Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/3018(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0011/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/01/2015 - 11.5
CRE 15/01/2015 - 11.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0010

Sprejeta besedila
PDF 150kWORD 83k
Četrtek, 15. januar 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Razmere v Libiji
P8_TA(2015)0010RC-B8-0011/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. januarja 2015 o razmerah v Libiji (2014/3018(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Libiji, zlasti tistih z dne 15. septembra 2011(1), 22. novembra 2012(2) in 18. septembra 2014(3),

–  ob upoštevanju zadnjih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o Libiji, vključno z izjavami z dne 16. in 30. decembra 2014 ter 10. januarja 2015,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 15. in 30. avgusta 2014, 20. oktobra 2014, 17. in 18. novembra 2014 ter 15. decembra 2014,

–  ob upoštevanju skupne izjave vlad Francije, Nemčije, Italije, Španije, Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike o Libiji z dne 11. januarja 2015,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 1970, št. 1973 (2011) in št. 2174 z dne 27. avgusta 2014,

–  ob upoštevanju poročila podporne misije Združenih narodov v Libiji z naslovom „Pregled kršitev mednarodnega prava o človekovih pravicah in humanitarnega prava v nasilnih razmerah, ki vladajo v Libiji“ z dne 4. septembra 2014, ki je bilo 27. decembra 2014 dopolnjeno,

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov iz leta 1977 ter dolžnosti vseh strani v oboroženem konfliktu, da ne glede na okoliščine spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in zagotavljajo njegovo spoštovanje,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/233/SZVP z dne 22. maja 2013 o misiji Evropske unije za pomoč pri integriranem upravljanju libijskih meja (EUBAM Libija),

–  ob upoštevanju svežnja evropske sosedske politike za Libijo iz septembra 2014,

–  ob upoštevanju sahelskega vrha v Mavretaniji 19. decembra 2014, ki so se ga udeležili voditelji Mavretanije, Malija, Nigra, Čada in Burkina Fasa,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila za javnost o zavezi politiki nevmešavanja v libijske zadeve, ki ga je 22. septembra 2014 izdalo 13 držav(4),

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so se Libijci februarja 2011 zgrnili na ulice in zahtevali politične pravice, država pa se je odzvala z vsesplošno represijo, zaradi česar se je začel devetmesečni državljanski spor in rušenje Gadafijevega režima;

B.  ker so bile junija 2014 v Libiji tretje splošne demokratične in svobodne volitve v poslansko zbornico, je bi nadomestila splošni narodni kongres, izvoljen julija 2012;

C.  ker so se upi libijskega prebivalstva, ki so se porodili po padcu polkovnika Gadafija, kljub državnim parlamentarnim volitvam junija 2014 razblinili zaradi političnih razhajanj in nasilja, ki se je razmahnilo v pravo državljansko vojno; ker v Tripoliju in Tobruku že več mesecev delujeta nasprotujoči si vladi in parlamenta;

D.  ker v Libiji še vedno divjajo notranji politični boji, ki so se razvili v nasilen boj za oblast med rivalskima sedežema vlade in številnimi nasprotnimi strujami nacionalistov, islamistov, plemenskih in regionalističnih sil, kar povzroča nadaljnje trpljenje civilistov, žrtve, množično razseljevanje in stopnjevanje humanitarne krize;

E.  ker so po poročilih obe strani zagrešile vrsto kršitev in zlorab mednarodnega prava o človekovih pravicah in humanitarnega prava; ker je bilo po ocenah UNSMIL v zadnjem valu spopadov notranje razseljenih vsaj 400 tisoč Libijcev, 150 tisoč ljudi, med njimi številni priseljenski delavci, pa je zapustilo državo; ker so bili tuji humanitarni delavci in diplomati, med drugim osebje EU in misije UNSMIL, evakuirani iz Libije; ker množični pritok libijskih beguncev v sosednjo Tunizijo zelo obremenjuje zmogljivosti in stabilnost te države; ker je po ocenah v Tuniziji že zdaj nastanjenih več kot milijon Libijcev;

