Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2008(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0027/2015

Predložena besedila :

A8-0027/2015

Razprave :

PV 10/03/2015 - 16
CRE 10/03/2015 - 16

Glasovanja :

PV 11/03/2015 - 9.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0061

Sprejeta besedila
PDF 307kWORD 86k
Sreda, 11. marec 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Smernice za proračun za leto 2016 - oddelek III
P8_TA(2015)0061A8-0027/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2015 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2016, oddelek III – Komisija (2015/2008(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 312 in 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o stališču Sveta o novem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(4),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2015(5) in šestih povezanih skupnih izjav, ki so jih sporazumno sprejeli Parlament, Svet in Komisija, pa tudi treh enostranskih izjav,

–  ob upoštevanju sporočila o naložbenem načrtu za Evropo, ki ga je Komisija sprejela 26. novembra 2014 (COM(2014)0903), in predloga uredbe o Evropskem skladu za strateške naložbe, ki ga je Komisija sprejela 13. januarja 2015 (COM(2015)0010),

–  ob upoštevanju poglavja 8 v naslovu II Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0027/2015),

A.  ker je proračun EU pretežno namenjen naložbam in ima močan učinek vzvoda ter spodbuja rast, konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest v celotni Uniji; ker omogoča izvajanje programov in projektov, ki bi bilo sicer težavno ali nemogoče, in zagotavlja strateške naložbe v ukrepe z evropsko dodano vrednostjo z združevanjem virov in ekonomijo obsega; ker ima proračun EU oprijemljive koristi za življenja državljanov; ker ima ključno vlogo pri zmanjševanju razlik med evropskimi regijami in zagotavljanju naložb na področjih, kjer so najbolj potrebne;

B.  ker se je obseg naložb v EU zaradi gospodarske in finančne krize občutno zmanjšal, razvojna vrzel med različnimi regijami EU pa se je povečala; ker proračun EU zaradi trdovratnih ekonomskih in proračunskih omejitev na državni ravni igra odločilno vlogo pri pospeševanju konkurenčnosti ter povečevanju gospodarske, socialne in ozemeljske kohezije v Uniji;

C.  ker poslanstva proračuna EU ne bo mogoče uresničiti, če bodo njegova tehtnost, pravičnost in verodostojnost postavljene pod vprašaj; ker je treba nujno in v celoti spoštovati vse obveznosti v večletnem finančnem okviru 2014–2020 in se nemudoma spopasti s številnimi težavami, ki so se nakopičile v preteklih letih, zlasti nezaslišanim zneskom neporavnanih računov ob koncu leta 2014; ker zaradi tega zaostanka pri plačevanju računov prihaja do zamud pri izvrševanju programov in sredstev EU, prve žrtve te situacije pa so državljani EU; ker se zaradi zaostanka pri strukturnih plačilih zastavlja vprašanje, ali ne bi bilo treba za zapoznela izplačila obračunati zamudnih obresti, saj morajo regionalni in lokalni organi denar iskati na finančnih trgih, da lahko vnaprej izplačajo prispevke EU, ki jih prejmejo z zamudo; ker sprostitev obveznosti ni odgovor na plačilno krizo; ker morajo biti v skladu s členom 310 PDEU prihodki in odhodki, prikazani v proračunu EU, uravnoteženi;

D.  ker bo leto 2016 leto, ko se bodo novi programi EU večletnega finančnega okvira 2014–2020 izvajali v polnem zamahu, začel pa se bo tudi vmesni pregled tega okvira;

Ponovni zagon – tri glavne politike: zaposlovanje, podjetja in podjetništvo za pametno, trajnostno in vključujočo rast v Evropski uniji (trije E-ji)

1.  poudarja, da ima proračun EU morebitno dodano vrednost pri ustvarjanju novih delovnih mest ter razvoju podjetij in podjetništva za pametno, trajnostno in vključujočo rast po vsej Uniji; v zvezi s tem poudarja tudi prispevek proračuna EU h gospodarski, socialni in ozemeljski koheziji ter k raziskavam in razvoju, pa tudi potencial energetskega prehoda in energetske povezanosti za ustvarjanje delovnih mest in rasti; ugotavlja, da številni programi EU, na primer Obzorje 2020, COSME, Erasmus+ in pobuda za zaposlovanje mladih, neposredno prispevajo k uresničevanju teh ciljev; pričakuje, da bo Komisija tem v rast usmerjenim programom in instrumentom namenila osrednje mesto v predlogu proračuna za leto 2016, tako da bodo prejeli potrebna sredstva;

