Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2156(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0057/2015

Predložena besedila :

A8-0057/2015

Razprave :

PV 30/04/2015 - 3
CRE 30/04/2015 - 3

Glasovanja :

PV 30/04/2015 - 10.7
CRE 30/04/2015 - 10.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0183

Sprejeta besedila
PDF 382kWORD 139k
Četrtek, 30. april 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Evropska investicijska banka - letno poročilo 2013
P8_TA(2015)0183A8-0057/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 30. aprila 2015 o Evropski investicijski banki – letno poročilo 2013 (2014/2156(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke o dejavnosti za leto 2013,

–  ob upoštevanju letnega računovodskega poročila skupine Evropske investicijske banke za leto 2013,

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 175, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije in njenega Protokola št. 5 o statutu EIB,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2012 o inovativnih finančnih instrumentih v povezavi z večletnim finančnim okvirom(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2011(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o letnem poročilu Evropske investicijske banke za leto 2012(3),

–  ob upoštevanju poročila predsednika Evropskega sveta z dne 26. junija 2012 z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. julija 2012 o privlačnosti za naložbe v Evropo(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o dolgoročnem financiranju evropskega gospodarstva(5);

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Dolgoročno financiranje evropskega gospodarstva (COM(2014)0168) z dne 27. marca 2014,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. in 29. junija 2012, v katerih zlasti predlaga povečanje kapitala EIB za 10 milijard EUR,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 27. in 28. junija 2013, v katerih poziva k oblikovanju novega naložbenega načrta v podporo malim in srednjim podjetjem ter spodbudo financiranju gospodarstva,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 22. maja 2013, v katerih je ta določil cilj usmeritve vseh politik EU v podporo konkurenčnosti, delovnim mestom in rasti,

–  ob upoštevanju sporočil Komisije o inovativnih finančnih instrumentih z naslovom „Okvir za naslednjo generacijo inovativnih finančnih instrumentov“ (COM(2011)0662) in „Pilotna faza pobude za projektne obveznice Evropa 2020“ (COM(2011)0660),

–  ob upoštevanju povečanja kapitala Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), zlasti v zvezi z vprašanjem povezav med EIB in EBRD,

–  ob upoštevanju sklepa o razširitvi območja dejavnosti EBRD na Sredozemlje(6),

–  ob upoštevanju novega memoranduma o soglasju med EIB in EBRD, podpisanega 29. novembra 2012,

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1080/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011(7) o zunanjem mandatu EIB 2007–2013,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom „Naložbeni načrt za Evropo“ (COM(2014) 0903),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za proračunski nadzor in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0057/2015),

A.  ker je treba nemudoma in učinkovito zbrati vse možne vire držav članic in EU, tudi vire EIB, da bi spodbudili in okrepili javne in zasebne naložbe, povečali konkurenčnost in spodbudili ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in infrastrukture v skladu s strategijo Evropa 2020, in ker je EIB instrument, namenjen podpori socialne kohezije, ki lahko nudi dragoceno pomoč državam članicam, ki so se v kritičnih socialnih in gospodarskih razmerah, s katerimi se soočamo, znašle v težavah;

B.  ker je gospodarska in finančna kriza v povezavi z varčevalnimi politikami v številnih državah članicah resno spodkopala gospodarsko rast, zaradi česar so se strmo poslabšale socialne razmere ter vztrajno naraščajo neenakosti in neravnovesja med evropskimi regijami, cilji socialne kohezije in realne konvergence pa niso bili doseženi, kar je destabiliziralo evropsko združevanje in demokracijo;

C.  ker EIB ni komercialna banka in bi morala ohraniti ključno vlogo pri spodbujanju financiranja dobrih javnih in zasebnih dolgoročnih naložb, hkrati pa še naprej izvajati svoje bonitetne bančne prakse, da bi lahko ohranila zelo močen kapitalski položaj in s tem pozitivno vplivala na pogoje financiranja;

D.  ker bi si bilo treba zlasti prizadevati za razširitev skupnih ukrepov (z vključevanjem sredstev Evropskega investicijskega sklada ali drugih jamstev) za financiranje malih in srednjih podjetij ter naložb v trajnostne opredmetene in neopredmetene infrastrukture, pri tem pa bi se bilo treba zavedati, da je eden od razlogov za upad naložb in kreditiranja izguba konkurenčnosti gospodarstev držav članic;

E.  ker bi morala EIB še naprej izpolnjevati svoj mandat za financiranje projektov v okviru zunanjega delovanja EU, hkrati pa spoštovati visoke socialne in okoljske standarde;

F.  ker bi morala EIB naložbe izbirati neodvisno in na podlagi njihove izvedljivosti, dodane vrednosti in učinka na okrevanje gospodarstva;

G.  ker bi se morala EIB razvijati v smeri modela razvojne banke, hkrati pa bi morala izboljšati makroekonomsko usklajevanje z državami članicami;

H.  ker bi morala biti EIB ne le finančna institucija, ampak tudi banka znanja in dobre prakse;

I.  ker se je sorazmerno majhen in visoko koncentriran trg listinjenja v Evropski uniji, ki zagotavlja omejeno listinjenje posojil malim in srednjim podjetjem, zaradi krize še bolj skrčil;

