področju finančnih storitev, računovodskega poročanja in revizije

–669 803

13 03 16

Zaključek programov Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) – Konvergenca

2 400 700 000

13 03 18

Zaključek programov Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) – Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje

227 006 319

13 03 19

Zaključek programov Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) – Evropsko teritorialno sodelovanje

179 334 992

13 03 77 09

Pripravljalni ukrep glede Atlantskega foruma za atlantsko strategijo Evropske unije

–433 000

13 05 63 02

Čezmejno sodelovanje – Prispevek iz razdelka 4

–12 338 481

14 02 01

Podpora delovanju in modernizaciji carinske unije

7 500 000

14 03 01

Izboljševanje delovanja sistemov obdavčitve

2 500 000

15 02 01 01

Spodbujanje odličnosti in sodelovanja na področju evropskega izobraževanja in usposabljanja ter njun pomen za trg dela

138 119 479

15 03 01 01

Ukrepi Marie Skłodowska- Curie – ustvarjanje, razvoj in prenos novih spretnosti, znanja in inovacij

40 861 137

16 03 01 03

Informacijski trgi

1 600 000

16 03 01 04

Komuniciranje predstavništev Komisije in ukrepi partnerstva

1 000 000

16 03 02 03

Spletno in pisno obveščanje ter komunikacijska orodja

2 900 000

17 02 01

Varstvo interesov potrošnikov ter izboljšanje njihove varnosti in obveščenosti

–1 449 000

17 03 10

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni

–2 000 000

17 03 12 01

Prispevek Unije Evropski agenciji za zdravila (EMA)

–7 602 918

18 02 01 01

Podpora upravljanju meja in skupni vizumski politiki za olajšanje zakonitega potovanja

–7 446 000

18 02 01 02

Preprečevanje čezmejnega organiziranega kriminala in boj proti njemu ter boljše obvladovanje tveganj in kriz, povezanih z varnostjo

–9 236 000

18 03 51

Dokončanje operacij in programov s področij vračanja, beguncev in migracijskih tokov

19 431 000

19 02 01

Odziv na krizne razmere in nastajajoče krizne razmere

50 765 835

19 05 51

Zaključek dejavnosti na področju odnosov in sodelovanja z industrijsko razvitimi tretjimi državami (2007– 2013)

3 600 000

20 02 01

Zunanjetrgovinski odnosi, vključno z dostopom do trgov tretjih držav

1 181 809

20 02 03

Pomoč za trgovino – Večstranske pobude

1 000 000

21 02 07 06

Prehranska in hranilna varnost in trajnostno kmetijstvo

6 000 000

21 02 40

Sporazumi o osnovnih proizvodih

20 000

21 02 51 01

Sodelovanje s tretjimi državami na področju migracij in azila

4 000 000

21 02 51 02

Sodelovanje z državami v razvoju v Latinski Ameriki

23 000 000

21 02 51 03

Sodelovanje z državami v razvoju v Aziji, vključno z osrednjo Azijo in Bližnjim vzhodom

44 000 000

21 02 51 05

Nedržavni akterji v razvoju

2 000 000

21 02 51 06

Okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z energijo

2 000 000

21 03 02 01

Vzhodno partnerstvo – Človekove pravice in mobilnost

210 000 000

21 03 03 03

Podpora drugim oblikam sodelovanja med več državami v sosedstvu

40 000 000

21 03 51

Zaključek ukrepov na področju evropske sosedske politike in odnosov z Rusijo (pred letom 2014)

3 000 000

21 04 51

Zaključek evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (pred letom 2014)

3 000 000

21 05 51

Zaključek ukrepov na področju svetovnih groženj za varnost (pred letom 2014)

2 000 000

21 09 51 01

Azija

–2 500 000

22 02 51

Zaključek nekdanje predpristopne pomoči (pred letom 2014)

45 000 000

23 02 01

Zagotavljanje hitre in učinkovite humanitarne pomoči in pomoči v hrani na podlagi potreb

256 150 900

23 03 51

Zaključek programov in ukrepov na področju civilne zaščite v Uniji (pred letom 2014)

–500 000

24 01 07

Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF)

–10 000

24 02 01

Preprečevanje goljufij, korupcije in vseh drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, in boj proti njim

942 750

24 04 01

Podpora vzajemni pomoči v carinskih zadevah in omogočanje varnih elektronskih komunikacijskih orodij za države članice pri poročanju o nepravilnostih

680 612

26 01 09

Urad za publikacije

–22 000

26 01 23 01

Urad za infrastrukturo in logistiko v Luxembourgu

–13 000

26 02 01

Postopki za oddajo in objavo javnih naročil blaga, gradenj in storitev

–250 000

26 03 01 01

Interoperabilnostne rešitve za evropske javne uprave

10 000 000

29 02 01

Zagotavljanje kakovostnih statističnih informacij, izvajanje novih metod priprave evropske statistike in krepitev partnerstva v okviru Evropskega statističnega sistema

–11 294 249

29 02 51

Zaključek statističnih programov (pred letom 2013)

–9 872 560

32 02 52

Zaključek energetskih projektov za podporo oživitvi gospodarstva

65 000 000

33 02 01

Zagotavljanje varstva pravic in krepitev vloge državljanov

–2 000 000

33 02 02

Spodbujanje nediskriminacije in enakopravnosti

–5 177 700

34 02 01

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Unije

6 000 000

34 02 04

Prispevki k večstranskim in mednarodnim podnebnim sporazumom

–74 969

34 02 51

Zaključek prejšnjih programov za podnebne ukrepe

2 903 358

XX 01 01 01 01

Prejemki in nadomestila

–317 000

SEC 7 - 1 2 0 0

Prejemki in nadomestila

–10 992

SEC 9 - 1 1 0 0

Prejemki in nadomestila

–5 843

Skupaj

3 529 620 715

Dodatne odobritve plačil za PSP št. 3/2014 znašajo torej 3 529,6 milijona EUR, od tega 2 818,2 milijona EUR, povečanega za 350 milijonov EUR, zadeva uporabo varnostne rezerve, kar je v skladu s skupno izjavo o posebnih instrumentih iz točke 3.3 spodaj.

c)  Z zadevnim dopolnilnim pismom spremenjeni PSP št. 4/2014, kot ga predlaga Komisija, je odobren, pri čemer so vključene odobritve za prevzem obveznosti iz PSP št. 6/2014 v zvezi z odhodki za upravno podporo Evropskemu skladu za pomorstvo in ribištvo ter v zvezi z rezervo za sporazume o partnerstvu v ribiškem sektorju v oddelku „Komisija“. Razpoložljive odobritve plačil, navedene v PSP št. 4/2014 (Evropski nadzornik za varstvo podatkov), v višini 248 460 EUR se prerazporedijo v proračunsko vrstico 23 02 01 (Humanitarna pomoč). Zahteva po dodatnih odobritvah za prevzem obveznosti in odobritvah plačil v zvezi z evropskim varuhom človekovih pravic (oddelek VIII) iz PSP št. 6/2014 je umaknjena, kot je določeno v dopolnilnem pismu k PSP št. 6/2014.

d)  Z zadevnim dopolnilnim pismom spremenjeni PSP št. 6/2014, kot ga predlaga Komisija, je – kar zadeva vire lastnih sredstev – odobren.

e)  PSP št. 8/2014 (= novi PSP št. 2/2014) v zvezi s presežkom za leto 2013 je takšen, kot ga predlaga Komisija, odobren.

3.  SKUPNE IZJAVE

3.1.   Skupna izjava o predlogu spremembe proračuna št. 6/2014 (lastna sredstva) in spremembi Uredbe Sveta (ES, Euratom) 1150/2000

„Evropski parlament in Svet se strinjata s sprejetjem predloga spremembe proračuna št. 6/2014, kakor je bil spremenjen z dopolnilnim pismom št. 1/2014.

Ob upoštevanju predloga Komisije za spremembo Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti, ki ga je Komisija predstavila 12. novembra 2014, se Evropski parlament zavezuje, da bo pravočasno predložil mnenje glede spremembe Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1150/2000, tako da bo lahko sprejeta na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta decembra 2014, Svet pa jo bo sprejel kot del splošnega svežnja.“

3.2.   Skupna izjava o uporabi varnostne rezerve

„V letu 2014 smo bili priča doslej največjemu številu neporavnanih plačil za strukturna sklada in kohezijski sklad na začetku finančnega okvira, medtem ko so bila več novim programom zagotovljena precejšnja sredstva v začetni fazi. Zaradi te edinstvene in izjemne situacije, ki je ni mogoče rešiti v okviru zgornje meje plačil za leto 2014, se tri institucije strinjajo, da se za proračunsko leto 2014 kot skrajna možnost uporabi varnostna rezerva.

Institucije opozarjajo, da člen 13 uredbe o večletnem finančnem okviru določa naslednje: „Zneski, ki so na voljo s sprostitvijo varnostne rezerve, se v celoti pokrijejo z razlikami iz enega ali več razdelkov iz večletnega finančnega okvira za tekoče ali prihodnja proračunska leta.“

Institucije se strinjajo, da bodo naredile vse, kar je v njihovi moči, da bi našle ustrezne rešitve za to, da se izjemno visoka raven neporavnanih plačil za strukturne sklade in kohezijski sklad iz obdobja 2007–2013 ne bi nadaljevala po letu 2014, ter da bodo zato vsa prizadevanja namenjena zagotovitvi, da varnostna rezerva ne bo uporabljena za financiranje neporavnanih obveznosti, ki izhajajo iz programov za strukturna sklada in kohezijski sklad v proračunskih letih 2015–2020.“

3.3.   Skupna izjava o posebnih instrumentih

„Institucije opozarjajo, da je varnostna rezerva skrajna možnost, ki naj se torej ne uporabi, če še obstajajo druge finančne možnosti. V okviru splošnega proračuna za leto 2014 ni soglasja glede tega, ali je znesek 350 milijonov EUR v odobritvah plačil za druge posebne instrumente še na voljo v okviru nerazporejene razlike.

Institucije se strinjajo, da je nadvse pomembno čim prej doseči načelni dogovor glede uporabe drugih posebnih instrumentov za plačila.