2.  opozarja, da je v EU več kot 20 milijonov malih in srednjih podjetij in da predstavljajo 99 % vseh podjetij; je prepričan, da bi ugodno poslovno okolje in razvoj podjetniške kulture, vključno z dostojnimi delovnimi mesti, v EU malim in srednjim podjetjem omogočila, da spet postanejo glavno gonilo zaposlovanja, saj je ta njihova vloga zaradi gospodarske krize oslabela; v zvezi s tem poudarja, da je treba omogočiti ustanavljanje in delovanje novih podjetij v EU s povezovanjem podjetnikov in pomočjo novim projektom; meni, da je treba sočasno s poenostavitvijo zakonodaje in zmanjšanjem birokracije v celoti uporabiti razpoložljive finančne instrumente programa COSME, ki bodo v pomoč in podporo malim in srednjim podjetjem ter jim bodo olajšali zlasti dostop do trgov in posojil; poudarja, da je Evropski sklad za strateške naložbe velika priložnost za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko kapitalizacijo;

3.  poudarja, da evropski strukturni in investicijski skladi predstavljajo največji delež investicijskih odhodkov iz proračuna EU in da imajo pomembno vlogo pri zaposlovanju, spodbujanju rasti ter povečevanju konkurenčnosti in inovativnosti; poudarja, da je kohezijska politika EU veliko prispevala k ohranjanju javnih naložb na bistvenih gospodarskih področjih in je dosegla oprijemljive rezultate na terenu, ki bodo državam članicam in regijam v pomoč pri premagovanju sedanje krize in doseganju ciljev strategije Evropa 2020; poziva Komisijo in države članice, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bodo preostali operativni programi v prihodnjih mesecih sprejeti brez zapletov, tako da se bodo lahko v letu 2016 že normalno izvajali;

4.  je zaskrbljen zaradi financiranja pobude za zaposlovanje mladih v letu 2016, saj je bil celoten proračun programa dodeljen v začetku obdobja, tj. v letih 2014 in 2015; poudarja, da je treba boj proti brezposelnosti mladih še okrepiti in da bi bilo treba razmisliti o vseh možnostih financiranja v ta namen; v zvezi s tem spominja, da bo leto 2016 prvo leto, ko bodo v skladu z uredbo o večletnem finančnem okviru 2014–2020 sredstva v okviru skupne zgornje meje za obveznosti lahko presegla zgornje meje, določene v večletnem finančnem okviru za leta od 2016 do 2020 za cilje politik na področju rasti in zaposlovanja, zlasti zaposlovanja mladih; poziva Komisijo, naj ugotovi, zakaj je prišlo do zamud pri izvajanju tega programa, in naj v sodelovanju z državami članicami poskrbi, da bodo ta sredstva v celoti izkoriščena;

5.  poudarja, da je čezmejna mobilnost zelo pomembna, saj bo lahko Evropa z njo izkoristila najrazličnejše veščine prebivalstva ter vsem generacijam ponudila nove priložnosti za usposabljanje in delo; meni, da simbolični in uspešni programi za mobilnost, kot je Erasmus+, koristijo tako posameznikom kot gospodarstvu, zato bi jih bilo treba v celoti izkoristiti; v zvezi s tem opominja, da je treba vedno upoštevati socialne vidike mobilnosti in da je mobilnost eno od možnih orodij za boj proti brezposelnosti, ne bi pa smela biti zadnja možnost;

6.  opominja, da davčne goljufije in davčne utaje negativno vplivajo na gospodarstva držav članic in tako posredno tudi na proračun EU; še zlasti poudarja, da goljufije v zvezi z DDV, kot je „davčni vrtiljak“, neposredno vplivajo na prihodke EU; poziva Komisijo, naj izboljša programe EU, ki dopolnjujejo ukrepe držav članic na tem področju;