F.  ker je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Zeid Ra'ad al‑Hussein 23. decembra 2014 izjavil, da bi bilo lahko vsesplošno obstreljevanje civilistov v Libiji povod za kazenskopravni pregon zaradi vojnih zločinov;

G.  ker si je posebni odposlanec Združenih narodov Bernardino Leon dejavno prizadeval za vzpostavitev pogajanj med vojskujočima se stranema in začetek dialoga o procesu sprave ter oblikovanju vlade narodne enotnosti; ker je prvi krog pogovorov potekal v Gadamesu 29. septembra 2014 in se nadaljeval 11. oktobra 2014 v Tripoliju, naslednji krog, ki naj bi po prvotnih načrtih potekal 5. januarja 2015, pa je bil preložen, ker se stranema ni uspelo dogovoriti; ker je misija UNSMIL sporočila, da so se libijske strani dogovorile, da bo novi krog pogovorov potekal v Ženevi, domnevno 14. januarja 2015; ker sta doslej oba tabora pokazala zelo malo pripravljenosti ali sposobnosti za sklenitev kompromisa;

H.  ker je Hiroute Guebre Sellassie, odposlanka Združenih narodov za območje Sahela, opozorila varnostni svet Združenih narodov, da utegne libijska kriza v bližnji prihodnosti destabilizirati celotno regijo, povrhu tega pa izjavila, da teroristične in kriminalne mreže v Libiji poglabljajo stike z Malijem in severno Nigerijo, preprodajajo orožje in droge ter izvajajo druge oblike nezakonite trgovine;

I.  ker je ogrožena enotnost libijske države in obstaja dejanska nevarnost, da se država razdeli na vsaj tri regije (Fezan, Cirenajka in Tripolitanija), če ne bo mogoče doseči sporazumnega dogovora in začeti procesa sprave;

J.  ker so nedavni boji močno olajšali širjenje in ustalitev terorističnih skupin, kot je ISIS, v tej državi; ker bi to lahko pomenilo veliko grožnjo za varnost te regije in EU, če ne bodo sprejeti ustrezni ukrepi; ker je vzhodna libijska veja ISIS 8. januarja 2015 sporočila, da je usmrtila poročevalca Sofiana Šurabija in snemalca Nadhirja Ktarija;

K.  ker so vojaška letala sil, zvestih mednarodno priznani vladi, 4. januarja 2015 bombardirala naftni tanker v grških rokah na vojaškem območju pristanišča Derna, pri čemer sta umrla grški in romunski član posadke, dva druga pa sta bila ranjena; ker je pristanišče pod nadzorom islamističnih borcev in je bilo v preteklem letu večkrat tarča napadov;

L.  ker je vlada v uradni izjavi z dne 3. januarja 2015 navedla, da je milica Islamske države ubila 14 vojakov libijske vojske, v isti izjavi pa je mednarodno skupnost pozvala, naj prekliče embargo na orožje za državo, da se bo lahko borila proti tej milici, ki jo označuje za teroriste;

M.  ker ISIS v Libiji uri borce in v vzhodnem delu države ustanavlja svojo vejo; ker so teroristi 30. decembra 2014 v Tobruku razstrelili avtomobil bombo, katerega tarča je bilo zasedanje poslanske zbornice; ker naj bi pripadniki Al Kajde in islamskega Magreba na južnem obrobju Libije vzpostavili logistična vozlišča; ker je vlada v uradni izjavi navedla, da je milica Islamske države 3. januarja 2015 usmrtila 14 vojakov libijske vojske;

N.  ker je poveljnik milice general Heftar 28. decembra 2014 izvedel letalske napade na Misrato, oporišče vojaške skupine Libijska zora, kar naj bi bilo maščevanje za napad te milice na največji libijski naftni terminal v Sidri 25. decembra 2014 ter na libijsko vojsko v Sirti, kjer je umrlo 22 vojakov;

O.  ker so v najnovejšem od vse številnejših napadov na kristjane in druge verske manjšine v Libiji militantni pripadniki skupine Ansar al Šarija v Sirti, ki je pod nadzorom te milice, ugrabili 20 egiptovskih koptskih kristjanov; ker so pridržanje, ugrabitve, mučenja in usmrtitve domnevnih borcev na vseh straneh vse pogostejši;

