Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2589(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0363/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 29/04/2015 - 10.66
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0175

Sprejeta besedila
PDF 290kWORD 119k
Sreda, 29. april 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Druga obletnica zrušitve poslopja Rana Plaza in stanje glede trajnostnega sporazuma
P8_TA(2015)0175RC-B8-0363/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. aprila 2015 o drugi obletnici zrušitve poslopja Rana Plaza in napredku glede bangladeškega trajnostnega sporazuma (2015/2589(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bangladešu, zlasti z dne 18. septembra 2014(1), 16. januarja 2014(2), 21. novembra 2013(3) in 14. marca 2013(4),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter o socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(5) in o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih(6),

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ljudsko republiko Bangladeš o partnerstvu in razvoju(7),

–  ob upoštevanju trajnostnega pakta za trajno izboljševanje na področju pravic delavcev in varnosti v tovarnah konfekcijske in pletilne industrije v Bangladešu,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije / visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini, komisarke za trgovino Cecilie Malmström, komisarke za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen in komisarja za mednarodno sodelovanje in razvoj Nevena Mimice ob drugi obletnici tragedije poslopja Rana Plaza,

–  ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov iz Johannesburga o trajnostni potrošnji in proizvodnji za spodbujanje socialnega in gospodarskega razvoja,

–  ob upoštevanju okvira za promocijo varnosti in zdravja pri delu Mednarodne organizacije dela (2006, C–187) in Konvencije za varnost in zdravje pri delu (1981, C–155), ki ju Bangladeš ni ratificiral, ter njunih priporočil (R–197); ob upoštevanju Konvencije o inšpekciji dela (1947, C–081), ki jo je podpisal Bangladeš, ter njenih priporočil (R–164),

–  ob upoštevanju programa Better work Mednarodne organizacije dela v Bangladešu, ki se je začel izvajati oktobra 2013,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije „Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–2014“ (COM(2011)0681) in rezultatov javnega posvetovanja o delu Komisije na področju usmeritve njene politike družbene odgovornosti gospodarskih družb po letu 2014,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 6. februarja 2013 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb z naslovom Upravičljivo, pregledno in odgovorno poslovno ravnanje in trajnostna rast(8) ter o družbeni odgovornosti gospodarskih družb z naslovom Spodbujanje interesov družbe in pot k trajnostnemu in vključujočemu okrevanju(9),

–  ob upoštevanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, ki so okvir za varstvo in spoštovanje človekovih pravic za vlade in družbe in jih je junija 2011 sprejel Svet za človekove pravice,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice, ki je bila sprejeta 26. junija 2014 in s katero je bila ustanovljena medvladna delovna skupina z nalogo, naj razvije pravno zavezujoč instrument za urejanje dejavnosti nadnacionalnih korporacij,

–  ob upoštevanju deklaracije Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu,

–  ob upoštevanju svetovnega pakta Združenih narodov o človekovih pravicah, delu, okolju in preprečevanju korupcije,

–  ob upoštevanju predloga uredbe o vzpostavitvi sistema Unije o potrebni skrbnosti v dobavni verigi (COM(2014)0111), ki ga je podala Komisija in katerega cilj je v zakonodajo prenesti smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne verige oskrbovanja z minerali z območij, prizadetih zaradi konfliktov, in območij z visokim tveganjem,

–  ob upoštevanju osnutka zakona (št. 2578) v zvezi s potrebno skrbnostjo nadrejenih podjetij in glavnih izvajalskih družb, ki ga je 30. marca 2015 v prvi obravnavi sprejela francoska državna skupščina,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se je 24. aprila 2013 zrušila Rana Plaza, osemnadstropna stavba v Savarju v predmestju Dake, v kateri je bilo več tovarn oblačil, zaradi česar je umrlo več kot 1100 oseb, okoli 2500 pa je bilo ranjenih; ker je bila zrušitev stavbe Rana Plaza najhujša industrijska nesreča v zgodovini Bangladeša in najsmrtonosnejša nesreča, nastala zaradi konstrukcijskih napak, v moderni zgodovini;