Ker pa takega dogovora ni bilo mogoče doseči v okviru pogajanj o svežnju, ki zajema PSP za leto 2014 in splošni proračun za leto 2015, so se institucije zaradi zagotovitve pravočasnega sprejetja tega svežnja dogovorile o naslednjem:

–  v varnostno rezervo se doda znesek 350 milijonov EUR v odobritvah plačil;

–  prizadevati si je treba za hitro sprejetje dogovora o tem, ali in v kakšnem obsegu se lahko nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira za plačila uporabijo drugi posebni instrumenti, da bi določili, ali in v kakšnem obsegu bi se moral znesek 350 milijonov EUR izravnati z razlikami pri plačilih v okviru večletnega finančnega okvira za sedanje in prihodnja proračunska leta;

–  navedeno je treba ustrezno podpreti s potrebnimi spremembami sklepa o uporabi varnostne rezerve za proračunsko leto 2014 ali kakršnimi koli drugimi pravno potrebnimi ukrepi, s katerimi se zagotovi dosledno spoštovanje uredbe o večletnem finančnem okviru in zlasti njenega člena 13(3).“

3.4.   Izjava Komisije o predhodnem financiranju operativnih programov v letu 2014 in pobudi za zaposlovanje mladih

„Evropska komisija za zagotovitev pravočasnega in učinkovitega izvajanja večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 potrjuje predhodno financiranje v letu 2014 za operativne programe, ki so bili uradno predloženi v letu 2014 in izpolnjujejo potrebne pogoje, določene v ustreznih pravnih aktih.

Poleg tega potrjuje, da je pobuda za zaposlovanje mladih še vedno pomembna politična prednostna naloga in da zaradi prerazporeditve z njo povezanih odobritev plačil iz leta 2014 v leto 2015 ne bo prišlo do zamude pri njenem izvajanju.“

3.5.   Skupna izjava o financiranju ukrepov v izrednih razmerah v odziv na rusko prepoved uvoza hrane

„Potem ko je Rusija uvedla prepoved uvoza hrane, je bilo avgusta in septembra 2014 že sprejetih več ukrepov v izrednih razmerah, 26. novembra 2014 pa je bil odobren še en sveženj ukrepov, namenjen sektorju mleka in mlečnih izdelkov v baltskih državah. Takoj ko bodo izpolnjeni pogoji, ki upoštevajo objektivna merila za upravičenost, lahko Komisija predlaga nov sveženj ukrepov, namenjen sektorju mleka in mlečnih izdelkov na Finskem.

Komisija je v dopolnilnem pismu št. 1/2015 napovedala, da namerava, če bo to potrebno, te ukrepe financirati iz rezerve za krizne razmere.

Od predložitve dopolnilnega pisma št. 1/2015 so se pojavili naslednji trije novi elementi, na podlagi katerih se lahko ti ukrepi v izrednih razmerah financirajo brez uporabe rezerve za krizne razmere:

–  glede na izjave držav članic o dejanski uporabi sprejetih ukrepov avgusta in septembra so se stroški zmanjšali s prvotno ocenjenih 344 milijonov EUR na okoli 234 milijonov EUR;

–  končni presežek v okviru EKJS za leto 2014 je za približno 230 milijonov EUR višji od pričakovanega zneska v dopolnilnem pismu št. 1/2015, ki je temeljil zgolj na ocenah;

–  finančni popravki, ki jih je treba zbrati v letu 2015, bodo po pričakovanjih višji, kot je bilo prvotno napovedano oktobra lani.

Na podlagi teh treh novih elementov se lahko navedeni ukrepi v izrednih razmerah (vključno s tistimi, ki se nanašajo na sektor mleka in mlečnih izdelkov v baltskih državah ter na Finskem, ko bodo izpolnjeni pogoji) zaradi teh dodatnih namenskih prihodkov financirajo iz odobritev, zahtevanih v dopolnilnem pismu št. 1/2015, ne da bi bilo treba uporabiti rezervo za krizne razmere.“

3.6.   Skupna izjava o odobritvah plačil

„Evropski parlament, Svet in Komisija poudarjajo, da je njihova odgovornost deljena, saj je v členu 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določeno, da ,Evropski parlament, Svet in Komisija zagotovijo, da so Uniji na voljo finančna sredstva, ki ji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti do tretjih strani‘.

Evropski parlament in Svet opozarjata, da je treba ob upoštevanju izvrševanja zagotoviti skladen razvoj plačil glede na odobritve za prevzem obveznosti, da se prepreči kakršna koli neobičajna raven neplačanih računov ob koncu leta.

Evropski parlament in Svet se strinjata, da se raven odobritev plačil za leto 2015 določi na 141 214 040 563 EUR. Komisijo pozivata, naj na podlagi določb uredbe o večletnem finančnem okviru in finančne uredbe sproži vse potrebne ukrepe, da bi zadostili odgovornostim iz Pogodbe, zlasti po tem, ko bo preučila možnosti za prerazporeditev ustreznih odobritev, ob čemer se zlasti upoštevajo vse pričakovane neporabljene odobritve (člen 41(2) finančne uredbe), da bi s spremembo proračuna, ki ga predloži takoj, ko se zdi, da odobritve iz proračuna za leto 2015 izdatkov ne bodo zadovoljivo pokrile, zaprosila za dodatne odobritve plačil.

Evropski parlament in Svet bosta skušala čim prej sprejeti stališče o morebitnem predlogu spremembe proračuna, da bi se izognili kakršnemu koli primanjkljaju pri odobritvah plačil. Zavezujeta se, da bosta po hitrem postopku obravnavala morebitne prerazporeditve odobritev plačil, tudi med različnimi razdelki finančnega okvira, da bi čim bolje izkoristili odobritve plačil v proračunu ter jih prilagodili dejanskemu izvrševanju in potrebam.

Evropski parlament, Svet in Komisija bodo med letom dejavno spremljali stanje izvrševanja proračuna za leto 2015, zlasti v podrazdelku 1a (Konkurenčnost za rast in delovna mesta), podrazdelku 1b (Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija) in razvoj podeželja v razdelku 2 (Trajnostna rast: naravni viri), in sicer v obliki namenskih medinstitucionalnih sestankov v skladu s točko 36 priloge k Medinstitucionalnemu sporazumu, da bi ocenili izvrševanje plačil in popravljene napovedi.

V letu 2015 naj bi bili vsaj trije taki sestanki (spomladi ob predstavitvi predloga proračuna, julija pred obravnavo predloga proračuna za leto 2016 v Svetu in oktobra pred začetkom spravnega postopka), ki bi potekali na politični ravni ob prisotnosti poslancev Evropskega parlamenta, članov Sveta ter podpredsednika Komisije za proračun in človeške vire. Na teh sestankih naj bi se dogovorili o skupni oceni zahtevane ravni potreb po sredstvih za plačila, in sicer na podlagi temeljite analize obstoječih računov, ki jih je treba zakonsko poravnati, ter ocen za preostanek leta N in leto N+1.“

3.7.   Skupna izjava o načrtu plačil

„Institucije se strinjajo, da je treba zmanjšati raven neplačanih računov – s posebnim poudarkom na kohezijski politiki – ob koncu leta, in sicer na strukturno raven med sedanjim večletnim finančnim okvirom.

Da bi dosegli ta cilj:

–  se Komisija strinja, da bo pred koncem leta 2014 poleg skupnih sklepov o proračunu za leto 2015 predstavila tudi najnovejšo napoved ravni neplačanih računov; zadevne zneske bo posodobila in predstavila alternativne scenarije marca 2015, ko bo na voljo celovit pregled ravni neplačanih računov za glavna področja politike ob koncu leta 2014;

–  na podlagi tega si bodo vse tri institucije prizadevale doseči dogovor o najvišji ciljni ravni neplačanih računov ob koncu leta, ki bi lahko veljala za trajnostno;

–  na podlagi tega in ob upoštevanju uredbe o večletnem finančnem okviru, dogovorjenih dodeljenih finančnih sredstev za programe in vseh drugih zavezujočih sporazumov se bodo tri institucije zavzele za to, da se z letom 2015 začne izvajati načrt za znižanje ravni neplačanih računov v povezavi z izvajanjem programov za obdobje 2007–2013 na skupno dogovorjeno raven do vmesnega pregleda sedanjega večletnega finančnega okvira. Tri institucije se bodo o takšnem načrtu dogovorile pravočasno pred predstavitvijo predloga proračuna za leto 2016. Zaradi izjemno visoke ravni neplačanih računov se tri institucije strinjajo, da bodo preučile vse mogoče načine za zmanjšanje ravni teh računov.

Komisija se strinja s tem, da bo vsako leto skupaj s predlogom proračuna predložila dokument, v katerem bo ocenila raven neplačanih računov in pojasnila, kako in za koliko bo na podlagi predloga proračuna mogoče znižati zadevno raven. V tem letnem dokumentu bo ocenjen dotedanji napredek, glede na posodobljene zneske pa bodo predlagane spremembe načrta.“

3.8.   Izjava Evropskega parlamenta o uporabi varnostne rezerve kot skrajne možnosti

„Evropski parlament obžaluje, da se Svet ne strinja z njegovo razlago, da bi bilo treba 350 milijonov EUR v odobritvah plačil, uporabljenih leta 2014 v zvezi s posebnimi instrumenti iz uredbe o večletnem finančnem okviru, upoštevati zunaj zgornje meje plačil, tako da se najprej porabi razlika do zgornje meje v višini 711 milijonov EUR, šele nato pa se uporabi varnostna rezerva.

Evropski parlament opozarja, da je varnostna rezerva v skladu s členom 13(1) uredbe o večletnem finančnem okviru določena kot skrajna možnost. Zato je treba pred uporabo varnostne rezerve v celoti izčrpati vse druge finančne možnosti. Zaradi nesoglasja med Evropskim parlamentom in Svetom glede izračuna razpoložljive razlike pod zgornjo mejo plačil za leto 2014 ni bilo mogoče doseči političnega dogovora o izčrpanju razpoložljive razlike v višini 350 milijonov EUR, preden se uporabi varnostna rezerva.

Parlament opozarja, da uredba o večletnem finančnem okviru temelji na načelu „posebne in največje možne prožnosti“, tako da Unija lahko izpolnjuje svoje pravne obveznosti v skladu s členom 323 PDEU (uvodna izjava 4 uredbe o večletnem finančnem okviru), zato meni, da je zagotovitev dodatnih odobritev za poravnanje neporavnanih pravnih obveznosti z uporabo varnostne rezerve bistvenega pomena. Parlament zato odobrava uporabo varnostne rezerve, ne glede na to, da je po njegovi razlagi še vedno na voljo 350 milijonov EUR pod zgornjo mejo plačil.