P.  ker naj bi več sto priseljencev in beguncev, ki so se umaknili pred nasiljem v Libiji, umrlo, ko so poskušali prek Sredozemskega morja priti v Evropo, kar je sprožilo veliko begunsko krizo v Italiji in na Malti; ker je Libija glavna točka, od koder poskušajo migranti priti v Evropo;

Q.  ker je libijsko vrhovno sodišče 6. novembra 2014 razsodilo, da so bile parlamentarne volitve, s katerimi je bila vzpostavljena mednarodno priznana poslanska zbornica s sedežem v Tobruku, nezakonite;

R.  ker je poslanska zbornica v Tobruku sodbo zavrnila z obrazložitvijo, da presega mandat sodišča in da je bila izrečena pod pritiskom islamističnih milic v Tripoliju, ter napovedala, da bosta poslanska zbornica in vlada še naprej delovali;

S.  ker resolucija varnostnega sveta Združenih narodov št.  2174(2014) dovoljuje prepoved potovanja in zamrznitev premoženja posameznikov in subjektov, za katere je odbor ugotovil, da so udeleženi ali pomagajo pri dejanjih, ki ogrožajo mir, stabilnost ali varnost Libije ali ovirajo ali spodkopavajo uspešno dokončanje njene politične tranzicije;

T.  ker je bistveno vprašanje v konfliktu povezano z nadzorom in upravljanjem nacionalne naftne družbe; ker sta obe sprti strani imenovali svojega naftnega ministra, da bi tako prihodke od nafte preusmerili k sebi; ker izkupiček od nafte predstavlja 95 % državnega prihodka in 65 % BDP države; ker ima Libija največje naftne zaloge v Afriki in pete največje na svetu;

1.  odločno obsoja hitro stopnjevanje nasilja v Libiji in zlasti to, da so tarča tega nasilja civilisti, kar bi lahko resno ogrozilo možnosti za mirno rešitev konflikta; odločno podpira pogovore pod okriljem OZN v Ženevi in vse sprte strani poziva, naj za ta čas ustavijo vojaške operacije, kot je predlagal posebni predstavnik OZN Bernardino Leon v želji, da se ustvari ugodno okolje za pogovore;

2.  poziva vse strani, ki so vpletene v nasilje, naj se zavežejo brezpogojnemu premirju, ne povzročajo dodatnih razkolov in polarizacije, javno izjavijo, da ne bodo dopustile takšnega ravnanja, in naj brez zahtev sodelujejo z Bernardinom Leonom, predstavnikom Združenih narodov za Libijo, ki skuša sprte skupine pritegniti k plodnim mirovnim pogajanjem; vztraja, da bi morali v tem procesu posvetiti ustrezno pozornost ženskam in manjšinam; znova opozarja, da konflikta ne bo mogoče rešiti po vojaški poti;

3.  znova izraža neomajno in polno podporo podporni misiji Združenih narodov v Libiji; izraža priznanje Bernardinu Leonu, posebnemu predstavniku Združenih narodov za Libijo, za neumorno posredovanje, ki je ta politični dialog omogočilo; pozdravlja dejstvo, da naj bi se čez nekaj dni v Ženevi začel nov krog političnega dialoga;

4.  poziva EU, naj podpre ta prizadevanja, tako da nemudoma sprejme usmerjene sankcije, vključno z zamrznitvijo sredstev in prepovedjo potovanja, za tiste voditelje, ki so odgovorni za oboroženo nasilje in bojkotiranje pogajanj pod okriljem Združenih narodov;

5.  znova izraža podporo poslanski zbornici v Tobruku kot zakonitemu organu, nastalemu po volitvah junija 2014; znova poziva izvoljeno poslansko zbornico in uradno vlado, naj svoje naloge izvajata ob spoštovanju pravne države in človekovih pravic, v duhu vključevanja, v interesu države in za zaščito pravic vseh libijskih državljanov, tudi verskih manjšin;