Naložbe

1.  je seznanjen z letnim poročilom EIB za leto 2013 in povečanjem dejavnosti skupine na področju financiranja za 37 % na 75,1 milijarde EUR v letu 2013; je zaskrbljen nad gospodarskim zastojem v EU, zlasti nad znatnim zmanjšanjem javnih in zasebnih naložb, ki so za približno 18 % pod ravnjo iz leta 2007, ter osupljivim 35-odstotnim zmanjšanjem posojil malim in srednjim podjetjem med letoma 2008 in 2013; poudarja, da to zmanjšanje močno ovira trajnostno oživitev, pa tudi pravi napredek na poti k ciljem strategije Evropa 2020;

2.  v zvezi s tem poudarja, da nacionalne napovedi kažejo, da skoraj polovica vseh držav članic ne bo dosegla svojih nacionalnih ciljev glede programov izobraževanja in zmanjšanja toplogrednih plinov do leta 2020 ter da je trend na področjih zaposlovanja in zmanjšanja revščine še bolj negativen;

3.  ugotavlja, da okrepitev finančnih instrumentov EIB ne more nadomestiti nacionalnih ekonomskih politik in strukturnih reform, usmerjenih v trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest;

4.  je seznanjen s sporočilom Komisije o naložbenem načrtu za Evropo (COM(2014)0903), ki vključuje obstoječa sredstva in s katerim naj bi pritegnili zasebni kapital v razmerju 1:15; ugotavlja, da je namen ponovno oživiti gospodarstvo EU z mobilizacijo 315 milijard EUR v naslednjih treh letih v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe; opozarja, da bo izvajanje naložbenega načrta v EIB zahtevalo dodatne človeške vire, da bo lahko izpolnila svoj mandat;

5.  v zvezi s tem je seznanjen z ustanovitvijo projektne skupine pod vodstvom Komisije in Evropske investicijske banke ter pričakuje predloge za ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki naj bi bili sprejeti v okviru rednega zakonodajnega postopka; poudarja, da bi bilo treba v teh zakonodajnih predlogih visokokakovosten postopek upravljanja in izbora ter demokratično odgovoren okvir spremljanja in ocenjevanja, na katerih bo temeljil sklad, ki bi moral biti čim bolj pregleden pri določanju meril, ki jih bo uporabljal za opredelitev projektov, ki se bodo šteli za primerne za vključitev v financiranje;

6.  pričakuje, da bo naložbeni načrt Komisije spodbujal in olajšal dostop do financiranja v državah članicah in regijah; ponavlja, da mora EIB nujno sodelovati z evropskimi skladi, zlasti v omenjenih državah in regijah, da se lahko izvedejo produktivne javne naložbe ter bistveni infrastrukturni projekti;

7.  meni, da bi morali imeti prednost projekti z evropsko dodano vrednostjo ter pozitivno analizo stroškov in koristi; poudarja pomen izvajanja projektov, ki bi lahko imeli čim večji učinek z vidika ustvarjanja delovnih mest; poudarja, da se je treba osredotočiti na bolj tvegane projekte, ki težje izpolnijo pogoje za bančno financiranje; opozarja, da bi lahko projektna skupina občutila politične pritiske, naj podpira projekte, ki jih favorizirajo določene interesne skupine, zaradi katerih bi bila lahko sredstva napačno razporejena za nedonosne naložbe, ki niso v javnem interesu;

8.  poudarja, da jamstva, ki jih Komisija predvideva za Evropski sklad za strateške naložbe, ne pomenijo nov denar, ampak prerazporejena sredstva; poudarja, da je bistvenega pomena opredeliti oportunitetne stroške take prerazporeditve in zato izrecno določiti, v kolikšni meri bi moral skupni donos iz predvidenih dodatnih naložb, ki naj bi jih sofinanciral Evropski sklad za strateške naložbe, presegati donos, ki bi ga dosegli s prvotno razporeditvijo prerazporejenih sredstev;

9.  poudarja, da bi si morali v procesu izbire projektov prizadevati za izogibanje učinkom izrivanja in prerazporejanja, zato bi moral biti ta postopek osredotočen na projekte z evropsko dodano vrednostjo in velikim potencialom za inovacije, ki izpolnjujejo merilo dodatnosti; poudarja, da je treba upoštevati potencial izbranih projektov za povečanje zaposlovanja v tistih državah EU, ki jih pesti visoka brezposelnost;

10.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj v prihodnjem zakonodajnem predlogu skrbno oceni dele proračunskega okvira EU, ki naj bi zagotavljali jamstva Evropskemu skladu za strateške naložbe, da bi minimizirala oportunitetne stroške prerazporeditve takih sredstev; poziva tudi Svet, Komisijo in svet guvernerjev EIB, naj ustrezno ocenijo učinke prerazporeditve, ki jih bo imel novi naložbeni načrt, in sicer možno povečanje dobičkov vlagateljev na stroške strank, ki morajo plačati uporabo nove infrastrukture, da se zagotovi primerna donosnost naložbe; poziva EIB in Komisijo, naj dodatno ocenita sestavo naložbene vrzeli v EU, in sicer, ali je premalo zasebnih ali javnih naložb, ter naj določita, katere vrste naložb, zasebne ali javne, naj bi bile predmet pomoči, in kolikšni produktivni učinki naložbe se pričakujejo;

11.  ugotavlja,, da je Evropska centralna banka izrazila pripravljenost kupiti obveznice Evropskega sklada za strateške naložbe na sekundarnem trgu, če jih bo sklad izdal sam ali bo to v njegovem imenu storila EIB;