B.  ker je v požaru v tovarni Tazreen (okrožje Ašulija, Daka, Bangladeš) 24. novembra 2012 umrlo najmanj 112 ljudi; ker tovarniški požari, zrušitve stavb in druge nesreče, povezane z zdravjem in varnostjo pri delu, niso omejeni le na sektor konfekcijskih oblačil v Bangladešu, temveč so resna težava tudi v drugih državah v razvoju in najmanj razvitih državah z močnim, izvozno usmerjenim sektorjem konfekcijskih oblačil, kot sta Pakistan in Kambodža;

C.  ker so po prenehanju veljavnosti sporazuma o tekstilu (Multi-Fibre Agreement) in zaradi visoke delovne intenzivnosti sektorja konfekcijskih oblačil države, kot so Kitajska, Bangladeš, Indija in Vietnam, postale svetovne proizvajalke; ker je postal Bangladeš za Kitajsko druga največja izvoznica oblačil na svetu, z eno najnižjih ravni plač v oblačilni industriji, tekstilni sektor pa predstavlja skoraj 85 % vsega izvoza države; ker se 60 % tam narejenih oblačil izvozi v EU, ki je največje izvozno tržišče Bangladeša;

D.  ker je v industriji konfekcijskih oblačil v Bangladešu zaposlenih približno štiri milijone ljudi in ker ta industrija posredno omogoča preživljanje skoraj 40 milijonom ljudem, kar je približno četrtina bangladeškega prebivalstva; ker je industrija konfekcijskih oblačil pomembno prispevala k zmanjšanju revščine; ker je Bangladeš pomembno napredoval pri zmanjšanju družbenih razlik med spoloma, saj je uspešno dosegel tretji razvojni cilj tisočletja Združenih narodov o enakosti spolov, in ker je k temu pomembno prispeval ravno sektor konfekcijskih oblačil, saj je v sektorju zaposlenih 3,2 milijona žensk od skupno 4 milijonov zaposlenih; ker je zaposlenost žensk v mnogih primerih pripomogla h krepitvi njihove vloge in položaja;

E.  ker je reorganizacija sektorja konfekcijskih oblačil na podlagi modela celovite vrednostne verige pomenila, da je mogoče pridobiti naročilo samo z boljšo produktivnostjo in nadaljnjim zniževanjem stroškov proizvodnje, zaradi česar je postala delovna sila Bangladeša in drugih držav v razvoju še posebej ranljiva; ker so se plače v Bangladešu, Kambodži in Šrilanki, kjer je gospodarstvo močno odvisno od sektorja konfekcijskih oblačil, znižale, čeprav se je močno povečalo število proizvodnih obratov in zvišala zaposlenost; ker se je minimalna plača v Bangladešu po nesreči v poslopju Rana Plaza občutno zvišala, vendar je še vedno nižja od plače, ki bi zaposlenim omogočala zadovoljitev osnovnih potreb;

F.  ker je glede na različna poročila med letom 2006 in začetkom leta 2013 v Bangladešu v tovarniških požarih umrlo več kot 600 tekstilnih delavcev, poročila organizacij za človekove pravice pa ugotavljajo, da nihče od lastnikov tovarn ali direktorjev zaradi tega ni odgovarjal na sodišču;

G.  ker je bilo zrušeno poslopje Rana Plaza zgrajeno nezakonito in ni izpolnjevalo varnostnih standardov; ker je bilo zaradi resnih pomislekov glede varnosti po nesreči dokončno zaprtih 32 tovarn in delno zaprtih 26 tovarn v Bangladešu; ker številne tovarne svojih standardov še niso zvišale na zakonito raven; ker Mednarodna organizacija dela (ILO) podpira pobudo vlade Bangladeša, da bo izvedla preglede strukturne, požarne in električne varnosti približno 1800 tovarn konfekcijskih oblačil, med katerimi je mnogo preurejenih poslovnih ali stanovanjskih stavb;

H.  ker so predstavniki bangladeške vlade, lokalnih proizvajalcev oblačil, mednarodnih znamk oblačil, lokalnih in mednarodnih sindikatov in mednarodnih nevladnih organizacij 24. aprila 2013 podpisali dogovor za praktično ureditev plačil žrtvam nesreče v poslopju Rana Plaza in njihovim družinam (skrbniški sklad donatorjev) za izplačilo odškodnin žrtvam nesreče in njihovim družinam; ker je bil za kritje vseh odškodninskih zahtev določen znesek 30 milijonov dolarjev; ker je bilo do druge obletnice nesreče zbranih 27 milijonov dolarjev prostovoljnih prispevkov gospodarskih družb, kar je tri milijone manj od načrtovanega;