6.  je globoko zaskrbljen, ker je v Libiji vse več terorističnih skupin, islamskih milic in posameznikov, povezanih z Al Kajdo ter drugimi skrajnimi organizacijami in gibanji; meni, da je ta regija v nevarnosti, da se znajde v uničujočem kaosu, kar se že dogaja v Siriji in Iraku; meni, da te skupine zelo ogrožajo stabilnost in varnost celotne regije ter tudi varnost Evrope; poudarja, da se je treba proti grožnjam, ki jih za mednarodni mir in varnost predstavljajo teroristična dejanja, boriti z vsemi sredstvi in v skladu z listino Združenih narodov in mednarodnim pravom, vključno z veljavnim mednarodnim pravom o človekovih pravicah, beguncih in humanitarnem delu;

7.  poziva Evropsko unijo in mednarodno skupnost, naj še naprej podpirata prizadevanja za boj proti terorizmu ter preprečevanje njegovega nadaljnjega širjenja in ustanavljanja novih oporišč v Libiji;

8.  poudarja, da ima libijski konflikt destabilizacijski učinek na druge države v sahelski regiji, pa tudi na evropsko varnost; poziva sosednje države in regionalne akterje, predvsem Egipt, Katar, Savdsko Arabijo, Turčijo in Združene arabske emirate, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko poglobila sedanji razkol in spodkopala prehod Libije v demokracijo, ter naj v celoti podprejo proces iz Gadamesa, ki ga vodijo Združeni narodi; znova opozarja, da vsi, ki s svojimi dejanji ovirajo dosego sporazumne politične rešitve, s tem kršijo resolucije varnostnega sveta o Libiji in morajo nositi posledice svojih dejanj;

9.  pozdravlja nedavni izjavi Afriške unije z dne 3. decembra 2014 in Arabske lige z dne 5. januarja 2015 ter njuno javno zavezo, da bosta podprli proces pod okriljem Združenih narodov;

10.  poudarja, da mora vseh 28 držav članic ukrepati enotno in usklajeno ter pod nadzorom visoke predstavnice; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj usklajujeta ukrepe držav članic in naj podporo usmerjata v gradnjo države in vzpostavitev institucij ter naj skupaj z državami članicami, Združenimi narodi, Natom in regionalnimi partnerji pomagata oblikovati učinkovite varnostne sile (vojaške in policijske) pod državnim vodstvom in nadzorom, da bo mogoče v Libiji zagotoviti mir in vzpostaviti red, poleg tega pa naj podpreta vzpostavitev premirja in oblikovanje mehanizma na njegov nadzor; poudarja, da bi morala biti ena glavnih nalog Evropske unije pomoč pri reformi libijskega pravosodnega sistema in drugih področij, ki so ključna za demokratično upravljanje;

11.  znova opozarja, da se EU močno zavzema za enotnost in ozemeljsko celovitost Libije ter da je treba preprečiti širjenje terorizma; opominja na resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov št. 2174, ki je bila sprejeta 27. avgusta 2014 in s katero so se obstoječe mednarodne sankcije proti Libiji razširile in zdaj vključujejo kazensko odgovornost tistih, ki sodelujejo pri dejanjih, ki ogrožajo mir, stabilnost ali varnost v Libiji, ta dejanja podpirajo oziroma preprečujejo ali spodkopavajo uspešen politični prehod v tej državi; poziva EU, naj razmisli o nadaljnjih, tudi omejevalnih ukrepih;

12.  poudarja, da morajo kršitelji človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava odgovarjati za svoja dejanja; opozarja na izjavo UNSMIL, da je za številne kršitve in zlorabe v Libiji pristojno Mednarodno kazensko sodišče, in poziva, naj se temu sodišču dodelijo ustrezna politična, logistična in finančna sredstva, ki mu bodo omogočila preiskavo teh zločinov; meni, da bi z okrepitvijo mednarodnih mehanizmov odgovornosti lahko milice odvrnili od nadaljnjih zlorab in kršitev, in poziva k premisleku o oblikovanju preiskovalne komisije Združenih narodov ali podobnega mehanizma za preiskavo kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava;