Evropski parlament poziva Komisijo, naj neporabljeno razliko v višini 350 milijonov EUR prenese s tehnično prilagoditvijo skupne razlike v okviru zgornje meje za plačila za leto 2015, kot je določeno v členu 6(1)(d) uredbe o večletnem finančnem okviru.“

3.9.   Izjava Sveta o uporabi posebnih instrumentov

„Svet opozarja, da se lahko posebni instrumenti uporabijo le v resnično nepredvidenih okoliščinah.

Opozarja tudi, da varnostna rezerva ne sme preseči skupne zgornje meje odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil.

Kar zadeva druge posebne instrumente, opozarja, da je v členu 3(2) uredbe o večletnem finančnem okviru določeno, da se lahko v proračun vključijo odobritve za prevzem obveznosti nad zgornjimi mejami ustreznih razdelkov.

Svet poziva Komisijo, naj pri izračunu skupne razlike ravna v skladu z uredbo o večletnem finančnem okviru in ne spodkopava dogovora, ki so ga dosegle tri institucije s skupno izjavo o posebnih instrumentih (točka 3.3).“

(1) UL L 163, 23.6.2007, str. 17.
(2) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) Sprejeta besedila na ta dan, P7_TA(2014)0247.
(6) Sprejeta besedila na ta dan, P7_TA(2014)0450.
(7) Sprejeta besedila na ta dan, P8_TA(2014)0036.


Klasifikacija resnih kršitev v cestnem prevozu
PDF 218kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o osnutku uredbe Komisije o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s klasifikacijo resnih kršitev pravil Unije, zaradi katerih lahko cestni prevozniki izgubijo dober ugled, in spremembi Priloge III k Direktivi 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta (D034120/02 – 2014/2859(RPS))
P8_TA(2014)0101B8-0325/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije (D034120/02),

–  ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1071/2009 z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES(1), zlasti člena 6(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS(2), zlasti člena 9(3),

–  ob upoštevanju mnenja, ki ga je dne 30. junija 2014 predložil odbor iz člena 18(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 3821/85(3),

–  ob upoštevanju člena 5a(3)(b) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil(4),

–  ob upoštevanju člena 106(2), (3) in (4)(c) Poslovnika,

A.  ker je cilj Uredbe (ES) št. 1071/2009 vzpostavitev notranjega trga za cestni prevoz s poštenimi konkurenčnimi pogoji, kar zahteva enotno izvajanje skupnih pravil za dostop do opravljanja dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem ali potniškem prometu;

B.  ker bodo ta skupna pravila pripomogla k visoki ravni strokovne usposobljenosti cestnih prevoznikov, racionalizaciji trga, izboljšanju kakovosti opravljenih storitev, kar je v interesu cestnih prevoznikov, njihovih strank in celotnega gospodarstva, ter k večji varnosti v cestnem prometu;

C.  ker je v členu 6 naveden neizčrpen seznam pravil EU, ki zadevajo presojo dobrega ugleda, in vključuje pravila o času vožnje in delovnem času voznikov; uporabi tahografov; največjih težah in dimenzijah gospodarskih vozil v mednarodnem prometu; kvalifikacijah in usposobljenosti voznikov; tehnični brezhibnosti gospodarskih vozil; dostopu na trg mednarodnega cestnega prevoza blaga ali, glede na primer, dostopu na trg cestnega prevoza potnikov; varnosti pri cestnem prevozu nevarnega blaga; namestitvi in uporabi omejilnikov hitrosti; vozniških dovoljenjih; dovoljenjih za opravljanje dejavnosti in prevozu živali;

D.  ker mora Komisija v skladu s členom 6(2) Uredbe (ES) št. 1071/2009 pripraviti seznam kategorij, vrst in stopenj teže hudih kršitev pravil Unije, ki lahko, poleg tistih iz Priloge IV, privedejo do izgube dobrega ugleda;

E.  ker morajo države članice pri določanju prednostnih nalog za preglede, v skladu s členom 12(1) upoštevati podatke o teh kršitvah, vključno s podatki, ki so jih poslale druge države članice;

F.  ker mora Komisija v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1071/2009 pri pripravi teh ukrepov opredeliti kategorije in vrste kršitev, do katerih prihaja najpogosteje;

G.  ker bi ob upoštevanju temeljnega pravnega akta, ukrep, ki naj bi ga sprejela Komisija, po pričakovanjih vključeval popoln seznam usklajenih kršitev in usklajene stopnje teže njihovih kršitev, ki lahko privedejo do izgube dobrega ugleda cestnega prevoznika;

H.  ker mora Komisija pri pripravi teh ukrepov opredeliti stopnjo teže kršitev glede na možnost, da te povzročijo resno nevarnost smrti ali hudih telesnih poškodb;

I.  ker bi lahko seznam, ki bi ga pripravila Komisija, upošteval le tiste kršitve, ki bi lahko povzročile resno nevarnost smrti ali hudih telesnih poškodb, medtem ko imajo hude kršitve Uredbe (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga(5) pomemben vpliv na delovne in življenjske razmere, ki bi gotovo lahko imele veliko možnosti, da povzročijo resno nevarnost smrti ali hudih telesnih poškodb;

J.  ker seznam ne vključuje celotnega seznama resnih kršitev iz Uredbe (ES) št. 1072/2009, saj točka 10 Priloge 1 osnutka uredbe Komisije ne vključuje nezakonite kabotaže, ki bi jo morali zaradi negativnega vpliva na voznike zagotovo obravnavati kot resno kršitev;

K.  ker bi morali seznam resnih kršitev dopolniti z drugimi pravili glede nezakonite kabotaže, na primer opravljanjem kabotaže na način, ki ni skladen z nacionalnimi zahtevami glede socialne zakonodaje, ki velja za pogodbo, upoštevajoč njihovo možnost, da povzročijo resno nevarnost smrti ali hudih telesnih poškodb;

L.  ker dodani seznam kategorij, vrst in stopenj teže resnih kršitev uporablja zelo običajne besede, kot so „v skladu“ ali „veljaven“, kar dodatno zaplete interpretacijo tipov in stopenj teže resnih kršitev s strani pristojnih organov;

M.  ker veljavne uredbe že vsebujejo jasne določbe o odgovornosti cestnih prevoznikov, voznikov in odgovornih družb glede prevoza nevarnega blaga;

N.  ker bi lahko bile ogrožene pristojnost in odgovornosti različnih udeležencev v prevozu nevarnega blaga, ki zadevajo skupine kršitev iz točke 9 Priloge 1 predlaganega ukrepa glede kršitev Direktive 2008/68/ES;

O.  ker zato predloženi osnutek ukrepa Komisije ne bi smeli šteti za združljiv s ciljem ali vsebino temeljnega pravnega akta;

1.  nasprotuje sprejetju osnutka uredbe Komisije;

2.  meni, da osnutek uredbe Komisije ni v skladu s ciljem in vsebino Uredbe (ES) št. 1071/2009;

3.  poziva Komisijo, naj umakne osnutek uredbe in odboru predloži nov seznam resnih kršitev pravil Unije, ki bi lahko privedle do izgube dobrega ugleda cestnega prevoznika;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 300, 14.11.2009, str. 51.
(2) UL L 102, 15.3.2006, str. 35.
(3) UL L 370, 31.12.1985, str. 8.
(4) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
(5) UL L 300, 14.11.2009, str. 72.


Obnova strategije notranje varnosti za EU
PDF 135kWORD 69k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o obnovitvi strategije notranje varnosti EU (2014/2918(RSP))
P8_TA(2014)0102B8-0350/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 7 in 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 4, 16, 20, 67, 68, 70, 71, 72, 75, 82, 83, 84, 85, 86, 87 in 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 6, 7, 8, 10(1), 11, 12, 21, od 47 do 50, 52 in 53,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o končnem poročilu o izvajanju strategije notranje varnosti EU za obdobje 2010–2014 (COM(2014)0365) z dne 20. junija 2014,

–  ob upoštevanju poročila Europola o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski uniji (TE-SAT) za leto 2014,

–  ob upoštevanju Europolove ocene ogroženosti zaradi internetnega organiziranega kriminala (iOCTA) za leto 2014,

–  ob upoštevanju Europolove ocene ogroženosti zaradi organiziranega kriminala in hudih kaznivih dejanj v EU (SOCTA) za leto 2013,

–  ob upoštevanju mnenja št. 01/2014 delovne skupine za varstvo podatkov iz člena 29 o uporabi konceptov nujnosti in sorazmernosti ter varstva podatkov v sektorju preiskovanja in pregona kaznivih dejanj,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN z dne 24. septembra 2014 o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi terorističnih dejanj (resolucija 2178(2014)),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 2. aprila 2014 o vmesnem pregledu stockholmskega programa(1),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost (NSA), organih nadzora v različnih državah članicah in učinku na temeljne pravice državljanov EU(2),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2012)(3),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 12. septembra 2013 o drugem poročilu o izvajanju strategije notranje varnosti EU(4),

–  ob upoštevanju strategije notranje varnosti Evropske unije, ki jo je sprejel Svet 25. februarja 2010,

–  ob upoštevanju vprašanj za Komisijo in Svet o obnovitvi strategije notranje varnosti EU (O-000089/2014 – B8-0044/2014 in O-000090/2014 – B8-0045/2014),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so bili z Lizbonsko pogodbo postavljeni temelji za razvoj varnostne politike EU, ki bo skupna EU in njenim državam članicam in bo temeljila na načelu pravne države, spoštovanju temeljnih pravic in solidarnosti ter bo podrejena demokratičnemu nadzoru na evropski in nacionalni ravni, obenem pa bo spoštovala načelo subsidiarnosti; ker je Evropski parlament z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe postal polnopravni akter na področju varnostne politike, da bi zagotovil demokratični nadzor, in ima zato pravico, da dejavno sodeluje pri določanju prednostnih nalog na tem področju z vsemi ustreznimi akterji na ravni EU in na nacionalni ravni, da bi dosegli celovito, usmerjeno in učinkovito varnostno politiko EU;