I.  ker je denarna odškodnina temeljna ekonomska pomoč in ne bo mogoče plačati stroškov zdravljenja žrtev, ki potrebujejo dolgotrajno zdravstveno oskrbo, če v skladu ne bo dovolj sredstev; ker je Evropski parlament izrazil obžalovanje, da prostovoljna odškodninska ureditev preko skrbniškega sklada donatorjev ni dosegla svojega cilja in ugotovil, da bi bil obvezen mehanizem bolj koristen za preživele in družine žrtev;

J.  ker je EU zaradi tragičnih dogodkov v poslopju Rana Plaza in pozivov Evropskega parlamenta k ukrepanju v sodelovanju z vlado Bangladeša in ILO 8. julija 2013 oblikovala sporazum za stalno izboljševanje na področju pravic delavcev in varnosti v tovarnah konfekcijske in pletilne industrije v Bangladešu (v nadaljevanju: sporazum), v katerem se je Bangladeš zavezal, da bo sprejel ukrepe za izboljšanje standardov na področju dela in delovnih pogojev v industriji konfekcijskih oblačil v državi;

K.  ker je bilo v Bangladešu pred nesrečo zaposlenih samo 92 inšpektorjev, ki so nadzorovali približno 5000 tovarn konfekcijskih oblačil in drugih obratov v tej državi; ker se je vlada Bangladeša zavezala, da bo do konca leta 2013 zaposlila dodatnih 200 inšpektorjev;

L.  ker je bil oktobra 2014 opravljen prvi pregled sporazuma, pri katerem se je izkazalo, da mora vlada Bangladeša kljub dobremu napredku narediti nadaljnje pomembne korake, zlasti kar zadeva izboljšanje in izvajanje delovne zakonodaje, izboljšanje pravic delavcev v conah izvozne proizvodnje in zaposlovanje večjega števila delovnih inšpektorjev; ker bo drugi pregled sporazuma opravljen jeseni 2015;

M.  ker je bil julija 2013 spremenjen bangladeški zakon o delovnih razmerjih; ker zakon kljub nekaterim pozitivnim reformam, kot je področje zdravja in varnosti pri delu, še vedno ne izpolnjuje vseh mednarodnih standardov v zvezi s svobodo združevanja in pravico do kolektivnega pogajanja, na kar je v komentarju h konvencijama št. 87 in 98 opozoril odbor strokovnjakov ILO, ter vsebuje omejitve pravic do popolnoma svobodne izvolitve predstavnikov, številne omejitve pravice do stavke in široka upravna pooblastila za preklic registracije sindikata, in ker je vlada večkrat ponovila, da zakona ne namerava dodatno spreminjati;

N.  ker so korporacije, ki proizvajajo oblačila, globalni in lokalni sindikati, nevladne organizacije in skupine za pravice delavcev 13. maja 2013 podpisale bangladeški sporazum o požarni in gradbeni varnosti, 9. julija 2013 pa je bila ustanovljena zveza za varnost delavcev v Bangladešu, ki združuje 26 blagovnih znamk, večinoma severnoameriških, ne vključuje pa sindikatov; ker je k temu sporazumu doslej pristopilo 175 modnih znamk in trgovcev na drobno; ker so podpisniki sporazuma o požarni in gradbeni varnosti skupaj z zvezo za varnost delavcev opravili inšpekcijske preglede v 1904 izvozno usmerjenih tovarnah;

O.  ker vlada Bangladeša še ni sprejela pravil in predpisov za izvajanje zakona o delovnih razmerjih, in to kljub večkratnim zagotovilom – nazadnje je izjavila, da bo to storila do poletja 2015; ker je izvajanje zakonodaje nujni pogoj za upravičenost do programa Better Work v okviru ILO in za delovanje programa usposabljanja v okviru sporazuma o požarni in gradbeni varnosti;