12.  poudarja, da je treba doseči novo ravnovesje med boljšim ocenjevanjem in najboljšimi možnimi naložbami, tako da bo mogoče usmerjati gospodarstvo v smeri trajnostne rasti in okrevanja s številnimi delovnimi mesti;

13.  ponovno opozarja na pomen strategije Evropa 2020; poudarja, da bi moral prihodnji sveženj naložb bolj upoštevati splošne cilje kohezijske politike, trajnosti in energetske učinkovitosti; poziva Komisijo in svet guvernerjev EIB, naj s tem namenom izboljšata svoje kazalnike uspešnosti za kakovostne naložbe;

14.  poudarja, da ima EIB bistveno vlogo pri financiranju naložbenega načrta za Evropo z dodelitvijo 5 milijard EUR za ustanovitev novega Evropskega sklada za strateške naložbe; zato poziva Svet, Komisijo in svet guvernerjev EIB, naj ustrezno ocenijo skladnost novih nalog, naloženih EIB s tem načrtom, z viri EIB;

15.  v zvezi s tem meni, da bo treba za ustrezno sodelovanje EIB pri naložbenem načrtu precej povišati najvišji znesek za posle dajanja in najemanja posojil EIB v naslednjih petih letih, da bi znatno povečali njeno bilančno vsoto; meni, da bo previsoka stopnja vzvoda spodkopala cilje naložbenega načrta;

16.  meni, da bo spodbujanje institucionalnega okvira za delovanje enotnega kapitalskega trga pozitivno vplivalo na hitrejše izvajanje naložbenega načrta;

17.  poudarja pa, da sedanji poslovni načrt EIB predvideva zmanjšanje posojilnih tokov na 67 milijard EUR leta 2014 in 2015, medtem ko naj bi leta 2016 v povprečju znašali 58,5 milijard EUR;

18.  poudarja, da dodatne posojilne zmogljivosti, ki jih je omogočilo nedavno povečanje kapitala EIB za 10 milijard EUR, niso bile dovolj izkoriščene; poziva delovno skupino, naj čim bolj podpira ukrepe za povečanje obsega posojil EIB;

19.  poziva Komisijo, naj spodbuja večstransko sodelovanje med EIB in nacionalnimi promocijskimi bankami za krepitev sinergij, delitev tveganj in stroškov ter zagotavljanje primernih posojil projektom EU s pozitivnim učinkom na produktivnost, odpiranje delovnih mest, varstvo okolja ter kakovost življenja;

20.  poziva Komisijo in EIB, naj v okviru svojega delovanja spodbujata naložbe, ki prinašajo očitno socialno korist, vključno z večjo stopnjo zaposlenosti, da bi s posojanjem spodbudili dejavnosti, katerih namen je zmanjšanje brezposelnosti, s posebnim poudarkom na ustvarjanju možnosti zaposlovanja za mlade, ter naj spodbujata javne in produktivne naložbe in nepogrešljive infrastrukturne projekte, zlasti v državah članicah, kjer je brezposelnost visoka, BDP pa podpovprečen;

21.  ponavlja svojo previdno podporo razvoju javno-zasebnih partnerstev, ki lahko imajo, če so dobro zastavljena, pomembno vlogo na področju dolgoročnih naložb, digitalnega gospodarstva, raziskav in inovacij, človeškega kapitala ter evropskih prometnih, energetskih ali telekomunikacijskih omrežij; obžaluje, da so se pomanjkljiva javno-zasebna partnerstva spremenila v drag sistem javnega financiranja zasebnega sektorja, ki ustvarja javni dolg; poudarja tudi, da se taka financiranja pogosto srečujejo s težavami zaradi nepreglednosti ter asimetričnih informacij v izvedbenih klavzulah med javnimi in zasebnimi agenti, običajno v korist zasebnega sektorja;

22.  predlaga, naj EIB okrepi svoje zmogljivosti za sektorske analize in svoje delo na področju makroekonomskih analiz;

Instrumenti za porazdelitev tveganja in projektne obveznice

23.  poudarja, da bi bilo treba instrumente za porazdelitev tveganja, pri katerih gre za zagotavljanje javnih subvencij, predvideti samo, če pride do tržnih pomanjkljivosti, ki povzročijo zunanje stroške, ali za izvajanje misij javnega interesa, kot je zagotavljanje javnih dobrin in storitev splošnega gospodarskega interesa, ob upoštevanju, da tak pristop vedno vsebuje tveganje socializacije izgub in privatizacije dobičkov; se zaveda, da bi v primeru neuspeha moral izgube plačati javni sektor;

24.  poudarja, da bi bilo treba vsakršno uporabo javnih sredstev pri instrumentih za porazdelitev tveganja in zlasti pri tranšah prve izgube naložbenih nosilcev izrecno povezati z zmanjšanjem merljivih negativnih zunanjih stroškov, ustvarjanjem merljivih pozitivnih zunanjih stroškov ali izvajanjem obveznosti javnih služb ter storitev javnega gospodarskega interesa; poudarja, da člen 14 PDEU zagotavlja pravno podlago za vzpostavitev te povezave, in sicer prek rednega zakonodajnega postopka;

