Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2572(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0228/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/03/2015 - 8.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0079

Sprejeta besedila
PDF 434kWORD 136k
Četrtek, 12. marec 2015 - Strasbourg Končna izdaja
28.zasedanje Sveta za človekove pravice (UNHRC)
P8_TA(2015)0079RC-B8-0228/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. marca 2015 o prednostnih nalogah Evropske unije za Svet OZN za človekove pravice v letu 2015 (2015/2572(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter konvencij OZN o človekovih pravicah in izbirnih protokolov h konvencijam, vključno s Konvencijo o otrokovih pravicah in Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 60/251 o ustanovitvi Sveta OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah, Evropske socialne listine ter Listine EU o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju strateškega okvira in akcijskega načrta EU za človekove pravice in demokracijo, ki sta bila sprejeta 25. junija 2012,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Svetu za človekove pravice,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o kršenju človekovih pravic, vključno z nujnimi resolucijami o tej temi,

–  ob upoštevanju letnega poročila o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2013 in politiki Evropske unije na tem področju,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 9. februarja 2015 o prednostnih nalogah EU v forumih OZN za človekove pravice,

–  ob upoštevanju členov 2, 3(5), 18, 21, 27 in 47 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju 28. zasedanja Sveta za človekove pravice, ki poteka od 2. do 27. marca 2015,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker so spoštovanje, spodbujanje in varovanje univerzalnosti človekovih pravic del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti;

B.  ker človekove pravice pripadajo vsem ljudem ne glede na narodnost, raso, spol, etnično poreklo, veroizpoved ali drugo osebno stanje, in ker je spoštovanje teh pravic zapisano v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Mednarodnem paktu o političnih in državljanskih pravicah in v Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter v poznejših mednarodnih konvencijah, deklaracijah in resolucijah o človekovih pravicah;

C.  ker so vse človekove pravice – tako državljanske, politične, ekonomske, socialne kot kulturne – nedeljive, medsebojno povezane ter soodvisne in ker ima kratenje katere koli od njih škodljive posledice za ostale pravice;

D.  ker nespoštovanje človekovih pravic in pomanjkanje legitimne demokratične participacije vodita v nestabilnost, propad držav, humanitarne krize in oborožene spopade;

E.  ker delovanje Unije v odnosih s tretjimi državami temelji na členu 21 Lizbonske pogodbe, ki potrjuje univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zahteva spoštovanje človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti in načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava;

F.  ker imajo vse države obveznost spoštovati temeljne pravice svojih prebivalcev ter dolžnost sprejemati konkretne ukrepe za njihovo spodbujeno spoštovanje na nacionalni ravni, na mednarodni ravni pa je njihova dolžnost, da medsebojno sodelujejo za odpravo ovir pri uveljavljanju človekovih pravic na vseh področjih;

G.  ker redna zasedanja Sveta za človekove pravice, imenovanje posebnih poročevalcev, mehanizem splošnega rednega pregleda in posebni postopki v zvezi s konkretnimi razmerami v posameznih državah ali v zvezi s tematskimi vprašanji prispevajo k spodbujanju in spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države;

H.  ker na žalost nekatere sedanje članice Sveta za človekove pravice priznano sodijo med najhujše kršitelje človekovih pravic in imajo slabo prakso sodelovanja v posebnih postopkih OZN in izpolnjevanja svojih obveznosti glede poročanja organom OZN, ki spremljajo izvajanje sporazumov na področju človekovih pravic;

Svet OZN za človekove pravice

1.  pozdravlja prednostne naloge EU, ki jih je za 28. redno zasedanje Sveta OZN za človekove pravice Svet opredelil v svojih sklepih z dne 9. februarja 2015;

2.  pozdravlja imenovanje veleposlanika Joachima Rückerja za predsednika Sveta za človekove pravice za leto 2015;

3.  čestita Zejdu Raadu Al Huseinu za imenovanje za visokega komisarja za človekove pravice (UNHCHR) in znova izreka najodločnejšo podporo njegovim prizadevanjem in njegovemu mandatu;

4.  pozdravlja udeležbo podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko na tem zasedanju Sveta za človekove pravice na visoki ravni, saj je to pravo sporočilo glede odločne zavezanosti EU večstranskemu sistemu človekovih pravic;

5.  pozdravlja letno poročilo visokega komisarja za človekove pravice, predstavljeno generalni skupščini OZN, ki zajema obdobje od decembra 2013 do novembra 2014, in izraža polno podporo neodvisnosti in integriteti njegovega urada; poudarja, da je pomembno ubraniti to neodvisnost in tako zagotoviti, da bo lahko visoki komisar še naprej učinkovito in nepristransko opravljal svoje naloge; ponovno poudarja, da mora biti urad visokega komisarja ustrezno financiran;

6.  opozarja na zavezo Evropskega parlamenta in njegovega Pododbora za človekove pravice, da bosta podpirala močan večstranski sistem za človekove pravice pod okriljem Organizacije združenih narodov, vključno s tretjim odborom generalne skupščine, Svetom za človekove pravice in uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice, ter delo sorodnih specializiranih agencij OZN, kot je Mednarodna organizacija dela, in delo v okviru posebnih postopkov OZN;

7.  spodbuja Evropsko službo za zunanje delovanje, naj s pravočasnimi in konkretnimi posvetovanji, zlasti prek delegacij EU v New Yorku in Ženevi, poveča usklajenost EU, da bi bilo njeno stališče predstavljeno enotno; ponovno izjavlja, da je zaradi skladnosti pomembno, da se opravljeno delo v okviru generalne skupščine OZN v New Yorku in Ženevi, delo tretjega odbora in delo Sveta za človekove pravice vključuje v ustrezne notranje in zunanje dejavnosti EU;