7.  pozdravlja uvajanje zelenih razvojnih meril v proračun EU; meni, da bi morale politike EU učinkovito prispevati k doseganju dogovorjenih ciljev v boju proti podnebnim spremembam, k pospeševanju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti ter k zaščiti okolja in biotske raznovrstnosti; meni, da so to osrednji srednje- in dolgoročni svetovni cilji, na katere ne bi smeli pozabiti;

Proračun EU in naložbeni načrt

8.  pozdravlja naložbeni načrt Komisije kot prvi ukrep, ki bi lahko sprožil za 315 milijard EUR naložb v infrastrukturo, izobraževanje in raziskave, pa tudi mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko kapitalizacijo, s čimer bi se izravnal primanjkljaj javnih in zasebnih naložb, ki je posledica gospodarske in finančne krize; ugotavlja, da naj bi bil proračun EU hrbtenica tega naložbenega načrta, saj naj bi zagotovil jamstveni sklad v višini 8 milijard EUR potrebnih obveznosti in plačil za Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI); meni, da bi moral ta prispevek iz proračuna EU zaradi večjega učinka vzvoda prinesti precejšnje dobičke; potrjuje svojo pripravljenost, da bo karseda skrbno spremljal, kako se bodo finančne obveznosti Unije do EIB za vzpostavitev Evropskega sklada za strateške naložbe vnesle v proračun EU;

9.  poudarja, da se predlagani naložbeni načrt in proračun EU samo dopolnjujeta ter da je njuna skupna zaveza ponovni zagon gospodarstva in zaposlovanja; poudarja, da je proračun EU že sam po sebi pomembno naložbeno orodje z značilno vlogo in poslanstvom, ki je prineslo oprijemljive rezultate z nedvoumno evropsko dodano vrednostjo; je prepričan, da je treba z vsemi močmi ustvarjati sinergije, ne samo med naložbenim načrtom in proračunom EU, temveč tudi z državnimi proračuni, da bo mogoče premostiti naložbeno vrzel, zagotoviti konvergenco in stabilnost v EU ter povečati učinke javne porabe za realno gospodarstvo; prav tako poudarja, da je treba odpraviti obstoječe ovire za naložbe, zlasti kar zadeva jasnost in predvidljivost regulativnega okvira;

Notranja in zunanja solidarnost ter varna Evropa

10.  spominja, da je proračun EU orodje notranje solidarnosti, saj podpira gospodarsko, socialno in ozemeljsko kohezijo, prispeva k boju z revščino, spodbuja socialno vključenost in pomaga zmanjševati neenakosti v razvoju med državami članicami in tudi med regijami držav članic; poudarja, da je proračun tudi instrument zunanje solidarnosti, saj je vir nujne pomoči v humanitarnih in civilnih krizah ter vir podpore za države v stiski, kot je Ukrajina, EU pa omogoča, da si kot največja darovalka razvojne pomoči prizadeva uresničiti svoje zaveze glede izkoreninjenja revščine, obnovljene v okviru evropskega soglasja o razvoju, ter prispeva k svetovnemu razvojnemu programu po letu 2015;

11.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Evropa sicer eden od najvarnejših krajev na svetu, vendar se vseeno sooča z novimi oblikami groženj notranji varnosti, zaradi česar je potrebno tesnejše policijsko in pravosodno sodelovanje in usklajevanje, ukrepi za boljše vključevanje in večjo socialno kohezijo ter sočasno zavzemanje za stabilnost in mir na konfliktnih območjih; poudarja, da so skupna prizadevanja za obvladovanje migracijskih tokov na križišču tako notranje kot zunanje solidarnosti; znova izraža podporo povečanju sredstev EU in razvoju kulture pravične porazdelitve bremen med državami članicami na področju azila in priseljevanja, da se zagotovi varne in zavarovane zunanje meje ob polnem spoštovanju temeljnih vrednot EU, s posebnim poudarkom na ukrepih v Sredozemlju in na jugovzhodni meji EU; poziva Komisijo, naj predlaga ciljne okrepitve ustreznih programov in instrumentov ter tako dokaže, da je EU zavezana soočanju s temi vprašanji;