Mala in srednja podjetja

25.  poudarja, da so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva in da bi morala biti zaradi tega glavni cilj naložb; je zaskrbljen, da dostop do financiranja ostaja ena od najbolj perečih težav, s katero se soočajo mala in srednja podjetja v Evropi; poudarja, da je treba učinkoviteje razdeljevati finančna sredstva malim in srednjim podjetjem s širokim krogom zasebnih vlagateljev za zagotavljanje takega financiranja;

26.  poziva EIB, naj v celoti analizira zmanjšanje financiranja malih in srednjih podjetij ter predloži izčrpen načrt, ki bo mala in srednja podjetja po vsej Evropi spodbudil, naj kadar koli je mogoče zaprosijo za financiranje pod okriljem EIB; poziva Komisijo in EIB, naj ocenita učinke gospodarske krize na bančni sistem in končne prejemnike finančnih sredstev EIB, zlasti v malih in srednjih podjetjih, sektorju socialnega gospodarstva ter javnih družbah; poziva EIB, naj oceni učinke in rezultate svoje pomoči malim in srednjim podjetjem v Evropi v obdobju od leta 2010 do 2014 na realno gospodarstvo ter o njih podrobno poroča;

27.  opozarja, da je v evropskem gospodarstvu velik delež mikropodjetij, in pozdravlja ukrepe, ki jih je sprejela EIB za mikrofinančna posojila v Evropi; poziva k nadaljnjim vlaganjem v ta sektor zaradi pomena mikropodjetij na področju odpiranja delovnih mest;

28.  izpostavlja zlasti realne koristi uporabe mehanizmov za porazdelitev tveganja pri spodbujanju financiranja za mala in srednja podjetja ter inovacije v Evropi;

29.  pozdravlja večjo pomoč malim in srednjim podjetjem v Evropski uniji, ki je znašala 21,9 milijarde EUR, s čimer je dostop do financiranja zagotovila več kot 230 000 malim in srednjim podjetjem;

30.  poziva EIB, naj še poveča svoje zmogljivosti posojanja malim in srednjim podjetjem; poudarja pomen krepitve drugih instrumentov EIB, na primer evropskega mikrofinančnega instrumenta za zaposlovanje in socialno vključenost Progress;

31.  pozdravlja izvajanje in razvoj novih dejavnosti na področju financiranja trgovine v državah, ki jih je prizadela gospodarska kriza, zlasti z mehanizmom za financiranje trgovine za MSP ali na podlagi posebej prilagojenih finančnih rešitev, kot je evropski mikrofinančni instrument Progress, ki je namenjen finančni vključenosti; spodbuja EIB, naj koristi teh novih instrumentov razširi na nove upravičence na evropski ravni;

32.  vztraja, da Komisija v oceni z decembra 2014 upošteva tako negativne kot pozitivne učinke projektov v pilotni fazi pobude za projektne obveznice; obžaluje, da je EIB podprla nekaj neizvedljivih in nevzdržnih infrastrukturnih projektov; meni, da bi morala EIB vlagati v projekte, ki prinašajo otipljive gospodarske koristi, so okolju prijazni ali izpolnjujejo potrebe in interese ljudi, katerim naj bi služili;

33.  obžaluje vlogo EIB in Komisije pri projektu Castor, ki se financira v okviru pobude za projektne obveznice, pri katerem je bila opravljena ocena tveganja, v kateri se ni upoštevalo tveganje povečane potresne dejavnosti, povezano z vbrizgavanjem plina, kljub študijam, ki jasno opozarjajo na morebitno nevarnost tega(8); poziva Komisijo in EIB, naj ukrepata in preprečita, da bi Španski državljani morali plačati odškodnino (prek višjega javnega primanjkljaja ali višjih cen energije) v vrednosti 1300 milijonov EUR za projekt, ki je bil izredno slabo ocenjen; poziva Komisijo, naj upošteva priporočila evropske varuhinje človekovih pravic in razišče, ali bi bilo treba odločitve španske vlade v zadevi Castor šteti za prepovedano državno pomoč;

34.  obžaluje, da je EIB financirala odsek avtoceste Passante di Mestre potem, ko so italijanske oblasti javno objavile, da sta bila izvršna direktorja glavnega podizvajalca aretirana zaradi davčne goljufije; ker italijanske oblasti še vedno preiskujejo korupcijski škandal, povezan z gradnjo in upravljanjem odseka Passante di Mestre, poziva EIB, naj projekta Passante di Mestre ne financira prek pobude za projektne obveznice ali drugega finančnega instrumenta, ter naj pri obravnavi uporabe projektnih obveznic zagotovi izvajanje politike ničelne tolerance do goljufij;

35.  poziva EIB, naj poveča svojo zmogljivost prevzemanja tveganj s spodbujanjem posojanja tistim sektorjem gospodarstva, ki imajo potencial za ustvarjanje rasti in odpiranje delovnih mest, vendar pa imajo težave pri pridobivanju finančnih sredstev brez ustreznih jamstev;

36.  zato poziva k celoviti oceni pilotnih projektov na podlagi vključujočega in odprtega posvetovalnega postopka, v katerem bi sodelovala javnost ter nacionalni in lokalni organi; izpostavlja tudi potrebo po ocenjevanju financiranih projektov z vidika dodane vrednosti, okolja, produktivnosti in delovnih mest; poudarja, da je pobuda za projektne obveznice šele v pilotni fazi; poziva Komisijo, naj z rednim zakonodajnim postopkom predloži zakonodajni predlog, ki bo zastavil boljši okvir za strategijo projektnih obveznic v prihodnosti, vključno s povečanjem obsega kazalnikov uspešnosti za kakovostne naložbe EIB, da bi v čim večji meri ugotavljali in merili učinek projektov, ki se financirajo, v smislu zunanjih stroškov ter njihove družbene in okoljske koristi;