13.  izraža solidarnost z libijskim ljudstvom; meni, da bi mu morala Evropska unija pomagati uresničiti željo, da zgradi demokratično, stabilno in cvetočo državo, v skladu z zavezami, ki jih je opredelila v svoji sosedski politiki za južno Sredozemlje; poziva k nadaljnji humanitarni, finančni in politični pomoči Evropske unije in mednarodne skupnosti, da bi ublažili humanitarne razmere v Libiji, trpljenje notranje razseljenih oseb in beguncev, pa tudi civilnega prebivalstva, ki trenutno nima dostopa do osnovnih storitev;

14.  poziva vse libijske strani, naj Kristjanom in drugim verskim manjšinam, ki se znajdejo v navzkrižnem ognju in ki jim grozita vedno večja diskriminacija in pregon, zagotovijo varnost in svobodo; poziva Unijo in njene države članice, naj zagotovijo, da bodo prihodnji dvostranski sporazumi vključevali učinkovite mehanizme spremljanja za zaščito človekovih pravic pripadnikov verskih manjšin;

15.  vztraja pri ohranitvi nevtralnosti ključnih libijskih institucij, zlasti centralne banke, nacionalne naftne družbe in državnega premoženjskega sklada, ki imajo pooblastilo Združenih narodov za prejemanje prihodkov od nafte iz tujine;

16.  pozdravlja dejstvo, da je bila Tunizija pripravljena sprejeti približno 1,5 milijona libijskih državljanov, ki so se tja zatekli na begu pred nasiljem; poziva EU, naj tunizijski vladi pri tej nalogi zagotovi finančno in logistično podporo;

17.  poziva mednarodna podjetja, naj se pred sklepanjem poslov z libijsko nafto, ki pripada libijskemu ljudstvu, prepričajo, da s tem ne bodo posredno ali neposredno financirala vojskujočih se milic; mednarodna podjetja, ki delujejo v Libiji, pa znova poziva, naj razkrijejo svoje finančne posle v energetskem sektorju;

18.  ostaja zaskrbljen zaradi širjenja orožja, streliva in razstreliva ter tihotapljenja orožja v Libijo, kar ogroža njeno prebivalstvo ter stabilnost v državi in regiji;

19.  znova poziva visoko predstavnico, naj pregleda naloge misije Evropske unije za pomoč na meji (EUBAM) v Libiji, ki trenutno ne deluje in je nastanjena v Tuniziji, ter upošteva drastične spremembe razmer v državi, da bi zasnovali pravilno usklajevano misijo skupne varnostne in obrambne politike, ki bo delovala v dogovoru z Združenimi narodi in regionalnimi partnerji, kakor hitro bi se našla politična rešitev; meni, da bi morala biti misija skupne varnostne in obrambne politike usmerjena v podporo izvajanju politične rešitve, da bi morala dajati prednost reformi varnostnega sektorja, razoroževanju, demobilizaciji in ponovnemu vključevanju ter da bi morala izpolnjevati tudi druge nujne potrebe po upravljanju; poleg tega izraža mnenje, da bi morala biti misija zaradi podaljšane vojne v Libiji, vse večje nestabilnosti in resnih groženj za evropsko varnost pripravljena sodelovati pri usklajeni akciji za stabilizacijo Libije po naročilu varnostnega sveta Združenih narodov;

20.  izraža globoko zaskrbljenost za usodo priseljencev, iskalcev azila in beguncev v Libiji, katerih negotov položaj se je še poslabšal; poziva EU in države članice, naj učinkovito pomagajo Italiji pri njenih pohvalnih prizadevanjih, da bi obvladala vse obsežnejše migracijske tokove iz severne Afrike, zlasti iz Libije;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, libijski vladi in poslanski zbornici, generalnemu sekretarju Združenih narodov, Arabski ligi in Afriški uniji.

(1) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 114.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0465.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0028.
(4) Alžirija, Egipt, Francija, Nemčija, Italija, Katar, Savdska Arabija, Španija, Tunizija, Turčija, Združeni arabski emirati, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike, pa tudi EU in OZN.

Pravno obvestilo