8.  meni, da nenehno nadlegovanje in pridrževanje zagovornikov človekovih pravic in predstavnikov opozicije v številnih članicah Sveta za človekove pravice spodkopava njegovo verodostojnost; ponovno izraža stališče, da bi morale biti za članice Sveta za človekove pravice izvoljene države, ki zagovarjajo spoštovanje človekovih pravic, pravno državo in demokracijo in ki so se strinjale s tem, da stalno povabilo razširijo na vse posebne postopke, ter države članice odločno poziva, naj sprejmejo merila uspešnosti na področju človekovih pravic in k temu spodbujajo tudi druge države, saj bi to moralo veljati za vsako državo, ki je izvoljena za članico Sveta za človekove pravice; odločno poziva države članice, naj spodbujajo pregledne, odprte in konkurenčne postopke za izvolitev članic Sveta za človekove pravice;

9.  ponovno izraža podporo mehanizmu splošnega rednega pregleda in zadovoljstvo nad dragocenim delom v okviru tega mehanizma ter poziva članice, naj dejavno pripravljajo svoje splošne redne preglede, tudi z vključevanjem civilne družbe, naj v času splošnega rednega pregleda in v razpravah o sprejetju ugotovitev splošnih rednih pregledov vodijo interaktivni dialog, naj uresničujejo priporočila splošnega rednega pregleda in sprejmejo konkretne ukrepe za boljše in gotovo izpolnjevanje svojih obveznosti na področju človekovih pravic;

10.  še naprej nasprotuje „blokovskemu“ glasovanju v Svetu za človekove pravice; odločno poziva njegove članice, naj glasujejo pregledno;

11.  poziva EU in njene države članice, naj še naprej ukrepajo v skladu s priporočili splošnega rednega pregleda v vseh političnih dialogih EU z državami, ki jih priporočila zadevajo, in naj poiščejo načine, kako države podpreti pri uresničevanju priporočil;

12.  ponovno izraža podporo posebnim postopkom in neodvisnosti nosilcev mandata, saj jim to omogoča popolnoma nepristransko opravljanje funkcije, poziva vse države, naj sodelujejo s temi postopki, države članice pa spodbuja, naj razkrijejo primere, ko države ne sodelujejo z nosilci mandata v okviru posebnih postopkov;

13.  meni, da je pomembno pošiljati parlamentarne delegacije na seje Sveta za človekove pravice in druge pomembne seje generalne skupščine OZN;

14.  obžaluje, da je vse manj manevrskega prostora za sodelovanje med civilno družbo in Svetom za človekove pravice in da so nevladne organizacije deležne vedno manj priložnosti, da bi na njegovih zasedanjih dobile besedo; poziva EU in Svet za človekove pravice, naj civilni družbi omogočita čim večji prispevek k 28. zasedanju, pa tudi v procesu splošnega rednega pregleda in drugih mehanizmih OZN za človekove pravice, in to brez bojazni, da bodo njeni predstavniki po vrnitvi v domačo državo deležni maščevalnih ukrepov;

Državljanske in politične pravice

15.  ponovno poudarja, da je svoboda izražanja, ki je steber vsake svobodne in demokratične družbe, temeljna pravica vsakega posameznika; ostro obsoja umor 12 ljudi, vključno s karikaturisti, v napadu na revijo Charlie Hebdo in štirih ljudi v judovskem supermarketu v Franciji januarja 2015 ter umor filmskega režiserja in varnostnika v sinagogi v Københavnu, ki so jih zagrešili teroristi, katerih cilj je bil napad na svobodo govora in veroizpovedi;

16.  obsoja uporabo religije s strani ekstremističnih in džihadističnih skupin v vseh državah, zlasti v Siriji, Iraku, Mjanmaru, Nigeriji in Srednjeafriški republiki, ki med drugim izvajajo oborožene in bombne napade, samomorilske bombne napade, ugrabitve in druga nasilna dejanja, s katerimi ustrahujejo prebivalce; meni, da je treba v boju proti terorizmu ukrepati proti njegovim temeljnim vzrokom, kot so socialna izključenost, politična marginalizacija in neenakost; poziva k večjim naporom za zaščito pravic pripadnikov verskih manjšin; odločno poziva k spoštovanju človekovih pravic in pravne države v vseh protiterorističnih dejavnostih;

17.  izraža zaskrbljenost zaradi vseh oblik omejevanja svobode zbiranja in združevanja, vključno s prepovedjo organizacij civilne družbe, agresivno uporabo zakonov s področja kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime ter drugih restriktivnih zakonov, pretiranimi zahtevami glede registracije in poročanja in pretirano restriktivnimi predpisi o financiranju iz tujine, ter ponovno poudarja, da je svoboda združevanja in mirnega zbiranja temeljni element človekovih pravic;

18.  poziva vse vlade, naj spodbujajo in podprejo organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic in jim omogočijo delovanje brez strahu, represije ali ustrahovanja, jim omogočijo sodelovanje s Svetom za človekove pravice in mehanizmom splošnega rednega pregleda ter naj zagotovijo, da bodo države, ki sprejemajo povračilne ukrepe proti zagovornikom človekovih pravic, za te ukrepe odgovarjale, zlasti če gre za povračilne ukrepe, kot v primeru zagovornice človekovih pravic Cao Šunli na Kitajskem, ki je umrla marca 2014, njena smrt pa je posledica ukrepov po tem, ko se je poskušala vkrcati na letalo, da bi se udeležila zasedanja Sveta za človekove pravice v Ženevi septembra 2013;

19.  ponovno obsoja smrtno kazen in odločno podpira uvedbo moratorija kot korak na poti k njeni odpravi;

20.  ponovno poudarja, kako pomemben je boj proti mučenju in drugim oblikam slabega ravnanja, ter spominja, da se je EU zavezala, da bo to problematiko obravnavala prednostno, vključno kadar gre za otroke, ter da bo podprla delo posebnega poročevalca OZN o mučenju; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice EU, naj pokažejo skupno zavezanost odpravi mučenja in podpori žrtvam, predvsem tako, da še naprej prispevajo oziroma začnejo prispevati v prostovoljni sklad OZN za žrtve mučenja in v posebni sklad, ustanovljen z izbirnim protokolom h konvenciji proti mučenju;