Spoštovanje obveznosti

12.  je prepričan, da proračun EU ne bo mogel doseči svojega polnega potenciala, če ne bodo odločno in dokončno rešene številne težave, ki so se nakopičile v zadnjih letih in so žal obvladovale lanska proračunska pogajanja, zlasti ponavljajoči se problem z neplačanimi računi ob koncu leta, vprašanje, ali naj bodo posebni instrumenti večletnega finančnega okvira vključeni v proračun, in zamuda pri izvajanju novih operativnih programov kohezijske politike; meni, da je skrajni čas, da se v letu 2015 res poiščejo konkretne in trajne rešitve za te težave;

13.  poziva, da je treba skupni izjavi o plačilih in o načrtu plačil, o katerih so se Parlament, Svet in Komisija dogovorili ob koncu proračunskega postopka za leto 2015, uresničevati v celoti, in meni, da bi s tem vse tri institucije potrdile, da si zares prizadevajo poiskati rešitev za problem neplačanih računov; spominja na zavezo, da bodo letos sklicana vsaj tri medinstitucionalna srečanja o plačilih, na katerih bo pregledano izvrševanje plačil, pa tudi popravljene napovedi; pričakuje, da bo na prvem srečanju marca 2015 prvič predstavljeno, kolikšen je bil znesek neporavnanih računov na glavnih področjih politik ob koncu leta 2014; obžaluje, da so samo neporavnani računi za kohezijske programe v obdobju 2007–2013 konec leta 2014 dosegli nezaslišani znesek 24,7 milijarde EUR, kot je bilo pričakovati; obžaluje, da ta dolg škoduje verodostojnosti EU in je v nasprotju s cilji za rast in zaposlovanje, opredeljenimi na najvišji politični ravni; poudarja, da so plačila neposredna in logična posledica obveznosti, sprejetih v preteklosti;

14.  meni, da je izredno pomembno sestaviti in uresničiti dober načrt plačil, da se raven neporavnanih računov ob koncu leta v sedanjem večletnem finančnem okviru zmanjša na strukturno raven, kot so zapisali Svet, Parlament in Komisija v skupni izjavi, dogovorjeni v proračunskem postopku za leto 2015; spominja, da se bodo tri institucije o tem načrtu dogovorile še pravočasno, pred predstavitvijo predloga proračuna za leto 2016; meni, da bi moralo biti medinstitucionalno srečanje marca 2015 priložnost za takšen dogovor;

15.  znova ponavlja svoje dolgoletno stališče, da se plačil za posebne instrumente (instrumenti prilagodljivosti, Solidarnostni sklad EU, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in rezerva za nujno pomoč) ne sme prištevati k razliki do zgornje meje za plačila večletnega finančnega okvira, kot že velja za obveznosti; obžaluje, da med lanskim proračunskim postopkom ni bilo mogoče doseči dogovora zaradi napačnega načina, na katerega je Svet tolmačil zadevne določbe o večletnem finančnem okviru; poudarja, da bi stališče Sveta do tega vprašanja utegnilo pomeniti nadaljnje zmanjšanje večletnega finančnega okvira v primerjavi z obdobjem 2007–2013; pričakuje, da bo zadrega rešena tako, da bo Komisija izvedla tehnično prilagoditev skupne razlike do zgornje meje za plačila v letu 2015;

16.  spominja, da imajo agencije EU pomembno vlogo pri oblikovanju in uresničevanju politik in ciljev EU, kot so konkurenčnost, rast in zaposlovanje; spominja Komisijo in Svet, da agencije EU izvajajo naloge, ki jim jih je zaupal zakonodajni organ, zato jih je treba spoštovati kot pomemben sestavni del uprave EU; poudarja, da agencije za polno in učinkovito uresničevanje svojega zakonskega mandata potrebujejo zadostne finančne in kadrovske vire; opozarja, da je prva agencija EU napovedala, da bo morala preložiti in odpovedati potekajoče projekte zaradi korenitih kadrovskih in proračunskih rezov, sprejetih za proračun 2015; spominja, da je Parlament nasprotoval rezervi za prerazporeditev, in prosi Komisijo, naj v predlogu proračuna za leto 2016 odpravi njene posledice;