P.  ker je v Bangladešu 10 % delavcev v sektorju konfekcijskih oblačil zaposlenih v conah izvozne proizvodnje; ker je vlada Bangladeša julija 2014 sprejela nov zakon o delu v conah izvozne proizvodnje, ki pa delavcem še vedno ne zagotavlja pravic, ki bi bile sorazmerne s pravicami delavcev drugod v Bangladešu; ker je 1. januarja 2014 sicer prenehala veljati prepoved stavke, vendar pa združenja za socialno varnost delavcev nimajo enakih pravic in privilegijev kot sindikati;

Q.  ker je bilo od začetka leta 2013 v oblačilni industriji registriranih približno 300 novih sindikatov; ker je bilo leta 2014 zavrnjenih 66 vlog za registracijo, kar je 26 % vseh vloženih vlog; ker je diskriminacija sindikatov zelo resen in hitro naraščajoč problem; ker sindikati poročajo, da bangladeška vlada delavcem in delodajalcem proaktivno preprečuje ustanavljanje odborov za varnost v skladu z zahtevami bangladeškega sporazuma o požarni in gradbeni varnosti;

R.  ker je na indeksu preglednosti Bangladeš med državami uvrščen na 136. od 177 mest in ker je korupcija v svetovni dobavni verigi v oblačilnem sektorju vseprisotna in vključuje politično vodstvo ter lokalne in multinacionalne korporacije;

S.  ker bi po ocenah bangladeškega združenja za pravice delavcev uskladitev 5000 tovarn oblačil z zahodnimi varnostnimi standardi v petih letih pomenila, da bi se tovarniška cena vsakega od 7 milijard kosov oblačil, kolikor jih Bangladeš vsako leto proda zahodnim znamkam, zvišala za manj kot 10 centov; ker ni podatkov o tem, da bi se cene oblačil in tekstilnih izdelkov v zadnjih dveh letih zvišale;

T.  ker v sektorju konfekcijskih oblačil prevladujejo veliki trgovci na drobno ter proizvajalci in trgovci znamk, ki obvladujejo globalne proizvodne mreže in neposredno določajo specifikacije glede dobave; ker so proizvajalci oblačil in tekstila v kontekstu globalne industrije pogosto prisiljeni sprejeti nižje cene, zvišati standarde kakovosti, skrajšati dobavne roke, znižati minimalne količine in prevzeti čim več tveganja; ker obstajajo resne pomanjkljivosti pri preglednosti in sledljivosti v svetovni dobavni verigi; ker bo dostojno delo v svetovni dobavni verigi ključna točka na dnevnem redu konference ILO leta 2016;

U.  ker evropski potrošniki še nikoli doslej niso v tolikšni meri zahtevali več informacij o izvoru proizvodov in pogojih, v katerih se ti proizvedejo, kot po tej nesreči; ker so evropski državljani vložili številne peticije in organizirali kampanje, s katerimi so zahtevali večjo odgovornost znamk oblačil pri zagotavljanju, da se njihovi izdelki proizvajajo na etičen način;

V.  ker je Bangladeš kot ena izmed najmanj razvitih držav upravičen do brezcarinskega in kvot prostega dostopa do trga EU za vse svoje izdelke v skladu s pobudo „Vse razen orožja“, ki zajema 55 % državnega izvoza, veliko od tega oblačil in tekstila, in mora zato zagotoviti učinkovito izvajanje številnih temeljnih konvencij Združenih narodov in Mednarodne organizacije dela, ki se nanašajo na človekove pravice in pravice delavcev;

1.  se spominja žrtev ob drugi obletnici tragedije poslopja Rana Plaza, ene najhujših industrijskih nesreč vseh časov; znova izreka sožalje prizadetim družinam in vsem, ki so bili v nesreči ranjeni ali so postali invalidi; poudarja, da bi te izgube lahko preprečili z boljšimi sistemi varnosti pri delu;

2.  želi spomniti, da je koordinacijski odbor Rana Plaza ustanovil skrbniški sklad donatorjev, ki zbira prostovoljne prispevke podjetij in iz katerega naj bi se izplačala odškodnina žrtvam nesreče in njihovim družinam; obžaluje, da aprila 2015 še vedno ni bilo izplačanih 3 milijone USD od skupno 30 milijonov USD odškodnin, ter odločno poziva mednarodne znamke, ki so tržile blago, proizvedeno v poslopju Rana Plaza, ali so tesno povezane z Bangladešem, vlado Bangladeša in Združenjem proizvajalcev in izvoznikov oblačil Bangladeša (BGMEA), naj zagotovijo, da bodo vse dolgovane odškodnine nemudoma izplačane;