21.  izraža zaskrbljenost zaradi stalne in razširjene diskriminacije migrantov, vključno z azilanti in begunci, in kršenja njihovih pravic; poziva EU in države članice, naj podprejo delo posebnega poročevalca OZN za pravice migrantov in izvajanje njegovih priporočil; poziva vlade, naj spoštujejo človekove pravice in neodtujljivo dostojanstvo migrantov, naj končajo samovoljne aretacije in pridržanja ter naj pregledajo roke za pridržanje in uporabijo alternativne možnosti, da bi preprečile prekomerno pridržanje nezakonitih migrantov; poziva vlade, naj v vseh okoliščinah spoštujejo načelo nevračanja in naj v primeru izgona migrantov v celoti izpolnijo vse svoje mednarodne obveznosti; poziva države, ki še niso uvedle sistemov in postopkov za to, da bi vsi njihovi programi in institucije, ki se ukvarjajo s področjem migracij, v celoti izpolnjevali svoje obveznosti po mednarodnem pravu o človekovih pravicah, naj to storijo;

22.  podpira najnovejše poročilo in sklepe posebnega poročevalca Sveta za človekove pravice o sodobnih oblikah rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in z njimi povezane nestrpnosti; poziva EU in njene države članice, naj v svoji notranji politiki uveljavijo priporočila posebnega poročevalca za boj proti širjenju rasnega, etničnega in ksenofobnega sovraštva in hujskanja prek interneta in družbenih medijev in omrežij, in sicer s sprejetjem ustreznih zakonodajnih ukrepov ob polnem spoštovanju drugih temeljnih pravic, kot je svoboda izražanja in mnenja;

23.  priznava, da je izjemno hiter razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij preoblikoval okolje za uveljavljanje pravice do svobode izražanja po vsem svetu ter istočasno ustvaril velike koristi in sprožil številne resne pomisleke; v zvezi s tem pozdravlja smernice EU glede svobode izražanja na spletu in drugje, ki jih je Svet sprejel maja 2014, in obsoja vse omejitve za digitalno komunikacijo, vključno z omejitvami, uperjenimi zoper akterje civilne družbe; ponovno poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti pravicam novinarjev in piscem spletnih dnevnikov;

24.  spodbuja Svet za človekove pravice, naj nadaljuje razpravo o pravici do zasebnosti in v ta namen imenuje posebnega poročevalca OZN o pravici do zasebnosti, zlasti v kontekstu digitalnih komunikacij;

Socialne in ekonomske pravice

25.  ugotavlja, da je cilj agende OZN za razvojne cilje tisočletja po roku za njihovo uresničitev odprava revščine do leta 2030 s celostnim pristopom k ekonomskim, socialnim in okoljskim vprašanjem; pozdravlja zbirno poročilo generalnega sekretarja OZN pred posebnim vrhunskih srečanjem OZN o agendi trajnostnih razvojnih ciljev po letu 2015; podpira pozive generalnega sekretarja, naj se pri odpravljanju revščine uporabi pristop, ki bo osredotočen na potrebe in pravice ljudi;

26.  meni, da se je treba v boju proti revščini posvetiti problemu naraščajočih in skrajnih neenakosti ter da se je treba zavzemati za socialne in ekonomske pravice, zlasti z olajšanjem dostopa do hrane, vode, izobrazbe, zdravstvene oskrbe in primernega stanovanja; v zvezi s tem opozarja na naraščajoči problem prilaščanja zemljišč, s katerim se je treba spoprijeti;

27.  meni, da korupcija, izogibanje plačevanju davkov, slabo upravljanje javnih dobrin in pomanjkanje odgovornosti prispevajo h kršenju pravic državljanov, saj preusmerjajo sredstva stran od naložb v prepotrebne javne storitve, kot so izobrazba, osnovne zdravstvene storitve in druga socialna infrastruktura, s tem pa se revščina prebivalcev še bolj ukoreninja; spominja, da morajo vlade v skladu z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah spoštovati pravice svojih državljanov in jim zagotoviti dostop do ustreznih virov; v zvezi s tem poudarja, da je treba posebno pozornost posvetiti zaščiti zagovornikov človekovih pravic, ki se ukvarjajo s spodbujanjem ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic;

28.  ponovno izraža podporo imenovanju posebnega poročevalca OZN o finančnem kriminalu, korupciji in človekovih pravicah;

Podjetništvo in človekove pravice

29.  odločno podpira učinkovito in celovito razširjanje in izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v EU in zunaj nje ter poudarja, da je treba sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi zapolnili vrzeli v učinkovitem izvajanju vodilnih načel OZN, tudi kar zadeva dostop do sodnega varstva; pozdravlja pobudo v zvezi z uredbo o vzpostavitvi sistema potrebne skrbnosti v dobavni verigi za odgovoren uvoz mineralov z območij, prizadetih zaradi konfliktov; poziva vse zainteresirane strani, naj dejavno sodelujejo na 11. seji delovne skupine OZN o človekovih pravicah, čezmejnih korporacijah in drugih podjetjih ter podprejo prizadevanja za uskladitev svojih politik s smernicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) za multinacionalna podjetja ter z vodilnimi načeli OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; ponavlja svoj poziv Evropski komisiji, naj pred koncem leta 2015 pripravi poročilo o tem, kako države članice EU izvajajo vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;

30.  spodbuja delegacije EU po vsem svetu k sodelovanju z evropskimi podjetji, da bi spodbujali spoštovanje človekovih pravic, in zagotovitvi, da se tema „podjetništvo in človekove pravice“ vključi med osrednje teme lokalnih razpisov za zbiranje predlogov v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;

31.  meni, da se lahko podjetništvo in človekove pravice medsebojno krepijo, tako da ustvarjajo nov poslovni potencial v regijah, ki najbolj potrebujejo trajnostne in odgovorne naložbe, ter prispevajo k splošnem spoštovanju človekovih pravic v državah v razvoju;

32.  poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo v razvijajoči se razpravi o pravno zavezujočem mednarodnem instrumentu o podjetništvu in človekovih pravicah znotraj sistema OZN;