37.  je zaskrbljen zaradi možnega posploševanja pobud za projektne obveznice kot sredstev za zmanjševanje stroškov zasebnih založb prek nižjih obrestnih mer ali socializacije izgub, namesto ožjega obsega uporabe za zagotavljanje pomoči za naložbe v javnem interesu, kjer se lahko dokaže, da zasebne naložbe zagotavljajo nepogrešljivo strokovno znanje, ki ga javni sektor nima;

Energija in podnebje

38.  poziva EIB, naj zagotovi pravilno izvajanje svojih novih meril za posojila za energetske projekte in o tem redno in javno poroča;

39.  poziva EIB, naj okrepi svoja prizadevanja za naložbe, da bi znatno zmanjšala svoj ogljični odtis, ter oblikuje politike, ki bi Uniji omogočile izpolnjevanje njenih podnebnih ciljev; pozdravlja, da bo EIB opravila oceno vpliva na podnebje in ponovno pregledala vse svoje dejavnosti za leto 2015, kar bi lahko vodilo k prenovi politike varstva okolja; upa, da bo energetsko politiko EIB konkretno podprl njen standard emisijskih vrednosti, ki se bo uporabljal za vse projekte proizvodnih obratov na podlagi fosilnih goriv, da bi izločili naložbe, katerih predvidene emisije ogljika presegajo mejne vrednosti; poziva EIB, naj redno pregleduje standard emisijskih vrednosti in uporablja strožje zaveze;

40.  pozdravlja vse korake EIB na poti k prehodu na obnovljive vire energije; poziva k odpravi regionalnih neravnotežij pri posojanju sektorju obnovljivih virov energije, zlasti z namenom, da bi podprli projekte v državah članicah, ki so odvisne od neobnovljivih virov energije, in upoštevali razlike med gospodarstvi držav članic, in k temu, da bi v prihodnosti več pozornosti posvetili manjšim energetskim projektom za od električnega omrežja ločene in decentralizirane sisteme energije iz obnovljivih virov, v katerih sodelujejo državljani in skupnosti; meni, da bi ti energetski viri zmanjšali močno odvisnost Evrope od zunanje energije, izboljšali zanesljivost oskrbe in spodbudili ustvarjanje zelene rasti in delovnih mest; poudarja pomen financiranja za energetsko učinkovitost, energetska omrežja ter z njimi povezane raziskave in razvoj;

41.  poziva EIB, naj poveča obseg posojanja za projekte energetske učinkovitosti v vseh sektorjih, zlasti če se nanašajo na optimizacijo procesov, mala in srednja podjetja, stavbe in mestno okolje; poziva EIB, naj v skladu s kohezijsko politiko prednostno obravnava zelo prikrajšana območja;

42.  poziva EIB, naj predstavi oceno možnosti postopne ukinitve posojanja za projekte, pri katerih ne gre za obnovljive vire energije;

Infrastruktura

43.  poudarja, da so naložbe v trajnostne infrastrukturne projekte ključ do izboljšanja konkurenčnosti in ponovne rasti ter delovnih mest v Evropi; zato poziva, naj se finančna sredstva EIB razporedijo na območjih, ki jih je najbolj prizadela visoka brezposelnost; opozarja, da bi moralo biti financiranje EIB osredotočeno zlasti na tiste države, ki zaostajajo z vidika kakovosti in razvoja infrastrukture;

44.  spodbuja, da se pri dejavnostih financiranja mestnih območij, ki jih izvaja EIB, večji poudarek nameni družbeni trajnosti; priznava, da je EIB pri financiranju socialnih stanovanj dosegla napredek, a poudarja, da so potrebne dodatne raziskave in dejavnosti o družbeni trajnosti v okviru trajnostne prenove mest;

Raziskave in inovacije

45.  pozdravlja začetek izvajanja prvih operacij iz pobude za financiranje rasti in poudarja pomen ustreznega financiranja za inovativne projekte in inovativna zagonska podjetja;

Zaposlovanje in socialne zadeve

46.  je seznanjen z začetkom izvajanja pobude Znanja in spretnosti ter delovna mesta – naložbe v mlade ter poziva EIB, naj pospeši izvajanje te pobude in razmisli o njeni razširitvi;

Upravljanje, preglednost in odgovornost

47.  poziva EIB, naj v sodelovanju z državami članicami tesneje spremlja izvajanje projektov, da bi zagotovili učinkovito in dobro upravljanje dodeljenih sredstev;

48.  poudarja, da so iz geografske porazdelitve financiranja, ki ga zagotavlja EIB, razvidna precejšnja razhajanja med posojili različnim državam članicam; zato poziva EIB, naj oceni razloge za taka razhajanja in zagotovi, da bodo finančne institucije v vseh državah članicah popolnoma sposobne upravljati in izvajati programe EIB; poziva tudi k pripravi posebnih informativnih kampanj v vseh državah članicah za osveščanje o posebnih programih EIB; poziva tudi k tesnejšemu sodelovanju med EIB in nacionalnimi organi, da bi se spopadli z ozkimi grli, ki ovirajo podpis in izvajanje projektov EIB;