3.  obsoja, da približno tretjina podjetij, ki naj bi bila povezana s tem tovarniškim poslopjem, kot so Adler Modemarkte, Ascena Retail, Carrefour, Grabalok, J. C. Penney, Manifattura Corona, NKD, PWT ali YesZee, še vedno ni prispevala v skrbniški sklad; globoko obžaluje, da je Benetton po mesecih izgovarjanja v skrbniški sklad donatorjev prispeval le 1,1 milijona ameriških dolarjev, kljub temu, da je glede na plačilno zmožnost in obseg sodelovanja s tovarnami v poslopju Rana Plaza obvezni prispevek ocenjen precej višje; podobno obžaluje, da so donacije prav vseh znamk, povezanih s poslopjem Rana Plaza, nezadostne, kar pomeni, da te znamke ne izpolnjujejo svoje odgovornosti do žrtev, med njimi pa Mango, Matalan in Inditex svojih donacij sploh niso želele navesti, medtem ko so druge, npr. Walmart in The Children's Place, prispevale le minimalne zneske;

4.  ugotavlja, da pogajanja za odškodnino po požaru v tovarni Tazreen zdaj potekajo po vzoru dogovora po nesreči v poslopju Rana Plaza; močno obžaluje, da pri tem prihaja do zamud, in poziva, naj se odškodnine izplačajo čim prej;

5.  pozdravlja napredek pri vzpostavitvi stalnega nacionalnega sistema zavarovanja za nesreče pri delu ter spodbuja vlado Bangladeša, naj v zvezi s tem sistemom izpolni zavezo, dano v okviru nacionalnega tristranskega akcijskega načrta; poziva Komisijo, naj po potrebi ta prizadevanja podpre, čeprav ugotavlja, da so sedanja prizadevanja za izplačilo odškodnine sicer resnično velika, vendar bo to ostalo ovira pri doseganju napredka na tem področju;

6.  poziva Komisijo, vlade držav članic EU ter druge, naj razmislijo o predlogih za zavezujoče okvire, s katerimi bodo zagotovile, da bo dostop do pomoči in odškodnin osnovan na potrebi in odgovornosti in ne zgolj na aktivističnih skupinah, ki vodijo kampanje za razkritje in izpostavitev družb, in na prostovoljnih prispevkih podjetij;

7.  pozdravlja pobudo za sklenitev sporazuma, na čelu katere je EU, ki je namenjena zagotovitvi novega začetka na področju varnosti in zdravja pri delu, delovnih pogojih, spoštovanju pravic delavcev in spodbujanju odgovornega poslovanja podjetij v industriji konfekcijskih oblačil v Bangladešu;

8.  je seznanjen z ugotovitvami prvega pregleda sporazuma iz oktobra 2014, iz katerih je razvidno, da so bangladeške oblasti dosegle dober napredek, ter priznava prispevek sporazuma k izboljšanju zdravja in varnosti v tovarnah in delovnih pogojev v industriji konfekcijskih oblačil; vlado Bangladeša vseeno poziva, naj se bolj zavzeto in dejavno loti izvajanja vseh zavez iz sporazuma ter naj bo to njena najpomembnejša prednostna naloga; je prepričan, da je mogoče pred drugim pregledom sporazuma, ki je predviden jeseni 2015, doseči velik napredek pri vseh vprašanjih v zvezi z delom in varnostjo – zlasti kar zadeva pravice delavcev, delovne inšpekcije, dostojne plače, strukturno neoporečnost stavb ter varnost in zdravje pri delu in odgovorno poslovanje podjetij;

9.  je seznanjen z ukrepi Bangladeša za spremembo zakona o delovnih razmerjih po nesreči poslopja Rana Plaza, pri čemer so bile okrepljene temeljne pravice na področju zdravja in varnosti pri delu ter pravice delavcev; obžaluje, da pri tej spremembi niso bile obravnavane številne omejitve svobode združevanja delavcev in da zakon še vedno ni skladen s temeljnimi konvencijami ILO;