Pravice žensk

33.  poudarja, da je vključevanje načela enakosti spolov pomembno orodje vseh, ki oblikujejo politiko, pri doseganju enakih možnosti, zajema pa reorganizacijo, izboljšanje, razvoj in ovrednotenje politik, da bo na vseh ravneh in v vseh fazah vključen pristop enakih možnosti;

34.  poziva EU, naj dejavno sodeluje na 59. zasedanju Komisije OZN za položaj žensk ter naj se še naprej bori proti vsem poskusom spodkopavanja pekinških izhodišč OZN za ukrepanje, ki bodo pregledana ob dvajseti obletnici četrte svetovne konference o ženskah, med drugim, kar zadeva dostop do izobrazbe in zdravstvene oskrbe kot temeljnih človekovih pravic ter spolne in reproduktivne pravice;

35.  z neodobravanjem ugotavlja, da so kljub doseženemu napredku pri uresničevanju enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v številnih državah še vedno veljavni diskriminacijski zakoni, zlasti na področju družine in dostopa do lastnine; ugotavlja, da so ženske še vedno izrazito premalo zastopane na položajih odločanja in da je nasilje nad ženskami še vedno razširjeno, dostop do sodnega varstva pa je še vedno omejen kljub visokemu številu žensk, ki vsak dan umrejo zaradi nasilja v družini; izraža globoko zaskrbljenost nad nazadovanjem, ki ga je mogoče zaznati v nekaterih državah, zlasti na področju spolnih in reproduktivnih pravic;

36.  odločno obsoja uporabo spolnega nasilja nad ženskami, tudi kot vojne taktike, vključno s kaznivimi dejanji, kot so množična posilstva, spolno suženjstvo, prisilna prostitucija, preganjanje na podlagi spola, vključno s pohabljanjem ženskih spolnih organov, trgovina z ljudmi, zgodnje in prisilne poroke, uboji iz časti in vse druge primerljivo hude oblike spolnega nasilja; ponovno poziva EU in vse njene države članice, naj podpišejo in ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (istanbulska konvencija);

37.  opozarja na zavezanost EU vključevanju človekovih pravic in vidikov enakosti spolov v misije skupne varnostne in obrambne politike v skladu s prelomnima resolucijama Varnostnega sveta OZN št. 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti; v zvezi s tem ponovno poziva EU in države članice, naj v sklopu doseganja trajne sprave podprejo sistematično udeležbo žensk kot ključni element mirovnih procesov ter priznajo, da je treba vidik spola vključiti v preprečevanje konfliktov, operacije za ohranjanje miru, humanitarno pomoč, obnovo po konfliktih in prehod v demokracijo;

38.  poudarja, da je pohabljanje ženskih spolnih organov oblika mučenja; poudarja, da mora EU še naprej sodelovati s tretjimi državami pri odpravljanju te prakse; opozarja države članice, v katerih je pohabljanje ženskih spolnih organov po zakonodaji opredeljeno kot kaznivo dejanje, da morajo te zakone tudi uporabiti, kadar so žrtve njihove državljanke;

39.  pozdravlja odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, da med kazniva dejanja vključi spolne zločine, med drugim posilstva, spolne napade in ponižanja, in njegovo priporočilo, naj se obravnavajo kot vojni zločini;

Otrokove pravice

40.  priznava, da je bil od sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah leta 1989 dosežen napredek, vendar izraža zaskrbljenost, ker najmanj 58 milijonov otrok, zlasti deklic, otrok iz revnih družin, invalidnih otrok in otrok na območjih oboroženih spopadov, ne obiskuje šole, mnogi otroci pa še vedno obolevajo za boleznimi, ki jih je mogoče enostavno preprečiti, medtem ko drugi opravljajo delo, ki za otroke ni primerno;

41.  poziva vse države, naj se zavežejo k odpravi najhujših oblik dela otrok, kakor so opredeljene v členu 3 Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 182, med drugim suženjstvo otrok, trgovina z otroki, prostitucija in nevarno delo, ki ogroža telesno in duševno zdravje otrok;

42.  opominja, da je ena najpomembnejših obveznosti države vsem otrokom zagotoviti izobrazbo s povečevanjem priložnosti, vzpostavitvijo ustreznih institucij in obravnavanjem strukturnih vzrokov za glavne ovire pri zagotavljanju osnovne izobrazbe za vse, vključno s stopnjami osipa, ki so še vedno velika ovira;

43.  poziva k ustreznemu financiranju iz sredstev EU za programe demobilizacije in reintegracije otrok, povezanih z oboroženimi spopadi, in oseb, ki so bile v otroštvu vojaki; ponovno izraža odločno podporo kampanji „Otroci, ne vojaki“, ki je bila izrečena že na predstavitvi na to temo v Pododboru za človekove pravice 3. decembra 2014; pozdravlja letni poročili, ki sta jih predložili posebna predstavnica OZN za otroke v oboroženih spopadih in posebna predstavnica generalnega sekretarja OZN za vprašanje nasilja nad otroki, ter poročilo posebne poročevalke o prodaji otrok, otroški prostituciji in pornografiji;

Pravice lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev (oseb LGBTI)

44.  izraža zaskrbljenost, ker se je nedavno povečalo število diskriminacijskih zakonov in praks ter nasilnih dejanj proti posameznikom na podlagi njihove spolne usmerjenosti in spolne identitete; spodbuja pozorno spremljanje položaja oseb LGBTI, tudi v Nigeriji in Gambiji, kjer nedavno uvedeni zakoni proti osebam LGBTI ogrožajo življenje pripadnikov spolnih manjšin; izraža globoko zaskrbljenost zaradi tako imenovanih „protipropagandnih“ zakonov, s katerimi se omejuje svoboda izražanja in zbiranja, tudi v državah evropske celine; pozdravlja resolucijo Sveta za človekove pravice o boju proti nasilju in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete z dne 26. septembra 2014; ponovno izraža podporo visokemu komisarju OZN za človekove pravice, ki si zlasti prek izjav, poročil in kampanje „Svobodni in enakopravni“ nenehno prizadeva za spodbujanje in varovanje uživanja vseh človekovih pravic oseb LGBTI; spodbuja visokega komisarja za človekove pravice, naj se še naprej bori proti diskriminacijskim zakonom in praksam;