Pot naprej

17.  poziva Komisijo, naj pri pripravi predloga proračuna za leto 2016 ustrezno upošteva zgoraj omenjene politične prednostne naloge, tako da bodo ustrezni programi in ukrepi EU dobili potrebna sredstva za uresničevanje ciljev; v zvezi s tem pričakuje pozitiven odgovor Komisije na nadaljnje zahteve in stališča v tej resoluciji, da bodo rešeni ponavljajoči se problemi in da bo letošnji proračunski postopek lažji; pričakuje, da bo Komisija v predlogu proračuna predvidela zadosten znesek plačil na osnovi realističnih napovedi in dejanskih potreb, s katerim bo Evropska unija lahko uresničila svoje ambicije;

18.  opozarja, da v skladu s Pogodbo „Evropski parlament, Svet in Komisija zagotovijo, da so Uniji na voljo finančna sredstva, ki ji omogočajo izpolnjevanje njenih pravnih obveznosti do tretjih strani”; vztraja, da je treba uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, predvidena v uredbi o večletnem finančnem okviru, da bo lahko Unija izpolnila svoje pravne obveznosti in da ne bo ogrozila ali preložila izplačil deležnikom, kot so raziskovalci, univerze itd.;

19.  poziva Svet, naj se pri obravnavi proračuna za naslednje leto ne zateka k dvojnim merilom in naj izpolni pričakovanja, ki jih je zbudil z lastnimi izjavami in sklepi, naj gre za večletni finančni okvir, strategijo Evropa 2020 ali ponovni zagon naložb; meni, da so politične izjave in obljube prazne, če ni dovolj proračunskih sredstev, da bi jih bilo mogoče uresničiti;

20.  se zavezuje, da bo v skladu z zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira in ob ustreznem upoštevanju akutnega pomanjkanja denarja za plačila predano in odgovorno opravljal svoje naloge, ki jih ima kot veja proračunskega organa, in sicer se bo zavzemal za ciljno povečanje na tistih proračunskih področjih, kjer je zmogljivost črpanja velika, ki ustrezajo njegovim političnim prednostnim nalogam in kjer so rezultati zagotovljeni; glede na to namerava s pomočjo svojih specializiranih odborov preučiti, kateri posebni programi in proračunske vrstice omogočajo boljše doseganje ciljev;

21.  poudarja, da bo proračun za leto 2016 odločilnega pomena, saj ne bo šlo le za prvo leto izvajanja novih določb večletnega finančnega okvira o skupni razliki do zgornje meje za obveznosti, temveč bo služil tudi kot primerjava za povolilni pregled in revizijo večletnega finančnega okvira, ki naj bi se začela še pred iztekom leta 2016; poudarja, da je treba določiti politične prednostne naloge in pravočasno opredeliti področja, kjer poraba EU dokazano ustvarja dodano vrednost in kjer bodo potrebne dodatne naložbe v drugi polovici večletnega finančnega okvira 2014–2020; v zvezi s tem poudarja tudi, kako pomembno je, da se izvajanje in uspešnost osrednjih programov EU pozorno spremlja že med tem proračunskim postopkom;

22.  znova izraža naklonjenost temeljiti reformi sistema lastnih sredstev EU, ki je pomanjkljiv in povzroča hude zastoje v proračunskih pogajanjih; zato pripisuje izjemen politični pomen delu skupine za lastna sredstva na visoki ravni, ki ji predseduje Mario Monti; pozdravlja prvo ocenjevalno poročilo skupine na visoki ravni, ki predlaga, da se vprašanje lastnih sredstev proračuna Unije preuči iz čim več možnih zornih kotov, in željno pričakuje rezultate njenega dela in končne predloge, ki naj bi bili predstavljeni na medinstitucionalni konferenci v letu 2016, na kateri bodo sodelovali tudi nacionalni parlamenti, upoštevani pa naj bi bili pri povolilnem pregledu in reviziji večletnega finančnega okvira;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter Računskemu sodišču.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(3) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0100.
(5) UL L 69, 13.3.2015.

Pravno obvestilo