49.  ponavlja, da sta se Svet in Evropski parlament dogovorila, da je prišel čas, ko je treba preučiti racionalizacijo sistema evropskih javnih finančnih institucij(9);

50.  poziva EIB, naj izboljša neodvisnost in učinkovitost svoje službe za mehanizem pritožb; poziva upravni odbor EIB, naj upošteva priporočila te službe; poziva EIB, naj upošteva mnenja Evropske varuhinje človekovih pravic in naj izboljša sodelovanje, da bi preprečili situacije, kot je preiskava pritožbe 178/2014/AN proti Evropski investicijski banki(10);

51.  je prepričan, da je na voljo še precej manevrskega prostora za izboljšanje preglednosti, ocenjevanja ekonomskega in socialnega učinka posojil ter učinkovitosti pri izvajanju skrbnih pregledov; ponovno poziva EIB, naj posreduje podrobnosti o svojem pristopu k pospešenemu uvajanju ukrepov, ki naj bi te težave odpravili, in zahteva, da EIB skupaj s Komisijo pripravi seznam strogih meril za izbiro finančnih posrednikov, ki bo javno dostopen;

52.  obžaluje izid pregleda politike preglednosti EIB; nova politika je šibkejša od prvotne in ne odpravlja popolnoma popolni odpravi dosedanje kulture tajnosti EIB in poziva EIB, naj svoje dejavnosti izvaja pod predpostavko, da jih bo morala razkriti, in ne pod predpostavko zaupnosti,; opozarja, da mora EIB zagotoviti skladnost svoje politike preglednosti z določbami Uredbe (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije; obžaluje tudi, da indeks preglednosti razvojne pomoči za leto 2013(11) kaže, da sta preglednost in odgovornost EIB slabi;

53.  poziva EIB, naj ne sodeluje s finančnimi posredniki z negativnimi referencami glede preglednosti, davčnih utaj, agresivnih praks davčnega načrtovanja ali uporabe drugih škodljivih davčnih praks, kot so odločitve o davkih, nepošteno oblikovanje transfernih cen, goljufije, korupcija ter okoljski in socialni učinki, ali brez prave lokalne odgovornosti ter naj posodobi svoje politike o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma; poudarja potrebo po celovitejši preglednosti glede globalnih posojil, da bi zagotovili natančno preučitev učinka tovrstnega posrednega posojanja; spodbuja EIB, naj bo neposredno financiranje in financiranje prek posrednikov odvisno od razkritja podatkov, povezanih z davki, po posameznih državah v skladu z določbami CRD IV za kreditne institucije ter informacij o dejanskem lastništvu; v ta namen poziva EIB, naj vzpostavi novo politiko odgovorne obdavčitve s pregledom svoje politike glede nekooperativnih jurisdikcij leta 2015;

54.  poziva EIB, naj ne sodeluje s subjekti iz jurisdikcij, kjer velja davčna tajnost in „v katerih zlasti ni davkov oziroma so samo nominalni davki, ni dejanske izmenjave informacij s tujimi davčnimi organi in ni preglednih zakonodajnih, pravnih ali upravnih določb, ali območij, kot jih opredeli Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ali Projektna skupina za finančno ukrepanje“(12);

55.  poziva EIB, naj zavzame vodilno in zgledno vlogo pri vprašanjih v zvezi z davčno preglednostjo in odgovornostjo; zlasti poziva EIB, naj zbira podrobne podatke o plačilih davkov, ki izhajajo iz njenih naložb in posojil, zlasti o obdavčenju podjetniških dobičkov ter zlasti v državah v razvoju, ter naj te podatke letno analizira in objavlja;

56.  pozdravlja vzpostavitev javnega registra dokumentov v skladu z Uredbo (ES) št. 1367/2006;

57.  obžaluje, da v zvezi z nedavnim primerom Mopani/Glencore EIB noče objaviti ugotovitev svoje notranje preiskave; se s posebno pozornostjo seznanja s priporočili evropske varuhinje človekovih pravic Evropski investicijski banki v zvezi s pritožbo 349/2014/OV(13), naj EIB ponovno razmisli o zavrnitvi odobritve dostopa do poročila o preiskavi domnevne davčne utaje družbe Glencore v zvezi s financiranjem rudnika bakra Mopani v Zambiji; poziva EIB, naj upošteva priporočila evropske varuhinje človekovih pravic;

58.  obžaluje premajhno raznovrstnost v upravnem odboru, svetu guvernerjev in svetu direktorjev EIB, zlasti glede spola; poziva EIB, naj uresniči duh direktive o kapitalskih zahtevah, ki v členu 88(2) banke zavezuje, naj „določijo tudi cilj zastopanosti spola, ki je v upravljalnem organu premalo zastopan, in pripravijo politiko glede tega, kako bi za dosego tega cilja povečali število predstavnikov premalo zastopanega spola v upravljalnem organu. Cilj, politika in njeno izvajanje se objavijo“;

59.  ponavlja, da je bilo dogovorjeno, da guverner Evropske banke za obnovo in razvoj za Unijo zagotovi letno poročanje Parlamentu o uporabi kapitala, o ukrepih za zagotavljanje preglednosti o tem, kako je Evropska banka za obnovo in razvoj prispevala k ciljem Unije, o prevzemanju tveganj ter o sodelovanju med EIB in Evropsko banko za obnovo in razvoj zunaj Unije; obžaluje, da guverner in Komisija nista bila proaktivna glede izvajanja te zakonske določbe(14);