Podnebne spremembe in človekove pravice

45.  poudarja, da imajo podnebne spremembe zelo hude posledice za skupine in posameznike v ranljivem položaju, zlasti v državah z nizkimi dohodki ter obalnih in nizkih otoških državah, ki nimajo ekonomskih virov za prilagajanje na velike okoljske spremembe;

46.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da posledice incidentov, povezanih s podnebnimi spremembami, še zlasti občuti avtohtono prebivalstvo; v zvezi s tem ugotavlja, da večina avtohtonih ljudstev živi pod pragom revščine in ima zelo omejen dostop do predstavniškega sistema, političnega odločanja ali pravosodnega sistema oziroma ga sploh nimajo;

47.  odobrava, da je Svet za človekove pravice priznal, da lahko podnebne spremembe ogrozijo preživetje prebivalcev in onemogočijo uveljavljanje temeljnih, mednarodno priznanih človekovih pravic; zato poziva države pogodbenice, naj na konferenci o podnebnih spremembah v Parizu leta 2015 sprejmejo nujno potrebne ambiciozno zastavljene ukrepe za blažitev in prilagajanje;

48.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj dejavno sodelujeta v razpravi o pojmu „podnebni begunec“, vključno z njegovo morebitno opredelitvijo v mednarodnem pravu ali v pravno zavezujočem mednarodnem sporazumu;

Boj proti nekaznovanosti in Mednarodno kazensko sodišče

49.  ponovno izraža popolno podporo delu Mednarodnega kazenskega sodišča v okviru njegove vloge pri odpravljanju nekaznovanosti storilcev najhujših kaznivih dejanj, ki zadevajo mednarodno skupnost, ter pri zagotavljanju pravice za žrtve vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in genocida; ostaja pozoren na vse poskuse spodkopavanja njegove legitimnosti ali neodvisnosti; poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo s Sodiščem ter mu zagotovijo močno diplomatsko, politično in finančno podporo, tudi v OZN; poziva EU, države članice in posebne predstavnike EU, naj dejavno podprejo Mednarodno kazensko sodišče, izvrševanje njegovih odločb in boj proti nekaznovanosti za kazniva dejanja iz rimskega statuta; pozdravlja, da je Palestinska oblast januarja 2015 ratificirala Rimski statut;

Avtohtona ljudstva

50.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj podprejo pregled mandata mehanizma strokovnjakov za pravice avtohtonih prebivalcev v skladu z zaključnim dokumentom svetovne konference o avtohtonih ljudstvih (resolucija Generalne skupščine OZN 69/2), da bi lahko spremljali, ocenili in izboljšali izvajanje deklaracije o pravicah avtohtonih ljudstev; poziva države članice EU, naj zahtevajo, da bodo vsi nosilci mandatov za posebne postopke zlasti pozorni na vprašanja, ki zadevajo pripadnice avtohtonih ljudstev – ženske in dekleta –, ter naj o teh vprašanjih sistematično poročajo Svetu za človekove pravice; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj dejavno podpirajo razvoj sistemskega akcijskega načrta za avtohtona ljudstva, kakor je bilo septembra 2014 zahtevano v resoluciji generalne skupščine OZN, zlasti glede organizacije rednega posvetovanja z avtohtonimi ljudstvi v tem procesu;

Mednarodne kulturne in športne prireditve v povezavi s človekovimi pravicami

51.  obsoja vse bolj razširjeno prakso, da avtoritarne države gostijo velike športne ali kulturne prireditve, da bi okrepile svojo mednarodno legitimnost, ob tem pa še bolj zatirajo domače oporečnike; poziva EU in države članice, naj dejavno odpirajo to vprašanje, tudi v Svetu za človekove pravice, in naj z nacionalnimi športnimi zvezami, podjetji in organizacijami civilne družbe obravnavajo načine sodelovanja na teh prireditvah, med drugim na prvih evropskih igrah v Bakuju leta 2015 in svetovnem nogometnem prvenstvu v Rusiji leta 2018 in v Katarju leta 2022;

Brezpilotna letala in avtonomno orožje

52.  ponovno poziva Svet, naj oblikuje skupno stališče EU glede uporabe oboroženih brezpilotnih letal, pri čemer naj se največja pozornost nameni spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava ter obravnavajo vprašanja, kot so pravni okvir, sorazmernost, odgovornost, zaščita civilistov in preglednost; ponovno poziva EU, naj prepove razvoj, proizvodnjo in uporabo popolnoma avtonomnega orožja, ki omogoča izvedbo napadov brez človeškega posredovanja; vztraja, da morajo biti človekove pravice del vseh dialogov o boju proti terorizmu s tretjimi državami;

EU in vključevanje vprašanja človekovih pravic

53.  poziva EU, naj podpira univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic, tudi državljanskih in političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, in sicer v skladu s členom 21 Lizbonske pogodbe ter splošnimi določbami o zunanjem delovanju Unije;

54.  poziva EU, države članice, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj vključujejo spoštovanje človekovih pravic v vsa področja zunanje politike s tretjimi državami; poleg tega poudarja, da mora politika EU na področju človekovih pravic zagotoviti, da bodo notranje in zunanje politike usklajene, kot zahteva Pogodba o Evropski uniji, in da glede spoštovanja človekovih pravic ne bo dvojnih meril;

55.  poziva EU, naj sprejme pristop na podlagi pravic in vključi spoštovanje človekovih pravic sodelovanje na področjih trgovine, naložb, javnih storitev in razvoja, pa tudi v skupno varnostno in obrambno politiko;