B.  ker so se varnostne razmere v Evropi v zadnjih letih korenito spremenile zaradi novih konfliktov in nemirov v neposredni soseščini EU, hitrega razvoja novih tehnologij ter vse večje radikalizacije, ki vodi k nasilju in terorizmu; ker je veliko današnjih varnostnih izzivov čezmejne in medsektorske narave in se nobena država članica ni sposobna sama uspešno spopasti z njimi ter je zato potreben skupen evropski pristop;

C.  ker so EU in njene države članice skupaj odgovorne za to, da zagotovijo varnost in svobodo evropskih državljanov; ker so svoboda, varnost in pravica cilji, ki jih je treba uresničevati vzporedno, in ker bi morali torej varnostni ukrepi vedno temeljiti na dokazih, biti skladni z načeli nujnosti, sorazmernosti in spoštovanja temeljnih pravic ter temeljiti na ustreznem demokratičnem nadzoru in odgovornosti, da bi dosegli svobodo in pravico;

D.  ker bi bilo treba posebno pozornost posvetiti podpiranju in varstvu vseh žrtev kriminala po vsej EU;

E.  ker je strategija notranje varnosti (SNV) za obdobje 2010–2014 v izteku, v pripravi pa je nova strategija za obdobje 2015–2019;

1.  pozdravlja pripravo nove SNV za naslednja štiri leta; poudarja, da so se od sprejetja sedanje strategije notranje varnosti pojavile nove grožnje za varnost, druge pa zahtevajo drugačen političen odziv; poleg tega poudarja, da je bila z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe v pravo Unije vključena Listina EU o temeljnih pravicah; zato meni, da bi bilo treba sedanjo strategijo temeljito oceniti ter korenito posodobiti in prenoviti;

2.  je prepričan, da je med pomembnimi osnovnimi pogoji za novo SNV tudi temeljita analiza varnostnih groženj, ki jih je treba odpraviti; to analizo naj opravi Europol v tesnem sodelovanju z drugimi ustreznimi organi EU in državami članicami;

3.  obžaluje, da sporočilo Komisije ne vsebuje ocene sedanjih instrumentov in ustrezne ocene preostalih pomanjkljivosti; nujno poziva Komisijo, naj opravi takšno analizo stanja in svoja prizadevanja usmeri v ustrezno izvajanje in boljši izkoristek obstoječe zakonodaje in instrumentov, preden bo predlagala uvedbo novih; zlasti poziva Svet, naj v sodelovanju s Komisijo celovito oceni izvajanje ukrepov, sprejetih na področju notranje varnosti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, za to pa naj uporabi postopek iz člena 70 PDEU;

4.  poziva, naj se nova strategija notranje varnosti zastavi dolgoročno in strateško in naj se enostavno prilagaja razvoju dogodkov, pri čemer se ne bi smeli osredotočati le na sedanje varnostne grožnje, temveč tudi na nove grožnje, ter bi morali uporabiti celovit pristop za prednostna področja, kot so kibernetska varnost, trgovina z ljudmi in boj proti terorizmu, ali za medsebojno povezana vprašanja, kot so organizirani kriminal, pranje denarja in korupcija;

5.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da hitro narašča število državljanov EU, ki potujejo na konfliktna območja in se tam pridružujejo terorističnim organizacijam, potem pa se vračajo na ozemlje EU, kar odpira nove vrste tveganj za notranjo varnost EU; namerava te zaskrbljujoče dogodke obravnavati z večstranskim pristopom, vključno s (i) celovito obravnavo vzrokov, kot so radikalizacija, nestrpnost in diskriminacija s spodbujanjem politične in verske strpnosti, razvijanjem družbene kohezije in vključenosti ter poenostavitvijo ponovne vključitve, (ii) analizo pozivanja k terorističnim dejanjem, za katerim stojijo ekstremistične struje, in odhodov v teroristične organizacije, ter iskanje načinov za nevtralizacijo teh pojavov, (iii) preprečevanjem in zaustavljanjem novačenja in zapletanja v spopade, tudi dejanskih potovanj tujih bojevnikov na konfliktna območja, v okviru ustreznega pravnega okvira, (iv) prekinjanjem finančne podpore terorističnim organizacijam in posameznikom, ki se jim nameravajo pridružiti, in (v) po potrebi organizacijo pravnega pregona;

6.  poudarja, da so grožnje vse bolj raznolike, mednarodne, večplastne in asimetrične, zaradi česar je treba tesneje sodelovati, in sicer čezmejno in med agencijami; poziva, naj države članice učinkoviteje operativno sodelujejo med seboj in naj v ta namen bolje izkoristijo dragocene instrumente, kot so skupne preiskovalne enote, ter si hitreje in učinkoviteje izmenjujejo ustrezne podatke in informacije, ob upoštevanju ustreznih jamstev glede varstva podatkov in zasebnosti; v zvezi s tem opozarja, da je nadvse pomembno hitro sprejeti predlagano direktivo o varstvu podatkov, da bi vzpostavili celovit pravni okvir za izmenjavo podatkov na področju preiskovanja in pregona kaznivih dejanj; poudarja, da so potrebni dodatni ukrepi za krepitev zaupanja, da se še bolj spodbudi operativno sodelovanje med državami članicami; zato podpira krepitev evropskih programov za usposabljanje nacionalnih strokovnjakov in njihovo izmenjavo, da se bo kultura preiskovanja in pregona kaznivih dejanj na evropski ravni še bolj razvila;

7.  opominja Evropski svet na njegovo obveznost iz člena 222 PDEU, da mora redno ocenjevati nevarnosti, s katerimi se sooča Unija, ter poziva Komisijo, naj predloži konkretne predloge o tem, kako bi bilo to obveznost mogoče najbolje izvajati, pri čemer pa naj poveže sedanje razdrobljene in ozko usmerjene ocene groženj in tveganj na ravni EU in nacionalni ravni;

8.  poziva, naj se poišče pravo ravnotežje med politikami preprečevanja in represivnimi ukrepi, da bi ohranili svobodo, varnost in pravico; poudarja, da bi bilo treba varnostne ukrepe vedno sprejemati v skladu z načelom pravne države in varstvom vseh temeljnih pravic; zato poziva Komisijo, naj pri oblikovanju nove SNV in njenem izvajanju dosledno upošteva najnovejšo sodbo Sodišča Evropske unije v zvezi z direktivo o hrambi podatkov, saj morajo biti vsi instrumenti skladni z načeli sorazmernosti, nujnosti in zakonitosti ter vključevati ustrezna jamstva odgovornosti in sodnega varstva;

9.  obžaluje, da SNV še vedno nima prave „razsežnosti pravice“; opozarja, da je treba v skladu s stockholmskim programom okrepiti medsebojno zaupanje, in sicer s postopnim razvojem evropske pravosodne kulture, ki bo temeljila na raznolikosti pravnih sistemov in tradicij, s pomočjo evropskega sodelovanja in zakonodaje na tem področju, še zlasti pa s pomočjo razvoja pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah;

10.  poudarja, da je pravilno izvajanje nove SNV nadvse pomembno in da morajo biti naloge na ravni EU in nacionalni ravni jasno razdeljene ter da morajo v postopku nadzora sodelovati Evropski parlament in nacionalni parlamenti; zato namerava v tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti izvajati redni nadzor nad pravilnim izvajanjem SNV;

11.  poudarja pomen usklajenosti med zunanjimi in notranjimi vidiki varnosti; meni, da bi bilo treba čim bolj okrepiti sinergijo med instrumenti s področja skupne zunanje in varnostne politike ter pravosodja in notranjih zadev, vključno z izmenjavo informacij ter policijskim in pravosodnim sodelovanjem s tretjimi državami, zlasti z uporabo sporazumov o medsebojni pravni pomoči, ob popolni usklajenosti z načeli iz členov 2, 3, 6, in 21 PEU; v zvezi s tem poudarja, da bi morali vsi ustrezni akterji, vključno z evropskim koordinatorjem za boj proti terorizmu in evropskim koordinatorjem za boj proti trgovini z ljudmi, tesno sodelovati in vključiti tako notranje kot zunanje vidike;

12.  poudarja potrebo po zagotovitvi dovolj velikih finančnih virov za pravilno izvajanje ukrepov iz SNV, zlasti za zagotovitev, da so agencije EU, kot sta Europol in Eurojust, ustrezno opremljene za izvajanje svojih nalog; v zvezi s tem priznava pomembno vlogo, ki jo lahko igrajo raziskave in inovacije pri razvoju orodij za spoprijemanje s terorizmom in organiziranim kriminalom ter resnimi kaznivimi dejanji;

13.  poudarja, da so praktične posledice SNV povezane tudi s prednostno razvrstitvijo operacij evropskih agencij in evropskega financiranja na področju pravosodja in notranjih zadev, za katerega je Parlament pristojen kot sozakonodajalec; zato poziva Svet, naj pred sprejetjem nove strategije ustrezno upošteva mnenje Evropskega parlamenta o tej strategiji;

14.  namerava še dopolniti svoje stališče o prednostnih nalogah in ukrepih na področju notranje varnosti, tudi na podlagi pričakovanega sporočila Komisije o novi SNV, in začeti plodovit dialog s Svetom in Komisijo o tem vprašanju v duhu Lizbonske pogodbe;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu ter parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0276.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0173.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0384.