10.  v skladu z zavezami v sporazumu poziva vlado in parlament Bangladeša, naj najvišjo prednost namenita sprejetju pravil in predpisov, potrebnih za zagotovitev učinkovitega izvajanja zakona, pri tem pa naj se v celoti posvetujeta s tristranskim posvetovalnim svetom in posebno pozornost namenita izvajanju konvencij ILO št. 87 in 98 o svobodi združevanja in pravici do kolektivnega pogajanja;

11.  je zaskrbljen zaradi razmer v conah izvozne proizvodnje, kjer so sindikati še vedno prepovedani, delovne razmere ter zdravstveni in varnostni standardi pa so slabi; poudarja, da bi morali za tamkajšnje delavce veljati temeljne pravne svoboščine in varnostni standardi, sorazmerni s tistimi, ki veljajo za delavce drugod po državi; močno obžaluje, da predlagani zakon o delovnih razmerjih v conah izvozne proizvodnje delavcem še vedno prepoveduje ustanavljanje sindikatov, ter poudarja, da združenja za socialno varnost delavcev nikakor nimajo pravic in privilegijev, primerljivih s sindikati; poziva vlado Bangladeša, naj veljavnost zakona o delovnih razmerjih takoj in v celoti razširi tudi na te cone;

12.  pozdravlja zvišanje minimalne plače v sektorju konfekcijskih oblačil za 77 % s 35 EUR na 62 EUR mesečno in spodbuja k bolj univerzalnemu izvajanju te odločitve; vseeno opozarja, da minimalna plača v tekstilni industriji v praksi še vedno ne zadošča za pokritje osnovnih potreb delavcev ter da bi morala znašati najmanj 104 EUR, da bi izpolnila ta pogoj; poziva vlado Bangladeša, naj v temeljitem posvetovanju s sindikati in delavci določi minimalno plačo, ki bo omogočila preživljanje; poleg tega poziva vlado, naj poskrbi za to, da bodo vse tovarne oblačil dejansko izplačale plače, ki jih dolgujejo;

13.  pozdravlja, da je bilo od začetka leta 2013 v tekstilni industriji registriranih približno 300 novih sindikatov, s čimer se je njihovo število v tem sektorju podvojilo, vendar je zaskrbljen zaradi upočasnitve ustanavljanja sindikatov v letih 2014 in 2015; spodbuja bangladeške oblasti, naj nadaljujejo v na začetku nakazani pozitivni smeri, da bodo izpolnile cilj ustrezne zastopanosti štirih milijonov delavcev v sektorju konfekcijskih oblačil;

14.  je zelo zaskrbljen nad poročili, da so novoustanovljeni sindikati žrtve diskriminacije, odpuščanj in povračilnih ukrepov; je ogorčen nad zelo razširjeno diskriminacijo sindikatov, na katero kažejo dokumentirana dejanja, med drugim grožnje, nadlegovanje in telesno nasilje nad predstavniki delavcev, vključno z umorom sindikalnega vodje Aminula Islama; odločno poziva vlado Bangladeša, naj se učinkovito loti problema nepoštene delovne prakse in v ta namen sprejme ukrepe, potrebne za pravočasno in pregledno preprečevanje, preiskovanje in preganjanje nepravilnosti, da se bo končala nekaznovanost in da bodo morilci Aminula Islama privedeni pred sodišče; je prepričan, da sta ustrezno usposabljanje in ozaveščanje o delavskih pravicah učinkovita načina za zmanjšanje diskriminacije sindikatov;

15.  meni, da ima obstoj demokratičnih sindikalnih struktur pomembno vlogo pri izboljšanju zdravstvenih in varnostnih standardov, na primer stalni razvoj odborov za varnost pod vodstvom delavcev v vseh tovarnah; poudarja tudi pomen dostopa sindikatov do tovarn, da lahko izobrazijo delavce o tem, kako lahko zaščitijo svoje pravice in poskrbijo za svojo varnost, vključno s pravico do zavrnitve nevarnega dela;