60.  izraža zadovoljstvo, ker je EIB podpisala mednarodno pobudo za pregledno pomoč in začela v tem okviru razkrivati informacije o posojilih zunaj Evropske unije;

Zunanje politike

61.  poudarja, da bi morale biti zunanja politika EIB in zlasti regionalne tehnične operativne smernice skladne s cilji EU, opredeljenimi v členu 21 PEU; poziva k polnemu spoštovanju zakonodaje držav upravičenk;

62.  pozdravlja vzpostavitev okvira za merjenje rezultatov za dejavnosti zunaj EU in poročila o njegovem izvajanju;

63.  poziva EIB, naj oceni možnost povečanja zunanjega financiranja za vzhodne in južne sredozemske sosedske države EU v okviru sedanjega mandata;

64.  pozdravlja, da je v mandatu za zunanja posojila za obdobje 2014–2020 določeno, da mora EIB objaviti poročila o zaključku projektov; pričakuje, da bo EIB to zahtevo izpolnila že leta 2015;

65.  ponovno poziva Evropsko računsko sodišče, naj pred vmesnim pregledom zunanjega mandata EIB pripravi posebno poročilo o uspešnosti zunanjih posojilnih dejavnosti EIB in njihovi usklajenosti s politikami EU in primerja njihovo dodano vrednost glede na lastne vire, ki jih uporablja EIB; poziva Evropsko računsko sodišče, naj v svoji analizi razlikuje med jamstvi, ki se odobrijo iz proračuna EU, investicijskim skladom, ki ga je zagotovil Evropski razvojni sklad, različnimi oblikami kombiniranja, ki se uporabljajo v infrastrukturnem skrbniškem skladu EU-Afrika, karibskim naložbenim skladom in naložbenim skladom za Pacifik ter uporabo vrnjenih skladov za te naložbe; poziva Evropsko računsko sodišče, naj analizira tudi, kako EIB upravlja s sredstvi iz proračuna EU v okviru sklada za spodbujanje naložb prek Evropskega razvojnega sklada in prek različnih oblik kombiniranja v okviru mehanizmov kombiniranega financiranja, ter kako uporablja vračila za te naložbe;

Dodatna priporočila

66.  poziva EIB in Parlament, naj vzpostavita platformo, na kateri bo potekal dialog med EIB in ustreznimi odbori Parlamenta; na podlagi tega poziva EIB, naj Parlamentu vsako četrtletje poroča o napredku in dejavnostih EIB ter o tem razpravlja; predlaga, da se med predsednikom EIB in Parlamentom vzpostavi redni strukturirani dialog, podoben četrtletnemu monetarnemu dialogu med ECB in Parlamentom, s čimer bi okrepili parlamentarni nadzor nad dejavnostmi EIB in poenostavili okrepljeno sodelovanje in usklajevanje med institucijama;

67.  ugotavlja, da se zlasti mala podjetja še naprej pritožujejo zaradi nedostopnosti financiranja iz zunanjih posojilnih zmogljivosti EIB in financiranja v okviru Evropskega investicijskega sklada; zato zahteva, da se opravi letna raziskava o tem, koliko malih in srednjih podjetij, zlasti mikropodjetij, je izkoristilo instrumente financiranja in katere ukrepe je sprejela EIB glede politik, ki se nanašajo na posrednike, ki jih EIB uporablja, da bi malim in srednjim podjetjem olajšala učinkovit dostop do financiranja;

68.  poziva k celoviti oceni tveganj in sistemov nadzora, povezanih s kombiniranim financiranjem z Evropsko komisijo, in k pripravi poročila o tem, pri čemer naj se upošteva učinek kombiniranih dejavnosti ne le glede nadzora, temveč tudi možnosti upravljanja;

69.  pozdravlja visoko kakovost sredstev EIB, saj je stopnja slabih posojil v celotnem portfelju posojil skoraj 0 % (0,2 %); meni, da mora EIB nujno obdržati bonitetno oceno AAA, da bo imela še naprej dostop do mednarodnih kapitalskih trgov po najboljših pogojih financiranja, kar prinaša pozitivne učinke med celotnim trajanjem projektov ter za vse deležnike in poslovni model EIB;

70.  ugotavlja, da bo v letu 2015 prenovljen tristranski sporazum iz člena 287(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ureja sodelovanje med EIB, Komisijo in Računskim sodiščem glede načinov, kako Računsko sodišče nadzira dejavnosti EIB, s katerimi slednja upravlja sklade Unije in držav članic; poziva EIB, naj posodobi pristojnosti Evropskega računskega sodišča na tem področju, in sicer z vključitvijo novih skladov EIB, ki se nanašajo na javne sklade iz EU ali Evropski razvojni sklad;

71.  pozdravlja, da je Svet EIB leta 2013 odobril politiko boja proti goljufijam in s tem potrdil pristop ničelne tolerance do goljufij;

72.  poziva k večji uspešnosti usmerjenosti k ciljem, manjšemu obsegu regulacije in večji prožnosti pri dodeljevanju sredstev EIB;