Priznanje palestinske državnosti
PDF 213kWORD 60k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o priznanju palestinske državnosti (2014/2964(RSP))
P8_TA(2014)0103RC-B8-0277/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o bližnjevzhodnem mirovnem procesu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o bližnjevzhodnem mirovnem procesu z dne 17. novembra 2014,

–  ob upoštevanju izjav visoke predstavnice/podpredsednice o napadu na sinagogo v Har Nofu 18. novembra 2014 in o terorističnem napadu v Jeruzalemu 5. novembra 2014 ter izjave tiskovne predstavnice visoke predstavnice EU z dne 10. novembra 2014 o najnovejšem dogajanju na Bližnjem vzhodu,

–  ob upoštevanju sporočila švedske vlade z dne 30. oktobra 2014 o priznanju Države Palestine in ob upoštevanju predhodnih priznanj s strani drugih držav članic, še preden so se pridružile Evropski uniji,

–  ob upoštevanju predlogov za priznanje Države Palestine, sprejetih 13. oktobra 2014 v spodnjem domu parlamenta Združenega kraljestva, 22. oktobra 2014 v irskem senatu, 18. novembra 2014 v španskem parlamentu, 2. decembra 2014 v francoski državni skupščini in 12. decembra 2014 v portugalski republiški skupščini,

–  ob upoštevanju mednarodnega prava,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je EU že večkrat potrdila svojo podporo dvodržavni rešitvi v okviru meja iz leta 1967, z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh držav, varne Države Izrael in neodvisne, demokratične, nedeljive in trajne Države Palestine, ki bi sobivali v miru in varnosti, in ker je EU pozvala k nadaljevanju neposrednih mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinsko oblastjo;

B.  ker je iskanje pravičnega in trajnega miru med Izraelci in Palestinci že več kot pol stoletja ključna skrb mednarodne skupnosti, tudi Evropske unije;

C.  ker so neposredna mirovna pogajanja med stranema zastala; ker je EU obe strani pozvala, naj si s svojimi dejanji prizadevata za krepitev ozračja zaupanja, ki je potrebno za plodna pogajanja, se vzdržita dejanj, ki bi ogrozila verodostojnost procesa, ter preprečita hujskaštvo;

D.  ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 22. novembra 2012 poudaril, da so mirna in nenasilna sredstva edini način za dosego pravičnega in trajnega miru med Izraelci in Palestinci, pozval k vzpostavitvi pogojev za nadaljevanje neposrednih mirovnih pogovorov med obema stranema, v zvezi s tem podprl prošnjo Palestine, da bi postala nečlanica opazovalka v Združenih narodih, izrazil mnenje, da je to pomemben korak k izboljšanju prepoznavnosti, odločnosti in učinkovitosti palestinskih zahtev, ter države članice EU in mednarodno skupnost pozval, naj poiščejo dogovor v tej smeri;

E.  ker je generalna skupščina Združenih narodov 29. novembra 2012 sklenila, da Palestini podeli status države nečlanice opazovalke;

F.  ker je priznanje Države Palestine v pristojnosti držav članic;

G.  ker se je Palestinska osvobodilna organizacija (PLO) leta 1993 obvezala, da bo priznala Državo Izrael;

1.  načeloma podpira priznanje palestinske državnosti in dvodržavno rešitev ter meni, da bi to moralo biti neločljivo povezano z razvojem mirovnih pogajanj, ki bi jih bilo treba pospešiti;

2.  podpira prizadevanja predsednika Abbasa in palestinske vlade narodne enotnosti; znova poudarja, kako pomembno je, da se utrdi oblast palestinske vlade narodne enotnosti in njene uprave na območju Gaze; poziva vse palestinske frakcije, vključno s Hamasom, naj sprejmejo zaveze PLO in odpravijo notranje delitve; poziva EU, naj še naprej zagotavlja podporo in pomoč pri izgradnji palestinskih institucionalnih zmogljivosti;

3.  je globoko zaskrbljen zaradi naraščanja napetosti in nasilja v regiji; najostreje obsoja vsa teroristična ali nasilna dejanja ter izreka sožalje družinam žrtev; opozarja na nevarnost nadaljnjega stopnjevanja nasilja na svetih krajih, kar bi lahko izraelsko-palestinski konflikt spremenilo v verski spor; politične voditelje vseh strani poziva k sodelovanju v obliki prepoznavnih ukrepov za umiritev razmer in poudarja, da so nenasilna sredstva in spoštovanje človekovih pravic ter humanitarnega prava edini način za dosego trajnostne rešitve ter pravičnega in trajnega miru med Izraelci in Palestinci; poudarja, da lahko vsako nasilno dejanje le okrepi ekstremizem na obeh straneh; vse strani poziva, naj se vzdržijo vseh dejanj, s katerimi bi poslabšali razmere, kot so spodbujanje k sovraštvu, provokacije, pretirana uporaba sile ali povračilni ukrepi;

4.  poudarja tudi, da se je treba izogibati dejanjem, ki vzbujajo dvome v izraženo zavezanost sporazumni rešitvi; poudarja, da so naselbine po mednarodnem pravu nezakonite; obe strani poziva, naj se vzdržita ukrepov, ki bi utegnili oslabiti možnosti za udejanjenje in uspeh dvodržavne rešitve,

5.  znova izraža odločno podporo dvodržavni rešitvi v okviru meja iz leta 1967, z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh držav, varne Države Izrael in neodvisne, demokratične, nedeljive in trajne Države Palestine, ki bi sobivali v miru in varnosti, na temelju pravice do samoodločbe in popolnega spoštovanja mednarodnega prava;

6.  pozdravlja nedavni obisk visoke predstavnice/podpredsednice v Izraelu in Palestini ter njeno pripravljenost, da se dejavno vključi v pozitiven proces, namenjen prekinitvi začaranega kroga tega konflikta in vzpostavitvi pogojev za dejanski napredek v mirovnem procesu; meni, da bi morala Evropska unija prevzeti odgovornost in postati dejanski akter in posrednik v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, tudi ob upoštevanju, da je treba obnoviti mirovna pogajanja, med drugim s skupnim pristopom in celostno strategijo za rešitev izraelsko-palestinskega spora; znova poudarja potrebo po diplomatskem pristopu pod okriljem bližnjevzhodne četverice ter izpostavlja pomen arabske mirovne pobude;

7.  poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj pomaga pri sprejetju skupnega stališča EU o tem vprašanju;

8.  poudarja, da je potreben celovit mir, ki bo prinesel konec vsem zahtevam in zadostil legitimnim prizadevanjem obeh strani, tudi izraelskih glede varnosti in palestinskih glede državnosti; poudarja, da je edina možna rešitev konflikta soobstoj dveh držav – Izraela in Palestine;

9.  sklene začeti pobudo "Parlamentarci za mir", katere namen je združiti evropske, izraelske in palestinske parlamentarce v medstrankarskem okviru, da bi podprli mirovni načrt in dopolnili diplomatska prizadevanja EU;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Evropske komisije, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, odposlancu bližnjevzhodne četverice, knesetu in izraelski vladi, predsedniku Palestinske oblasti in palestinskemu zakonodajnemu svetu.


Jeklarski sektor v EU: zaščita delavcev in industrije
PDF 394kWORD 96k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o jeklarskem sektorju v EU: zaščita delavcev in industrije (2014/2976(RSP))
P8_TA(2014)0104RC-B8-0352/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, iz katere izvira Pogodba o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2011 z naslovom "Industrijska politika: krepitev konkurenčnosti" (COM(2011)0642),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom "Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva – Posodobitev sporočila o industrijski politiki" (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. junija 2013 z naslovom "Akcijski načrt za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi" (COM(2013)0407),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2014 o akcijskem načrtu za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi(1),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o jeklarski industriji ter prestrukturiranju, prenosu in zapiranju podjetij v EU,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja(3),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o jeklarni Acciai Speciali Terni (AST) v Italiji (O-000087/2014),

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

Splošni izzivi

A.  ker je imel evropski jeklarski sektor pomembno zgodovinsko vlogo pri evropskem združevanju in je osnova za ustvarjanje evropske industrijske dodane vrednosti;

B.  ker ima jeklarski sektor bistveno vlogo v evropskem gospodarstvu in industriji in ker ga je prizadel močan upad povpraševanja, zaradi česar vse bolj izgublja delovna mesta in je vse manj konkurenčen, to pa niso dobre napovedi za potrebno oživitev evropskega gospodarstva;

C.  ker bi morala EU spodbujati politiko razvoja industrijske proizvodnje v vseh državah članicah, da bi ohranila delovna mesta v EU, in si prizadevati za uresničitev svojega okvirnega cilja, v skladu s katerim bi se moral delež BDP, ki ga ustvari ta panoga, do leta 2020 dvigniti na vsaj 20 %;

D.  ker je eden od ciljev EU podpirati jeklarsko industrijo, odpraviti ovire in grožnje za njeno konkurenčnost in povečati njeno odzivnost na spreminjajoče se tržne razmere v Evropi in zunaj nje;

E.  ker se jeklarska industrija v zadnjih letih spoprijema z resnimi izzivi zaradi prestrukturiranja in združevanja podjetij, vključno s socialnimi stroški, ki pri tem nastanejo, ter zaradi novih zahtev pri uresničevanju podnebnih ciljev EU;

F.  ker številni veliki proizvajalci jekla uporabljajo strategije, ki se osredotočajo na kratkoročne finančne donose, kar škodi inovacijam, naložbam v raziskave in razvoj, zaposlovanju ter obnavljanju znanja in spretnosti;

G.  ker evropska jeklarska industrija doživlja krizo naložb, ki ogroža njeno prihodnost, hkrati pa se pričakuje, da bodo imeli jekleni materiali bistveno vlogo pri trajnostnih industrijskih rešitvah za urbanizacijo, mobilnost in demografske spremembe;

H.  ker bo Evropa, ki je bila doslej neto izvoznica jekla, zaradi omejenega povečanja povpraševanja postala neto uvoznica zlasti ploščatih proizvodov in proizvodov z veliko dodano vrednostjo;

I.  ker je bilo po ocenah Komisije zaradi zaprtja obratov od leta 2007 izgubljenih 60 000 delovnih mest, proizvodnja pa je z 210 milijonov ton leta 2007 padla na 166 milijonov ton leta 2013(4);

Konkurenčnost in trgovina

J.  ker ostajajo usklajevanje potrebe po visoki okoljski uspešnosti z večjo svetovno konkurenčnostjo ter zmanjšanje selitve virov CO2 in večji dostop do surovin osrednji izzivi v jeklarskem sektorju, upoštevati pa je treba tudi, da različne konkurente zavezujejo različni standardi;

K.  ker je treba pri globalnem pristopu k jeklarski industriji upoštevati stroške energije in ker bi lahko cene energije za industrijske potrošnike v EU neposredno vplivale na konkurenčnost;

L.  ker bi lahko z dodatnim izboljšanjem energetske učinkovitosti in gospodarnosti glede virov dodatno prihranili stroške in zmanjšali emisije v tej panogi;

M.  ker je povpraševanje avtomobilskega sektorja omejeno zaradi strukturne presežne zmogljivosti, po drugi strani pa prave priložnosti za jeklarski sektor predstavljajo drugi sektorji, kot so obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura (vetrna elektrarna z 3mW turbino je enakovredna 500 avtomobilom);