Prednostne naloge EU v zvezi s problematiko posameznih držav

Ukrajina

56.  je močno zaskrbljen zaradi nasilja in oboroženih spopadov v vzhodni Ukrajini; upa, da bo sporazum o premirju, ki temelji na dogovoru iz Minska, držal; obsoja obsežne kršitve človekovih pravic med konfliktom in posledice nedavnih spopadov; v celoti podpira misijo OZN za spremljanje stanja na področju človekovih pravic in posebno opazovalno misijo OVSE v Ukrajini ter poziva k okrepitvi slednje; poudarja globoko zaskrbljenost zaradi usode ljudi, ki so bili zaradi oboroženega konflikta v jugovzhodnih regijah notranje razseljeni; obsoja nezakonito priključitev Krima v okviru agresivne in ekspanzionistične politike Rusije, ki ogroža enotnost in neodvisnost Ukrajine; je še naprej zaskrbljen zaradi diskriminacije in pogostih kršitev človekovih pravic lokalnega prebivalstva na tem območju, zlasti krimskih Tatarov; poziva države članice EU, naj na ravni OZN v največji možni meri podprejo vsa prizadevanja za boj proti nekaznovanosti ter izvajanje nepristranskih preiskav nasilnih dogodkov in kršitev človekovih pravic, do katerih je prišlo v zvezi z zatiranjem na demonstracijah na trgu Majdan, nezakonito priključitvijo Krima in v zvezi z oboroženim konfliktom na vzhodu Ukrajine; poziva k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in načel, da bi se v konfliktu zaščitili civilisti;

Demokratična ljudska republika Koreja

57.  odobrava načrtovano podaljšanje mandata posebnega poročevalca o razmerah na področju človekovih pravic v Demokratični ljudski republiki Koreji; pozdravlja tudi resolucijo Generalne skupščine OZN, v kateri poziva varnostni svet OZN, naj ustrezno ukrepa in zagotovi odgovornost, tudi tako, da razmisli o možnosti, da bi reševanje razmer v Demokratični ljudski republiki Koreji predal Mednarodnemu kazenskemu sodišču; poziva Svet za človekove pravice, naj ponovno pozove k zagotavljanju odgovornosti, tudi glede odgovornih za zločine proti človeštvu, v skladu s politikami, oblikovanimi na najvišji državni ravni; pozdravlja vzpostavitev strukture v Južni Koreji, s katero bi na terenu okrepili spremljanje razmer in dokumentiranje dokazov in tako zagotovili odgovornost, in poziva vse države, naj sodelujejo s to strukturo, ter poziva Svet za človekove pravice, naj večjo pozornosti nameni razmeram v Južni Koreji, in sicer tako, da v okviru prihodnjega zasedanja Sveta za človekove pravice skliče formalni sestanek, na katerem bodo slišane žrtve kršitev pravic;

Iran

58.  pozdravlja resolucijo Sveta za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran iz marca 2014 in podaljšanje mandata posebnega poročevalca OZN ter poziva Iran, naj mu omogoči vstop v državo in s tem dokaže pripravljenost za začetek dialoga o človekovih pravicah; ponovno obsoja smrtno kazen v Iranu, na katero obsojajo tudi mladoletnike, pogosto po sodnih procesih, ki ne ustrezajo mednarodno sprejetim minimalnim standardom poštenega sojenja in ustreznega pravnega postopanja; je zaskrbljen zaradi visokega števila usmrtitev brez ustreznega pravnega postopanja ali poštenega sojenja; podpira skupno izjavo nosilcev mandatov za posebne postopke OZN iz avgusta 2014, s katero obsojajo val aretacij in obsodb akterjev civilne družbe v Iranu; poziva EU in Svet za človekove pravice, naj še naprej pozorno spremljata sistematične zlorabe človekovih pravic in zagotovita, da bodo človekove pravice ostale osrednja prednostna naloga v odnosih z iransko vlado; poziva iranske oblasti, naj spoštujejo mednarodno pravo o človekovih pravicah, v skladu s katerim usmrtitev mladoletnih prestopnikov pomeni kršitev minimalnih mednarodnih standardov, in naj ne izvaja usmrtitev mladoletnih prestopnikov;

Mjanmar/Burma

59.  podpira zadnje poročilo posebne poročevalke OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Mjanmarju, v katerem priznava dosedanji napredek, izpostavlja pa tudi področja, kjer so razmere še vedno zaskrbljujoče; poziva vlado Mjanmarja, naj človekove pravice vključi v institucionalni in pravni okvir države in v vsa politična področja ter naj spoštuje svobodo izražanja in zbiranja; je zaskrbljen zaradi predlagane zakonodaje o zaščiti rase in veroizpovedi, ki zajema štiri osnutke zakonov o medverski poroki, verski spreobrnitvi, monogamiji in nadzoru populacije; poziva Svet za človekove pravice, naj podaljša mandat posebnega poročevalca pod točko 4, ponovno poudarja, kako močno je zaskrbljen zaradi položaja manjšine Rohingja v državi Rakhine, ki je slabši tudi zato, ker nima pravnega statusa in se zato še naprej sooča s sistematično diskriminacijo, in poziva k celoviti, pregledni in neodvisni preiskavi vseh poročil o kršitvah in zlorabah človekovih pravic manjšine Rohingja ter pospeši proces odprtja urada Sveta za človekove pravice v tej državi, ki bo imel poln mandat za spremljanje in poročanje; obžaluje napade na civiliste v zveznih državah Kačin in Šan, spolno nasilje varnostnih sil med oboroženimi spopadi, dejstvo, da obstajajo politični zaporniki, nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic, aktivistov in zaposlenih v medijih, zunajsodne uboje, zaplembe zemljišč ter preganjanje etničnih in verskih manjšin; meni, da bi bilo treba naložbeni sporazum med EU in Mjanmarom, dosežen s pogajanji, podrobno preučiti, ker bi tuje naložbe v državi lahko privedle do še hujših kršitev človekovih pravic;