73.  poziva EIB, naj vzpostavi strukturiran komunikacijski proces s parlamenti, vladami in socialnimi partnerji, da bi v rednih časovnih presledkih iskali pobude za ustvarjanje delovnih mest, s katerimi bo mogoče vzdržno povečati konkurenčnost Evrope;

74.  pozdravlja, da je bila zagotovljena pomoč malim in srednjim podjetjem v regijah, kjer brezposelnost mladih presega 25 %;

75.  pozdravlja, da sta pobuda za podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in pobuda za financiranje rasti osredotočeni na podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo (podjetja z 250 do 3000 zaposlenimi), zlasti na inovativna tovrstna podjetja;

76.  pozdravlja novo pobudo EIB „Znanja in spretnosti ter delovna mesta – naložbe v mlade“, ki je osredotočena na instrumente financiranja za poklicno usposabljanje in mobilnost dijakov/vajencev, da bi mladim zagotovili možnosti trajne zaposlitve, ter poziva k še večji pozornosti do poklicnega usposabljanja in večjim naložbam v tem posojilnem programu v naslednjih letih; meni pa, da ta program ne bi smel preusmerjati finančnih sredstev od sedanjega sistema štipendij, zlasti v okviru programa Erasmus+; poudarja, da je treba mobilnost obravnavati kot priložnost ter da mora ostati prostovoljna in da ne sme spodbujati upadanja prebivalstva na območjih, ki jih je prizadela brezposelnost, in njihove marginalizacije; poziva, da je treba posebno pozornost nameniti projektom, ki bodo omogočili ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, zlasti projektom za ustvarjanje delovnih mest za mlade, povečevanje deleža žensk na trgu dela, zmanjševanje dolgoročne brezposelnosti ter za izboljševanje dostopa do dela za prikrajšane skupine;

77.  pozdravlja obsežne izkušnje EIB pri financiranju izobraževanja in usposabljanja prek finančnih operacij študentskih posojil, izvedenih v Evropi, zlasti ob upoštevanju jamstvenih shem za študentska posojila za magistrski študij v okviru programa Erasmus, ki jih bo skupina EIB začela izvajati leta 2015; poudarja pomen ugodnih pravil za povračilo stroškov, da bi bila posojila študentom povsem dostopna, ne glede na ekonomski položaj;

78.  poziva EIB, naj pri izbiri projektov po metodi za ocenjevanje na podlagi treh stebrov nameni posebno pozornost merilu iz prvega stebra o prispevanju k rasti in zaposlovanju, zlasti zaposlovanju mladih; poudarja, da je zaposlovanje, usposabljanje in vajeništvo mladih pomembno za prehod v trajnostni model, v katerem bomo ustvarjali delovna mesta;

79.  želi spomniti, da se je podpredsednik Jyrki Katainen zavezal povečanju potenciala EIB v povezavi z infrastrukturo, pa tudi z zaposlovanjem mladih in izobraževanjem, EIB pa poziva, naj v naslednjem letnem poročilu poroča o napredku na tem področju; meni, da je treba že začete ukrepe za zaposlovanje mladih izvajati hitreje ter jih postopno širiti;

80.  meni, da bi morala EIB ob ukrepih, ki se že izvajajo v okviru pobude za zaposlovanje mladih, obsežno vlagati v ukrepe, ki bodo ustvarjali trajnostna delovna mesta za mlado generacijo;

o
o   o

81.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, EIB ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 72 E, 11.3.2014, str. 51.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0057.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0201.
(4) UL C 349 E, 29.11.2013, str. 27.
(5) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0161.
(6) UL L 177, 7.7.2012, str. 1.
(7) UL L 280, 27.10.2011, str. 1.
(8) Glej: Observatori de l’Ebre (CSIC, URLL). Evaluación de Impacto Ambiental (SGEA/SHG: GAD/13/05) – „Almacenamiento subterráneo de gas natural Amposta (Permiso Castor) Ttarragona); IAM 2109-07 - Estudio elaborado por la Dirección General de Política Ambiental y Sostenibilidad del Departamento de Medio Ambienta y Vivienda de la Generalitat de Catalunya sobre el estudio de impacto ambiental del Proyecto de almacén subterráneo de gas natural Castor’; in Simone Cesca, Francesco Grigoli, Sebastian Heimann, Álvaro González, Elisa Buforn, Samira Maghsoudi, Estefania Blanch in Torsten Dahm (2014): „Seizmična sekvenca ob obalah Španije v septembru in oktobru 2013: ali je seizmičnost sprožilo brizganje plina?“, Geophysical Journal International, 198, 941–953.
(9) Uvodna izjava 8 Sklepa št. 1219/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o vpisu dodatnih delnic v kapitalu Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) s strani Evropske unije zaradi sklepa o povečanju tega kapitala (UL L 313, 26.11.2011, str. 1).
(10) Odločitev Evropske varuhinje človekovih pravic o zaključku preiskave pritožbe 178/2014/AN proti Evropski centralni banki – http://www.ombudsman.europa.eu/cases/decision.faces/en/58171/html.bookmark
(11) http://newati.publishwhatyoufund.org/2013/index-2013/results/
(12) Uvodna izjava 13 Sklepa št. 1219/2011/EU.
(13) http://www.ombudsman.europa.eu/sl/cases/draftrecommendation.faces
(14) Člen 3 Sklepa št. 1219/2011/EU.

Pravno obvestilo