Socialni vidiki

N.  ker je visoka stopnja brezposelnosti v EU povezana s krčenjem njene industrije in proizvodnje in ker zdajšnja kriza delavce in regije, ki jih je prizadela, peha v hudo socialno stisko;

O.  ker jeklarska panoga zagotavlja veliko delovnih mest v EU, saj je v njej neposredno zaposlenih 350 000 ljudi, več milijonov pa dela v povezanih industrijskih panogah, vključno z dobavno verigo na področju recikliranja;

P.  ker so delavci ter nacionalni in lokalni organi zelo zaskrbljeni zaradi razmer v nekaterih evropskih jeklarnah;

Q.  ker bi morale družbe, ki izvajajo prestrukturiranje, ravnati družbeno odgovorno, saj izkušnje kažejo, da je za socialno in gospodarsko trajnostno prestrukturiranje potreben zadosten socialni dialog s posebnim poudarkom na obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi, kot je poudarjeno v omenjeni resoluciji Parlamenta z dne 15. januarja 2013;

R.  ker sta obsežna vključitev socialnih partnerjev na vseh ravneh in okrepitev socialnega dialoga na ravni EU bistveni za ohranitev interesov jeklarskih družb in njihovih delavcev;

S.  ker številni obrati s skupno zmogljivostjo 20 milijonov ton že več kot tri leta začasno ne obratujejo; ker je poleg tega za številne obrate v Evropi značilno, da so v njih zaposleni pretežno starejši kvalificirani delavci, ki se bodo kmalu upokojili;

Raziskave in razvoj/tehnologija

T.  ker so visokotehnološke panoge – na primer jeklarski sektor – model tehnološkega strokovnega znanja, ki ga je treba zaščititi, in ker je treba nemudoma ukrepati, da se prepreči njihova selitev iz EU;

U.  ker so raziskave in razvoj strateškega pomena za panogo, kjer je treba najti način za zmanjšanje njenih emisij, zlasti (vendar ne samo) CO2;

Izzivi

1.  poudarja, da bo oživitev evropskega gospodarstva zelo odvisna od močne proizvodne industrije, pri čemer bo imela poglavitno vlogo jeklarska panoga, in da je proizvodnja odvisna od domačega povpraševanja in rasti;

2.  ponovno poudarja, da je treba ohraniti znanje in izkušnje, ki so se razvili na pomembnih industrijskih območjih, saj bomo s tem zagotovili diverzifikacijo in inovativne proizvode;

3.  poziva Komisijo, naj pospeši pripravo načrta za industrijsko politiko, ki naj bi ga predložila v prvi polovici leta 2015, da bi oživili evropsko industrijo in jo pripravili za konkurenco na svetovnem trgu, da bi v EU zagotovili enake konkurenčne pogoje ter visoke socialne in okoljske standarde, obenem pa bi si prizadevali za vzajemnost v tretjih državah;

4.  meni, da je ambiciozen pristop za ponovno industrializacijo v okviru vmesnega pregleda strategije Evropa 2020 bistvenega pomena za oblikovanje prave evropske industrijske politike ter za ponoven zagon industrijske konkurenčnosti EU na svetovni ravni;

5.  poziva Komisijo, naj preuči strateški položaj evropske jeklarske industrije v svetu (v številnih državah je proizvodnja jekla strateška panoga) in pripravi tudi jasen načrt za srednje- in dolgoročne pobude, ki jih namerava predlagati, da bi podprla jeklarsko industrijo v Evropi; poudarja, da je treba pri tem že zgodaj obsežno vključiti socialne partnerje na vseh ravneh; meni, da bi morala Komisija zaradi nadaljevanja krize predstaviti tudi letno poročilo o izvajanju akcijskega načrta za jeklarsko industrijo, s čimer bi omogočila nadgradnjo pozitivnih dosežkov iz preteklega leta ter preprečila izgubo zagona;

6.  poziva Komisijo, naj vzpostavi instrument za poglobljeno analizo trga jekla, ki bo lahko zagotavljal natančne informacije o ravnovesju med ponudbo in povpraševanjem po jeklu v Evropi in po svetu ter omogočal razlikovanje med strukturnimi in cikličnimi komponentami razvoja tega trga; meni, da bi lahko s spremljanjem trga jekla občutno prispevali k preglednosti trga jekla in odpadnega železa ter pridobili dragocene podatke o korektivnih in proaktivnih ukrepih, ki so zaradi ciklične narave jeklarske industrije nujno potrebni; poziva Komisijo, naj omenjeni instrument za analizo trga uporabi za predvidevanje tveganj in preučitev, kako bo zapiranje obratov vplivalo na okrevanje tega sektorja;

7.  poziva Komisijo, naj kmalu predloži poročilo o glavnih izzivih v evropski jeklarski industriji, vključno s socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi vidiki; ob tem želi spomniti, da ima od prenehanja Pogodbe o Evropski skupnosti za premog in jeklo pristojnosti za reševanje gospodarskega in socialnega vpliva dogodkov v evropski jeklarski industriji prav Komisija; poziva jo, naj upošteva pozitivne izkušnje, zlasti tristranskih strateških razprav in raziskav;

8.  poziva, naj se v okviru novoizvoljenega kolegija komisarjev nemudoma ustanovi nova skupina na visoki ravni za jeklo , pri čemer naj v polni meri sodeluje tudi Parlament, ter naj se v tem okviru organizira srečanje, da bi ustrezne deležnike seznanili z doseženim napredkom pri izvajanju 40 ukrepov iz akcijskega načrta Komisije za jeklo; poleg tega poziva Komisijo, naj po možnosti in po potrebi v ustreznem času organizira srečanja skupine na visoki ravni, da bo mogoče rezultate njenega dela uporabiti v razpravah Sveta za konkurenčnost; poziva Komisijo, naj enkrat letno priredi tematska srečanja z drugimi energetsko intenzivnimi panogami, ki bodo namenjena politikam na področju konkurence, trgovine, energetike ali podnebja, saj so nekatera vprašanja jeklarskega sektorja pomembna tudi za druge energetsko intenzivne panoge;

9.  meni, da je poglobljena udeležba regionalnih in lokalnih organov ter sindikatov, ki zastopajo območja z jeklarskimi obrati, bistvenega pomena, da bi spodbudili sodelovanje ter izmenjavo informacij in najboljše prakse med najpomembnejšimi deležniki v državah članicah;

10.  poudarja, da je treba preučiti take možnosti za reševanje naložbene krize, da bi postala evropska industrija trajnostna in dobičkonosna, pri tem pa je treba upoštevati, da se naložbe v jeklarski industriji običajno povrnejo šele dolgoročno; zato poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi del naložbenega svežnja ukrepov namenila za vzdržne dolgoročne infrastrukturne projekte ter inovacije za velike industrijske projekte, vključno s projekti za energetsko učinkovitost in nizkoogljično proizvodnjo, ki utegnejo v EU močno povečati povpraševanje po jeklu;

11.  poleg tega spodbuja uporabo drugih inovativnih finančnih instrumentov, na primer skladov za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki v krizi dajejo prednost jeklarski industriji; poziva Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj, naj zasnujeta dolgoročni okvir financiranja za jeklarske projekte;

12.  poudarja, da je podpora jeklarskemu sektorju odločilnega pomena, vključno s strateškim razvojem novih ključnih sektorjev, ki bodo uporabljali jeklo, na primer energetike (pridobivanje in distribucija energije iz obnovljivih virov), prometnega sektorja in z viri gospodarnih gradbenih projektov, ter da se s tem ustvarjajo spodbude za učinkovite proizvodne procese, krepi notranji trg in spodbuja nadgradnjo znanja in spretnosti;

13.  poziva k uporabi pristopa z oceno vsega življenjskega cikla, s katerim se na vseh stopnjah življenjskega cikla ovrednotijo vplivi na okolje in manjša poraba virov. Te stopnje vključujejo/zajemajo pridobivanje in pretvorbo surovin, proizvodnjo in distribucijo vse do uporabe in/ali potrošnje, da bi spodbudili ponovno uporabo, recikliranje, energijsko predelavo in zmanjšanje končnega odlaganja;

14.  poziva Komisijo, naj preveri, ali je izvajanje pravil konkurence privedlo do nepravičnih rešitev na evropskem trgu jekla s potencialnimi negativnimi posledicami za njegovo učinkovitost, in jo, če je tako, spodbuja, naj predlaga korektivne ukrepe in v prihodnje prepreči tovrstne razmere; poudarja, da odločitve ali ukrepi Komisije na področju konkurenčnega prava ne bi smeli ogrožati ekonomske rentabilnosti posameznih jeklarskih obratov, zlasti upoštevaje povečano svetovno konkurenco; dodaja, da bi morala Komisija tudi zaščititi najpomembnejšo industrijsko infrastrukturo in proizvodne zmogljivosti pred poskusi odprodaje po delih;

15.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da veljavna shema državne pomoči energetsko intenzivnim panogam ne bo povzročala izkrivljanja na notranjem trgu, ter tako poskrbi, da bodo imela podjetja enake konkurenčne pogoje; meni, da energetsko intenzivne panoge potrebujejo stabilen okvir za svoje naložbe, da bi zagotovile visoko stopnjo zaposlenosti;

Trgovina in konkurenčnost

16.  spodbuja Komisijo, naj industrijski politiki pripiše več pomena in naj torej sprejme ukrepe, ki bodo omogočili oživitev konkurenčnosti evropske industrije na svetovnem trgu, ter zagotovi enake konkurenčne pogoje za vse gospodarske udeležence;

17.  poziva Komisijo, naj pravočasno in učinkovito ukrepa proti uvozu jekla v EU, ki je bilo nezakonito subvencionirano in prodano po dumpinških cenah, ter naj v skladu z veljavnim pravom EU po potrebi uporabi instrumente trgovinskih sredstev EU;

18.  prosi Komisijo, naj preuči smotrnost ogljičnega prilagajanja na mejah (plačilo pravic ETS za jeklo, ki prihaja iz držav zunaj EU), da bi ustvarili enake konkurenčne pogoje glede emisij CO2 in odpravili pojav selitve virov CO2;