16.  pozdravlja zavezo vlade, da bo preuredila oddelek za inšpekcije tovarn in podjetij, ki naj bi imel na koncu 993 zaposlenih in 23 okrožnih uradov, posodobitev inšpekcijskih služb, izvedeno januarja 2014, ter sprejetje nacionalne politike na področju zdravja in varnosti ter enotnih standardov za zdravstvene in varnostne inšpekcije; poziva Komisijo in mednarodne partnerje, naj ponudijo tehnično pomoč in izmenjavo primerov dobre prakse kot pomoč pri posodobitvi oddelka za inšpekcije tovarn in podjetij; poziva vlado Bangladeša, naj izpolni dane zaveze glede delovnih inšpekcij in naj spoštuje konvencijo ILO št. 81; pozdravlja zaprtje tovarn, ki ne izpolnjujejo varnostnih standardov;

17.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker se v Bangladešu govori o vseprisotni korupciji med zdravstvenimi in varnostnimi inšpektorji ter lastniki tovarn oblačil, in poziva, naj se proti tovrstni praksi stori več;

18.  razume težave, povezane z napredkom pri zaposlovanju inšpektorjev, saj je treba osebje pred nastopom službe najprej ustrezno usposobiti v skladu z enotnim standardom in usklajenimi operativnimi postopki; kljub temu obžaluje, da še vedno ni izpolnjen cilj, da se do konca leta 2013 zaposli 200 inšpektorjev, saj je njihovo število trenutno 173, in poudarja, da je tudi 200 inšpektorjev premalo za nadzor industrije, v kateri so zaposleni štirje milijoni delavcev;

19.  pozdravlja, da so podpisniki sporazuma o požarni in gradbeni varnosti in zveza za varnost delavcev opravili inšpekcijske preglede v vseh tovarnah v njihovi pristojnosti ter da so pripravili več kot 400 načrtov popravnih ukrepov; poziva vlado Bangladeša, naj te ukrepe dopolni s hitro izvedbo inšpekcij tovarn v njeni pristojnosti ter sprejme ustrezne popravne ukrepe; podpira pomemben prispevek ILO pri tem; pozdravlja prizadevanja proizvajalcev, ki želijo izboljšati standarde, ter poziva vse deležnike, naj zagotovijo pravilno izvajanje načrtov popravnih ukrepov;

20.  pozdravlja dejstvo, da je zaenkrat več kot 250 velikih modnih in blagovnih znamk, ki konfekcijska oblačila naročajo v Bangladešu, pristopilo k sporazumu o požarni in gradbeni varnosti ali k zvezi za varnost delavcev in na ta način uskladilo svoja prizadevanja za doseganje večje varnosti v bangladeških tovarnah, ki jih oskrbujejo; v zvezi s tem spodbuja druga podjetja, tudi mala in srednja, naj pristopijo k temu sporazumu; poudarja potrebo po ustrezni vključenosti in sodelovanju vseh deležnikov, če naj se ta sporazum učinkovito izvaja, ter spodbuja njegovo posnemanje v drugih državah, kjer je tveganje visoko;

21.  spodbuja k boljšemu sodelovanju sporazuma o požarni in gradbeni varnosti in zveze za varnost delavcev ter k sistematični izmenjavi poročil o inšpekcijskih pregledih tovarn, da bi se izognili podvajanju dela in različnim standardom; poziva zvezo za varnost delavcev, naj svoja poročila objavi tudi v bengalskem jeziku in na spletu ter jih opremi s slikami, tako da bodo dostopna vsem v državi;

22.  meni, da veliki trgovci na drobno in proizvajalci znamk ob sedanjih proizvodnih vzorcih veliko pripomorejo k otežitvi izboljšanja delovnih pogojev in plač v državah proizvajalkah; je prepričan, da bi lahko ustvarili pravičnejšo tržno strukturo in družbene razmere, če bi te družbe vzdolž svoje celotne dobavne verige zagotovile polno spoštovanje temeljnih delovnih standardov ILO, mednarodno sprejetih standardov družbene odgovornosti podjetij, zlasti nedavno posodobljenih smernic OECD za multinacionalna podjetja, desetih načel globalnega dogovora Združenih narodov, usmerjevalnih standardov ISO 26000 o družbeni odgovornosti, tristranske deklaracije ILO o načelih za multinacionalna podjetja in socialno politiko ter vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah; pozdravlja vodilno pobudo Komisije za odgovorno upravljanje dobavne verige v oblačilnem sektorju, ki upošteva obstoječe nacionalne pobude v Nemčiji, na Nizozemskem, Danskem in v Franciji, ter meni, da je EU sposobna in dolžna biti vodilna svetovna sila pri zagotavljanja odgovornosti v dobavni verigi;