Belorusija

60.  je zelo zaskrbljen zaradi nenehnega kršenja človekovih pravic v Belorusiji; obsoja, da so bile leta 2014 izvedene tri usmrtitve, da je prišlo do nadlegovanja zagovornikov človekovih pravic, preganjanja neodvisnih novinarjev, cenzure vseh internetnih komunikacij in restriktivne zakonodaje o nevladnih organizacijah; poziva k podaljšanju mandata posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji na 29. zasedanju Sveta za človekove pravice in poziva vlado, naj nosilcem mandatov za posebne postopke OZN, vključno s posebnim poročevalcem, zagotovi poln dostop; poziva k brezpogojni izpustitvi in rehabilitaciji vseh preostalih političnih zapornikov;

Bahrajn

61.  je še vedno zaskrbljen zaradi zatiranja voditeljev opozicije, akterjev civilne družbe in aktivistov v Bahrajnu ter zaradi položaja zagovornikov človekovih pravic in aktivistov politične opozicije v državi; poziva vse zainteresirane strani v Bahrajnu, naj začnejo konstruktivne in vključujoče pogovore, da bi dosegli resnično spravo in spoštovanje človekovih pravic vseh skupnosti v Bahrajnu; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh zapornikov vesti, novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in miroljubnih protestnikov ter podpira skupno izjavo nosilcev mandatov za posebne postopke OZN z dne 4. februarja 2015 o aretaciji dolgoletnega opozicijskega politika in razgonu demonstracij, ki so ji sledile; poziva države članice EU in druge članice Sveta za človekove pravice, naj še naprej pozorno spremljajo razmere na področju človekovih pravic v Bahrajnu, pri čemer naj se osredotočajo na zaveze Bahrajna med postopkom splošnega rednega pregleda in priporočila neodvisne preiskovalne komisije za Bahrajn, ki jih je sprejel bahrajnski kralj; obžaluje, da vlada Bahrajna ni dosegla napredka pri sodelovanju z Uradom visokega komisarja za človekove pravice in pri posebnih postopkih Sveta za človekove pravice, ter poziva države članice EU, naj si prizadevajo, da bi na marčevskem zasedanju Sveta za človekove pravice sprejele resolucijo, v kateri bi Bahrajn pozvale, naj v celoti izpolni svoje zaveze, ki jih je izrazil med postopkom splošnega rednega pregleda, in priporočila, vključno s tistimi, ki se nanašajo na zagovornike človekovih pravic, ki jih je izdala neodvisna preiskovalna komisija za Bahrajn in v katerih je zahtevala, da visoki komisar za človekove pravice poroča o razmerah na področju človekovih pravic na terenu in o napredku pri sodelovanju med Bahrajnom in mehanizmi OZN za človekove pravice;

Egipt

62.  pozdravlja postopek splošnega rednega pregleda za Egipt, ki je potekal novembra 2014, in z zanimanjem pričakuje njegovo sprejetje na prihajajočem zasedanju Sveta za človekove pravice; poziva Egipt, naj nemudoma in brezpogojno izpusti vse aktiviste in zagovornike človekovih pravic ter vse osebe, ki so priprte zaradi mirnega uveljavljanja svojih pravic svobodnega izražanja, zbiranja in združevanja; zahteva tudi, da egiptovska vlada sprejme zakonodajo v skladu z mednarodnimi standardi in varuje pravico združevanja, ki je zapisana v egiptovski ustavi, vključno s pravico prejeti in deliti finančna sredstva, ter prekliče zakon o protestih iz novembra 2013 in sprejme novo zakonodajo, s katero bo zagotovila svobodo združevanja; poziva egiptovsko vlado, naj začne sodno preiskavo, da bi ugotovila identiteto odgovornih oseb, ki so ukazale in izpeljale nezakonite poboje med zatiranjem povečini mirnih demonstracij, ki so potekale od 3. julija 2013, vključno z demonstracijami na trgih Raba in Nahda 14. avgusta 2013, ko so bili protestniki razgnani, pri tem pa je bilo ubitih 1000 oseb; poziva Egipt, naj izvede neodvisne, nepristranske in učinkovite preiskave vseh kršitev človekovih pravic, ki so se zgodile od leta 2011, vključno s kaznivimi dejanji spolnega nasilja, in zagotovi, da bodo storilci pozvani na odgovornost, žrtve pa deležne ustreznega pravnega varstva v skladu z mednarodnimi standardi; poziva egiptovske oblasti, naj nemudoma prekličejo vse smrtne obsodbe in ukažejo ponovno sojenje, s katerim bo zagotovljeno pošteno sojenje in ustrezno pravno postopanje, ter uvedejo takojšen moratorij na smrtne obsodbe in usmrtitve, nemudoma izpustijo vse pridržane novinarje in medijske delavce ter zagotovijo pravico svobode obveščanja in izražanja v skladu z mednarodnimi standardi; poziva egiptovske oblasti, naj dovolijo obisk posebne poročevalke OZN o nasilju nad ženskami, ki je bil načeloma dogovorjen, vendar od začetka leta 2014 še ni bila sprejeta končna odločitev o njem, in naj povabijo ustrezne mehanizme in postopke za človekove pravice v okviru OZN, zlasti posebnega poročevalca o svobodi združevanja, posebnega poročevalca o mučenju, posebnega poročevalca o človekovih pravicah pri boju proti terorizmu ter posebne poročevalke o neodvisnosti sodnikov in odvetnikov; poziva egiptovske oblasti, naj zagotovijo skladnost nacionalne zakonodaje z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic in nemudoma umaknejo zakon št. 136/2014 ter odpravijo sojenje civilistom na vojaških sodiščih in razveljavijo vse obsodbe civilistov, ki so jih izdala vojaška sodišča, ter ukažejo takojšnja ponovna sojenja na civilnih sodiščih; poziva EU in njene države članice, naj podprejo odločno izjavo o teh vprašanjih;