19.  poziva Komisijo, naj v prihodnjih trgovinskih sporazumih zagotovi bistveno izboljšanje izvoznih priložnosti in možnosti dostopa na trg za evropsko jeklo in proizvode iz jekla; poudarja, da lahko pravična trgovina z jeklarskimi proizvodi deluje le na osnovi spoštovanja temeljnih delavskih pravic in izpolnjevanja okoljskih standardov, ter opozarja, da uvoz po dampinških cenah povzroča nepravično konkurenco, zlasti za proizvajalce nerjavečega jekla v Evropi; poudarja, da je nujno treba posodobiti ukrepe EU za trgovinsko zaščito, ter poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k sprejetju konkretnih ukrepov za dosego napredka v tem procesu in s tem zagotovi pravično konkurenco ter omogoči sprejemanje hitrih in sorazmernih ukrepov v boju proti nepošteni trgovinski praksi na ravni EU;

20.  meni, da bi predlagani pozitivni ukrepi omogočili, da bo jeklarska industrija postala mednarodno konkurenčnejša in bo pokazala, da jeklarski proizvodi EU izpolnjujejo višje socialne, okoljske in ekonomske standarde kot tisti od drugod, ter poudarila kakovost proizvajalcev jekla v EU, kar bo hkrati izboljšalo mnenje potrošnikov;

21.  poudarja, da bi lahko visoki evropski standardi za varstvo podnebja in okolja postali svetovni standardi, kar bi zagotovilo pravične pogoje za konkurenco;

22.  se zaveda, da se v jeklarskem sektorju v številnih državah članicah soočajo s težavami, ki so delno povezane z znatnim padcem globalnega povpraševanja in višjimi stroški energije ter selitvijo evropske proizvodnje drugam; zato poziva Komisijo, naj v celoti izvaja časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri (COM(2011)0571), in priporočila evropske platforme za učinkovito rabo virov;

23.  meni, da bi bilo treba izboljšati zakonodajo o odpadkih, da bo podpirala delovanje trga odpadnega jekla v EU, na primer z revizijo direktive o izrabljenih vozilih; opozarja na pomen dobro delujočega trga odpadnega jekla, ki bi ga bilo treba še okrepiti in spodbujati v skladu s strategijo EU za krožno gospodarstvo, da bi preprečili pretirano zvišanje cen zaradi navzočnosti industrije iz tretjih držav na trgu EU; poziva Komisijo, naj preuči možnost uporabe izvoznih dajatev za trg odpadnega jekla EU, da bi preprečili okoljski damping, ki se običajno pojavlja;

Socialni vidiki

24.  opozarja, da je treba vlagati v izobraževanje in usposabljanje delavcev, in poudarja, da mora Komisija pozorno spremljati razvoj dogodkov, da bi zaščitila industrijsko dediščino in delovno silo v tej panogi;

25.  poziva Komisijo, naj ustrezno ukrepa in zagotovi, da se države članice ne bodo medsebojno izigravale, če bo kateri od velikih proizvajalcev jekla, ki upravljajo obrate v več državah, naznanil prestrukturiranje poleg tega poziva k vseevropski rešitvi za ohranjanje in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in industrijske dejavnosti v evropskih regijah, saj je pomembno uskladiti politike, da se zagotovi trajnostna, z viri gospodarna in konkurenčna jeklarska industrija, ki se bo sposobna odzivati na spreminjajoče se razmere na evropskih in neevropskih trgih;

26.  poudarja, da morajo industrija, socialni partnerji in lokalni organi predvideti obvezno usposabljanje zaradi morebitnega ponovnega zagona začasno zaustavljenih obratov;

27.  se zavzema za spodbujanje programa za prenos strokovnega znanja, v okviru katerega bi lahko starejši kvalificirani delavci prenašali svoje znanje in spretnosti na novince v evropskih jeklarnah;

28.  poudarja, da bi evropska podjetja v tretjih državah morala izvajati standarde EU glede družbene odgovornosti gospodarskih družb in udeležbe zaposlenih;

29.  poudarja, da je udeležba delavcev v ukrepih za inovacije in prestrukturiranje poglavitna za gospodarski uspeh, zato poziva Komisijo, naj skupaj s socialnimi partnerji ustvari platformo za svetovanje pri akcijskem načrtu za jeklarsko industrijo v Evropi ter njegovo izvajanje in spremljanje;

30.  poziva socialne partnerje jeklarn, ki so v zelo težkem gospodarskem položaju, naj razmislijo o tem, da bi skupno skrajšali delovni čas in se tako odzvali na krizne razmere ter preprečili odpuščanje delavcev in izgubo delovnih mest;

31.  poziva Komisijo, naj racionalizira ustrezne sklade EU, kot sta Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in Evropski socialni sklad, ter instrumente politik, tako da bi zmanjšala socialne stroške prilagoditve in zagotovila, da se ustrezne spretnosti ohranijo in nadalje razvijejo za prihodnjo konkurenčnost panoge;

32.  predlaga, naj se dobički iz prodaje brezplačnih pravic podjetij v celoti vložijo v nizkoogljično gospodarstvo (oprema, tehnologije, raziskave in razvoj, usposabljanje delovne sile);

33.  je prepričan, da lahko v prihodnje pričakujemo velike spremembe v jeklarski industriji in drugih industrijskih sektorjih; v zvezi s tem meni, da bi morale države članice politiko izobraževanja in usposabljanja bolj uskladiti s potrebami na trgu dela, da bi lahko obvladale takšne razmere, ter promovirati tehnične in znanstvene vede, da bi bila ta področja čim privlačnejša, saj bi tako v jeklarskem sektorju zagotovili dovolj strokovnjakov, ki so gonilo inovacij;

34.  poudarja, da so za prehod k bolj trajnostnim proizvodnim procesom in proizvodom potrebni kvalificirani in usposobljeni ljudje, ter poziva k oblikovanju evropske strategije za usposabljanje in izobraževanje; pozdravlja projekt zelenega tehničnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja za jeklarski sektor, v katerem so jeklarske družbe, raziskovalni inštituti in socialni partnerji skupaj preučevali potrebe po veščinah za okoljsko trajnost; poziva Komisijo, naj še naprej podpira izvajanje rezultatov tega projekta;

Raziskave in razvoj/tehnologija

35.  priznava, da je treba razviti najboljše možne tehnologije in jih širiti po EU ter nadomestiti minerale z odpadnim železom, povečati uporabo elektroobločnih peči in nadomestiti koks s plinom;

36.  poziva, naj bodo naložbe usmerjene k tehnologijam, ki omogočajo največji možen izkoristek energetskega vložka, na primer z optimizacijo uporabe procesnih plinov in odpadne toplote za proizvodnjo pare in električne energije;

37.  poziva države članice, naj z zakonodajo ali kolektivnimi pogodbami zagotovijo ustrezno socialno varstvo, delovne pogoje in dostojne plače ter učinkovito varstvo pred neupravičenim odpuščanjem;

38.  poudarja, da so naložbe v raziskave in razvoj ključen vidik ponovnega zagona in obnove splošnega evropskega gospodarstva, zlasti jeklarske industrije, ki temelji na dolgih življenjskih ciklih in velikih možnostih za recikliranje; v zvezi s tem opozarja na obstoječe in nove na vodiku temelječe tehnologije za redukcijo železove rude, s katerimi bi lahko zmanjšali ali izničili velike količine emisij ogljikovega dioksida; poziva k vzpostavitvi in spodbujanju blagovne znamke za poštene jeklarske proizvode, proizvedene v Evropi;

39.  meni, da bodo skupna prizadevanja na področju raziskav in razvoja spodbujala nizkoogljično proizvodnjo jekla z majhnim okoljskim vplivom in s tem pripomogla, da bo ta panoga bolj trajnostna in konkurenčna;

40.  v zvezi s tem poudarja, da sta programa Obzorje 2020 in Trajnostna predelovalna industrija z učinkovito rabo virov in energije (SPIRE) nadvse pomembna in da je treba najbolj tvegane inovacijske in raziskovalne programe financirati s sredstvi Evropske investicijske banke in prihodnjega programa NER 400;

41.  poziva Komisijo, naj izvaja ambiciozno politiko na področju inovacij, da se omogoči razvoj visokokakovostnih, energetsko učinkovitih in inovativnih proizvodov in procesov ter se bo lahko EU uveljavila v vse ostrejši svetovni konkurenci; poudarja, da so inovacije na področju novih proizvodov, kot so jekleni proizvodi množične proizvodnje, vključno z jekleno pločevino z visoko trdnostjo in odpornostjo za avtomobilsko proizvodnjo ter visokolegiranimi jekli z različnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi, ter na področju novih proizvodnih procesov, zlasti vodikove metalurgije in pretaljevanja, bistvene za izboljšanje konkurenčnosti evropske jeklarske industrije v primerjavi s ponudniki iz tretjih držav ter da bi bilo treba to področje posebej podpreti;

42.  opozarja, da je treba za pridobitev več zasebnega kapitala spodbujati inovacije, ne le s podpiranjem raziskav in razvoja in prenosa znanja, marveč tudi z uvajanjem na trg in inovacijskimi grozdi ter s spodbujanjem javno-zasebnih partnerstev v strateških sektorjih, kot je jeklarska industrija;

43.  podpira financiranje industrijskih pilotskih projektov za zmanjševanje emisij CO2, da bi uresničili nujno potrebni prehod na trajnostno in dekarbonizirano gospodarstvo, ki bo temeljilo na energetski učinkovitosti, obnovljivih virih energije in pametni infrastrukturi, ter bo tehnologija proizvodnje jekla z ekstremno nizkimi emisijami CO2 (ULCOS) postala energetsko in okoljsko učinkovito orodje industrijske politike;

44.  meni, da bodo možne rešitve za zmanjševanje emisij, zlasti v sektorjih jeklarske industrije, močno odvisne od novih tehnologij, in zato opozarja, da bi lahko imeli programi za raziskave in inovacije, ki jih financira EU, pomembno vlogo pri spodbujanju evropskega gospodarstva prek programa Obzorje 2020, pa tudi pri zagotavljanju konkurenčnosti evropskega jeklarskega sektorja in visokokakovostne proizvodnje; želi spomniti, da so raziskave in inovacije pomembna gonilna sila gospodarske rasti in konkurenčne industrije;

45.  poziva Komisijo, naj izvaja pobudo za jeklene gradbene izdelke (SustSteel), kot je predlagano v akcijskem načrtu in kar v celoti podpirajo Parlament, Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ter naj to stori čim prej;

o
o   o

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0069.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0060.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0005.
(4) Delovni dokument služb Komisije o stanju glede izvajanja Sporočila Komisije o akcijskem načrtu za konkurenčno in trajnostno jeklarsko industrijo v Evropi z dne 11. junija 2013 (COM(2013)0407) (SWD(2014)0215).