23.  meni, da je pomanjkljiv dostop do informacij v oblačilnem sektorju pogosto največja ovira pri spopadanju s kršitvami človekovih pravic v svetovni dobavni verigi, zato je potreben obvezen sistem poročanja, ki bo zagotavljal informacije, s pomočjo katerih bo mogoče povezati vse subjekte znotraj vrednostne verige posameznega izdelka, od kraja izdelave do trgovcev; meni, da je potrebna nova zakonodaja EU, ki bo vzpostavila pravno obveznost potrebne skrbnosti za podjetja EU, ki svojo proizvodnjo selijo v tretje države, vključno z ukrepi za zagotovitev sledljivosti in preglednosti, v skladu z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah in smernicami OECD za multinacionalna podjetja;

24.  poziva Svet in Komisijo, naj vključita obvezno in izvršljivo klavzulo o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v vse dvostranske trgovinske in naložbene sporazume, ki jih podpisuje EU, s katero bodo evropski vlagatelji primorani spoštovati načela družbene odgovornosti gospodarskih družb, kot so določena na mednarodni ravni, vključno s posodobljenimi smernicami in standardi OECD iz leta 2010, kot so jih določili ZN, ILO in EU; zahteva, naj varnost in zdravje pri delu v prihodnjih trgovinskih sporazumih EU s tretjimi državami zasedata pomembnejše mesto kot sestavni del programa o dostojnem delu ter naj EU nudi tehnično pomoč za izvajanje teh določb, da ne bi ovirale trgovine;

25.  se zaveda, da je zaposlitev v oblačilni industriji pomagala milijonom revnih kmečkih žena v Bangladešu in drugod, da so ubežale pomanjkanju in odvisnosti od moške pomoči; ugotavlja, da delovno silo, ki ni v sindikatih, tvorijo predvsem nekvalificirani delavci in ženske v sektorju konfekcijskih oblačil v državah v razvoju; se zaveda, da je napredek glede zaščite delavcev in njihovih pravic nujen za okrepitev vloge žensk, poudarja, da je treba povečati zastopanost žensk v sindikatih, med drugim tudi v novoustanovljenih v Bangladešu, in pozdravlja, da sporazum priznava pomen krepitve vloge žensk za izboljšanje delovnih standardov;

26.  ugotavlja, da je pobuda „Vse razen orožja“ pomembno vplivala na gospodarski razvoj Bangladeša in da je prispevala k izboljšanju materialnih pogojev milijonov ljudi, zlasti žensk; je obenem prepričan, da lahko omenjena pobuda in sistem splošnih preferencialov brez zdravega pogojevanja glede človekovih in delavskih pravic nizke standarde zaščite delavcev še dodatno poslabšata in ogrozita dostojno delo; poziva Komisijo, naj ugotovi, ali Bangladeš v okviru splošnega sistema preferencialov spoštuje konvencije o človekovih pravicah, pravicah delavcev in okolju, ter naj o tem poroča Parlamentu; poudarja, da bi bilo treba države, ki dobro napredujejo na področju socialnih in delovnih standardov, nagraditi s polnim dostopom njihovih proizvodov do trga;

27.  spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico Federico Mogherini in komisarko Cecilio Malmström, naj v razprave o nadaljnji preferencialni trgovini z Bangladešem še naprej vključujeta ratifikacijo temeljnih standardov ILO, zdravstvene in varnostne inšpekcije in svobodo združevanja;

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Svetu ZN za človekove pravice, vladi in parlamentu Bangladeša ter generalnemu direktorju Mednarodne organizacije dela.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0024.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0045.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0516.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0100.
(5) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31.
(6) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.
(7) UL L 118, 27.4.2001, str. 48.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0049.
(9) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0050.

Pravno obvestilo