Mali

63.  pozdravlja delo neodvisnega izvedenca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Maliju in poziva Svet za človekove pravice, naj mu podaljša mandat; pozdravlja napredek vlade Malija pri ponovni vzpostavitvi sodstva v nekaterih delih države in preiskavah mučenja in usmrtitve 21 pripadnikov posebnih vojaških enot leta 2012, kot tudi pri vzpostavitvi komisije za resnico, pravičnost in spravo; je še vedno zaskrbljen zaradi vnovičnega poslabšanja varnostnih razmer ter nadaljnje uporabe in novačenja otrok-vojakov ter poziva vlado Malija, naj preišče in pozove na odgovornost vse pripadnike vseh vojskujočih se strani, odgovorne za vojaške zločine, ki so se zgodili med oboroženimi spopadi leta 2012 in 2013; pozdravlja mirovni sporazum za vse prebivalce Malija, ki bodo po več mesecev trajajoči nestabilnosti in nevarnosti imeli največjo korist od njega, vendar obžaluje, da uporniki na severu zahtevajo odložitev njegovega izvajanja; poziva vse strani, naj sledijo zgledu vlade Malija in nemudoma podpišejo sporazum, njegovo izvajanje pa bo spremljala EU, in zagotovijo, da bodo mirovni sporazumi, sklenjeni v prihodnosti, pozivali k odgovornosti, okrepitvi komisije za resnico in preverjanju osebja varnostnih sil;

Južni Sudan

64.  poziva Afriško unijo, naj objavi poročilo svoje komisije za preiskovanje kršitev in zlorab človekovih pravic, ki so jih zagrešile vse strani v Južnem Sudanu, s čimer bo napredovala na poti spodbujanja pravice glede kršitev človekovih pravic, ki so se zgodile od začetka konflikta; obsoja ugrabitev skupine otrok v Vau Šiluku februarja 2015 z namenom, da bi postali otroci-vojaki; poziva Svet za človekove pravice, naj sprejme resolucijo in v njej poudari, da so poštene in verodostojne preiskave kaznivih dejanj in njihov pregon v skladu z mednarodnim pravom izredno pomembni, če naj Južni Sudan prekine krog surovega nasilja, podkrepljenega z nekaznovanostjo, in zato poziva, naj se razmisli o možnosti vzpostavitve hibridnega sodnega mehanizma, ter ponovno poziva Južni Sudan, naj pristopi k Rimskemu statutu in vzpostavi mandata za posebnega poročevalca za Južni Sudan, da bi s podporo mednarodne skupnosti spodbudili pošten in verodostojen pregon ter širše ukrepe za zagotavljanje odgovornosti;

Šrilanka

65.  je seznanjen z zavezami novoizvoljene vlade Šrilanke in jo poziva, naj do 30. zasedanja Sveta za človekove pravice septembra 2015 sprejme konkretne ukrepe za zagotavljanje odgovornosti in tako izpolni svoje obljube o izboljšanju razmer na področju človekovih pravic v državi in preprečitvi nazadovanja, vključno z resnimi preiskavami in pregonom, in druge ukrepe za reševanje širših problemov nekaznovanosti in zlorab človekovih pravic ter naj polno sodeluje z Uradom visokega komisarja za človekove pravice in pri njegovi mednarodni preiskavi v zvezi s Šrilanko;

Sirija

66.  je zelo zaskrbljen zaradi izredno hudega in nasilnega konflikta in humanitarne krize, ki je sledila nasilju, ki ga je proti civilistom, zlasti ranljivim skupinam, kot so ženske in otroci, uporabljal zlasti Asadov režim, pa tudi Islamska država/Daiš in druge milice; je zaskrbljen, ker Daiš širi svojo ideologijo v tujini; je zelo zaskrbljen zaradi sistematičnih kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v Siriji, ki bi lahko mejile na vojne zločine in zločine proti človeštvu; poziva vse strani, naj upoštevajo veljavno mednarodno humanitarno pravo, da bi se zaščitili civilisti, spoštovale njihove človekove pravice in zadovoljile njihove osnovne potrebe; poziva vse države članice OZN, naj se jasno opredelijo zoper nasilje, tudi zoper sistematično preganjanje kristjanov, in zlasti podprejo pravice manjšin; poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh, ki so bili zaradi uveljavljanja svojih človekovih pravic ali drugih miroljubnih političnih dejavnosti samovoljno pridržani ali ugrabljeni; zahteva, da EU in njene države članice odločno podprejo težnjo po zagotavljanju odgovornosti in podaljšanje mandata preiskovalne komisije OZN;

Irak

67.  je zelo zaskrbljen zaradi izredno hudega in nasilnega konflikta ter humanitarne krize v Iraku; ugotavlja, da se razmere na področju človekovih pravic slabšajo, saj IS/Daiš in druge milice izvajajo ugrabitve in množične usmrtitve ter preganjajo pripadnike iraških etničnih in verskih manjšin, vključno s kristjani;

Palestina/Izrael

68.  obsoja raketne napade na Izrael, ki so jih iz Gaze izvedle Hamas in druge oborožene skupine, in je zelo zaskrbljen zaradi humanitarne krize v Gazi; poziva EU in njene države članice, naj javno izrazijo podporo preiskovalni komisiji OZN in obsodijo nesodelovanje izraelskih oblasti ter to, da preiskovalni komisiji onemogočajo dostop, in sicer z javno izjavo na zasedanju Sveta za človekove pravice; poudarja, da sta pravica in spoštovanje pravne države nepogrešljiva temelja za mir ter da se mora prevladujoče dolgotrajna in sistematična nekaznovanost kršitev mednarodnega prava nehati; pozdravlja začetek predhodne preiskave razmer v Palestini, ki jo je sprožilo tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča; poziva EU, naj polno sodeluje s tožilstvom Mednarodnega kazenskega sodišča; poziva EU, naj se ponovno zavzame za točko 7 Sveta za človekove pravice in ostro obsodi ponavljajoče kršitve mednarodnega prava in neupoštevanje svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča ter podpre podaljšanje mandata preiskovalne komisije;

o
o   o

69.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, predsedujočemu 69. generalni skupščini OZN, predsedniku Sveta OZN za človekove pravice ter visokemu komisarju OZN za človekove pravice.

Pravno obvestilo