Razmere v Sredozemlju in potreba po celostnem pristopu EU k migraciji
PDF 139kWORD 66k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 2014 o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji (2014/2907(RSP))
P8_TA(2014)0105B8-0362/2014

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Ženevske konvencije iz leta 1951 in njenih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2013 o ukrepih EU in držav članic v zvezi z dotokom beguncev zaradi konflikta v Siriji(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o migracijskih tokovih v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa(2),

–  ob upoštevanju govora predsednika Evropskega parlamenta, ki ga je imel med svojim obiskom otoka Lampedusa 2. in 3. oktobra 2014 ob obletnici tragedije 3. oktobra 2013,

–  ob upoštevanju poročil Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o obiskih njegovih delegacij na otoku Lampedusa novembra 2011, v Jordaniji februarja 2013 za oceno položaja beguncev iz Sirije in v Bolgariji januarja 2014 za oceno položaja iskalcev azila in beguncev, zlasti iz Sirije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. oktobra 2013 o migracijskih politikah EU v Sredozemlju, s posebnim poudarkom na tragičnih dogodkih pri otoku Lampedusa,

–  ob upoštevanju razprav, ki so potekale od začetka sedanjega zakonodajnega obdobja: dne 22. julija 2014 v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve dne o izvajanju sporočila o delu projektne skupine za Sredozemlje; dne 4. septembra 2014 o dejavnostih agencije Frontex v Sredozemlju in o projektni skupini za Sredozemlje; dne 24. septembra 2014 o petem letnem poročilu Komisije o priseljevanju in azilu (2013)(3) in letnem poročilu Evropskega azilnega podpornega urada o razmerah na področju azila v Evropski uniji (2013),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. Decembra 2013 o delu projektne skupine za Sredozemlje(4),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 22. maja 2014 o izvajanju sporočila o delu projektne skupine za Sredozemlje(5);

–  ob upoštevanju sklepov, sprejetih na zasedanju Evropskega sveta 26. in 27. junija 2014, v katerih je opredelil strateške smernice za zakonodajno in operativno načrtovanje za prihodnja leta na območju svobode, varnosti in pravice(6),

–  ob upoštevanju političnih smernic za prihodnjo Evropsko komisijo, ki jih je predsednik Komisije Jean-Claude Juncker predstavil na plenarnem zasedanju Parlamenta dne 15. julija 2014,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 11. septembra 2014 o evropskih politikah priseljevanja(7),

–  ob upoštevanju zavez, ki jih je dal komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos dne 30. septembra 2014 na svoji predstavitvi pred Odborom za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. oktobra 2014 o ukrepih za boljše obvladovanje migracijskih tokov,

–  ob upoštevanju poročila Parlamentarne skupščine Sveta Evrope iz aprila 2012 z naslovom „Izguba življenj v Sredozemskem morju“,

–  ob upoštevanju letnih poročil posebnega poročevalca o človekovih pravicah migrantov, zlasti poročila, objavljenega aprila 2013, o upravljanju zunanjih meja EU in njegovem vplivu na človekove pravice migrantov, ter poročila, objavljenega aprila 2014, o delavskem izkoriščanju migrantov,

–  ob upoštevanju govora papeža Frančiška I. med njegovim obiskom Parlamenta dne 25. novembra 2014,

–  ob upoštevanju vprašanj za ustni odgovor za Svet in Komisijo o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji (O-000078/2014 – B8-0037/2014 in O-000079/2014 – B8-0038/2014),

–  ob upoštevanju razprave o razmerah v Sredozemlju in potrebi po celostnem pristopu EU k migraciji, ki je potekala v Parlamentu 25. novembra 2014,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije(8) v prvih devetih mesecih leta 2014 na morju umrlo vsaj 3072 ljudi, kar ponovno kaže, da je treba storiti vse potrebno, da se rešijo življenja ogroženih ljudi, države članice pa morajo izpolnjevati svoje mednarodne obveznosti reševanja na morju;

B.  ker poročila navajajo, da je bilo ubitih okoli 500 migrantov, ko so trgovci z ljudmi očitno namenoma trčili v plovilo, ki jih je peljalo iz Egipta v EU, in ga potopili; ker se tihotapci in trgovci z ljudmi okoriščajo z nezakonito migracijo in ker te kriminalne združbe ogrožajo življenja migrantov in so za EU velik izziv;

C.  ker je operacija za patruljiranje, reševanje in nadzor Mare Nostrum, ki jo je Italija uvedla za okrepitev humanitarnega reševanja v Sredozemlju, v 364 dneh rešila 150 810 migrantov(9); ker je italijanska vlada napovedala, da bo svojo operacijo Mare Nostrum postopno odpravila;

D.  ker je skupna operacija Triton, ki jo usklajuje agencija Frontex, 1. novembra 2014 začela v celoti delovati, ni pa jasno, kako bo s prispevki držav članic v prihodnosti;

1.  ugotavlja, da je treba razviti celosten pristop do migracij;

2.  ponovno poudarja, da mora EU izboljšati pravično delitev odgovornosti in solidarnosti z državami članicami, v katere absolutno ali sorazmerno gledano prihaja največje število beguncev in prosilcev za azil (v skladu s členom 80 PDEU); opozarja na obveznosti, ki izhajajo iz členov 78 in 79 PDEU;

3.  obžaluje tragično izgubo življenj v Sredozemlju; poziva Evropsko unijo in države članice, naj storijo vse, kar lahko, da bi preprečile nadaljnje umiranje na morju; se zaveda, da je treba zagotoviti, da bodo obveznosti iskanja in reševanja zares izpolnjene ter tudi ustrezno srednjeročno in dolgoročno financirane;

4.  meni, da je treba razmisliti o okrepitvi politike na področju meja in varnosti ter o tem, kako izboljšati prihodnjo vlogo agencije Frontex in Evropskega urada za podporo azilu; poziva države članice, naj tudi v prihodnje izkazujejo solidarnost in zavezanost z zadostnimi prispevki za njun proračun in dejavnosti;

5.  opozarja, da bi morale države članice določati stroge kazenske sankcije za trgovino z ljudmi in tihotapljenje (tako od zunaj v EU kot znotraj EU), in tudi zoper posameznike ali skupine, ki izkoriščajo ranljive migrante v EU, ter zastaviti široke informacijske kampanje za ozaveščanje o nevarnostih za vse, ki svoje življenje dajo v roke tihotapcem, in žrtvam trgovine z ljudmi;

6.  meni, da bi bilo treba raziskati nadaljnje možnosti zakonite migracije;

7.  meni, da je potrebno proučiti nove pobude, ki bi sledile dobrim zgledom ponovne naselitve, med drugim prostovoljni program preselitev iz člena 17 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za azil, migracije in vključevanje; opozarja, da lahko države članice, ki so pripravljene izvajati programe za ponovno naselitev, pridobijo pomoč iz sredstev EU;

8.  poudarja, da je treba preučiti splošno strategijo za sodelovanje s tretjimi državami, vključno s podsaharsko Afriko, severno Afriko in Bližnjim vzhodom, kar zadeva humanitarno, finančno in politično pomoč, po potrebi tudi na področju kazenskega pregona; poleg tega se sprašuje o vlogi regionalne zaščite, ponovne naselitve in politike vračanja, vključno s sporazumi o upravljanju migracij z državami izvora in tranzitnimi državami, da bi se spoprijeli z izvornimi vzroki migracije; poudarja, da morajo tretje države spoštovati mednarodno pravo glede reševanja življenj na morju ter zagotoviti zaščito beguncev in spoštovanje temeljnih pravic;

9.  poziva k preučitvi možnosti za hitro obravnavanje v sodelovanju s tretjimi državami tranzita in izvora, in za vrnitev oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za azil in zaščito v EU, s čimer bi zagotovili, da se bodo sredstva kar najbolje uporabila za tiste, ki potrebujejo zaščito; poudarja, da je treba spodbujati politike prostovoljnega vračanja, obenem pa vsem migrantom zagotoviti varstvo pravic ter jim omogočiti varen in zakonit dostop do azilnega sistema EU;

10.  meni, da bi bilo treba analizirati, kako se v zvezi s tem porabljajo finančna sredstva na področju notranjih zadev, vključno s sredstvi za nujne razmere, zlasti za ukrepe na področju migracij, azila in nadzora na mejah ter proti tihotapljenju in trgovini z ljudmi, in ugotoviti, kakšne so koristi, analizirati pa bi bilo treba tudi sredstva za zunanjo in razvojno politiko EU;

11.  izraža pomisleke glede tega, kako zagotoviti učinkovito izvajanje skupnega evropskega azilnega sistema – po potrebi tudi z vzpostavitvijo mehanizma za zgodnje opozarjanje in pripravljenost na krize ter njihovo obvladovanje (člen 33 Uredbe (EU) št. 604/2013) ali z uporabo postopkov za ugotavljanje kršitev, če se zakonodaja EU ne izvaja ustrezno –, in kako zagotoviti učinkovite skupne standarde za sprejem, postopke in pogoje po vsej EU, da bi zaščitili najbolj ranljive in spodbudili socialno vključevanje beguncev;

12.  naroči svojemu pristojnemu odboru, naj preuči različne politike za to problematiko, z dodatnimi viri, kot so viri za predstavitve in namenske delegacije, oblikoval priporočila in do konca leta 2015 poročal na plenarnem zasedanju v obliki strateškega samoiniciativnega poročila;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0414.
(2)Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0448.
(3)COM(2014)0288.
(4)COM(2013)0869.
(5)(SWD(2012)0173), 1. in 2. del.
(6)dok.EUCO 79/14.
(7)REX/414.
(8) Fatal Journeys: Tracking Lives Lost during Migration (Usodna potovanja: spremljanje števila umrlih pri migraciji), IOM, 2014.
(9) http://www.marina.difesa.it/EN/operations/Pagine/MareNostrum.aspx

Pravno obvestilo