Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2209(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0135/2015

Predložena besedila :

A8-0135/2015

Razprave :

PV 18/05/2015 - 22
CRE 18/05/2015 - 22

Glasovanja :

PV 19/05/2015 - 5.14
CRE 19/05/2015 - 5.14
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0198

Sprejeta besedila
PDF 360kWORD 124k
Torek, 19. maj 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Priložnosti za zeleno rast MSP
P8_TA(2015)0198A8-0135/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. maja 2015 o priložnostih za zeleno rast MSP (2014/2209(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o pregledu smernic za oceno učinka Komisije in vlogi testa za mala in srednja podjetja(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Najprej pomisli na male“ „Akt za mala podjetja“ za Evropo (COM(2008)0394),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Pregled „Akta za mala podjetja“ za Evropo (COM(2011)0078),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o priložnostih za učinkovito rabo virov v stavbnem sektorju (COM(2014)0445),

–  ob upoštevanju raziskave Eurobarometer o MSP, učinkoviti rabi virov in zelenem trgu (Flash Eurobarometer 381) ter o vlogi javne podpore za trženje inovacij (Flash Eurobarometer 394),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij (sprejetega na 109. plenarnem zasedanju 3. in 4. decembra 2014) o svežnju o industrijski politiki,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Zeleni akcijski načrt za MSP“ COM(2014)0440),

–  ob upoštevanju programa in političnih priporočil evropske platforme za učinkovito rabo virov z marca 2014,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Na poti h krožnemu gospodarstvu: program za Evropo brez odpadkov“ (COM(2014)0398),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Inovativnost za trajnostno prihodnost – Akcijski načrt za ekološke inovacije (Eco-AP)“ (COM(2011)0899),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A8-0135/2015),

A.  ker mala in srednja podjetja predstavljajo več kot 98 % evropskih podjetij in zagotavljajo več kot 67 % vseh delovnih mest v Uniji in 58 % bruto dodane vrednosti; ker so ta podjetja osrednji steber gospodarstva Evropske unije ter pomembna gonilna sila dolgoročne evropske gospodarske rasti in trajnostnega ustvarjanja delovnih mest v 28 državah članicah; ker se je stopnja zaposlenosti v sektorju okoljskih dobrin in storitev kljub krizi povečala za 20 % v obdobju 2007–2011 in predstavlja priložnost za MSP, da vse bolj ustvarjajo gospodarske dejavnosti in delovna mesta, tudi na območjih, ki se soočajo z odseljevanjem in staranjem; ker imajo zato skupaj s podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo in večnacionalnimi podjetji pomembno vlogo v industrijskem ekosistemu; ker je devet od desetih MSP malih podjetij, ki zaposlujejo 10 ali manj ljudi; ta mikro podjetja predstavljajo 53 % vseh delovnih mest v Evropi;

B.  ker je trenutno svetovni trg za okoljske dobrine in storitve ocenjen na 1000 milijard EUR letno, ta znesek pa naj bi se do leta 2020 podvojil ali celo potrojil, kar bo ustvarilo izjemne priložnosti za evropska MSP in gospodarsko rast v EU na splošno; ker ima Evropska unija vodilni položaj na svetu na področju uvoza in izvoza okoljskih dobrin; ker so storitve tesno povezane s temi dobrinami, a se ponudniki okoljskih storitev še vedno soočajo z necarinskimi ovirami;

C.  ker se je Evropska unija zavezala k ponovni industrializaciji Evrope z vlaganjem v načela trajnosti, konkurenčnosti in inovacij in zagotavljanjem podpore tem načelom, da bi dosegla vsaj 20-odstoten delež industrijske proizvodnje v BDP držav članic EU do leta 2020; ker se je Evropski svet zavezal k zmanjšanju domačih emisij toplogrednih plinov vsaj za 40 %, povečanju deleža energije iz obnovljivih virov za vsaj 27 % in izboljšanju energetske učinkovitosti za vsaj 27 % do leta 2030, z namenom zvišanja tega cilja na 30 %; ker bi morala MSP prispevati k izpolnjevanju teh ciljev, saj jih je 93 %(4) že sprejelo ukrepe, da bi postala bolj gospodarna z viri; ker bi po navedbah Komisije z boljšo okoljsko primerno zasnovo, preprečevanjem nastajanja odpadkov, recikliranjem in ponovno uporabo v podjetjih v EU lahko prihranili 600 milijard EUR neto, kar je 8 % letnega prometa, hkrati pa bi skupne emisije toplogrednih plinov zmanjšali za 2–4 %;

D.  ker je omogočanje MSP, da preoblikujejo okoljske izzive v gospodarske priložnosti in hkrati ravnajo trajnostno, eden od načel Akta za mala podjetja (Small Business Act), a ker ni bilo večjega političnega napredka in se MSP pogosto soočajo z neusklajenimi politikami pri ustanavljanju podjetja in izvajanju okoljskih standardov;

E.  ker bosta trg in zakonodaja spodbudila MSP, da bodo upoštevala vse večje število okoljskih standardov; ker bi morale EU in države članice čim bolj zmanjšati upravno breme v novi in veljavni uredbi ter bi morale preprečiti ustvarjanje dodatnih stroškov za podjetja, ki jo upoštevajo; ker so bile predlagane nove pobude za zmanjšanje regulativnega bremena za MSP in druge sektorje, ki bi jih morale izvesti Komisija in države članice;

F.  ker je 90 % podjetij EU mikro podjetij; ker imajo MSP in mikro podjetja kljub nedavnim prizadevanjem še vedno težave pri dostopu do spretnosti in znanja, informacij in finančnih sredstev ter do zadostno raznolike izbire lastniških in dolžniških instrumentov, ki jih potrebujejo za rast, ter ker programi EU še vedno ne prispevajo zadosti za inovacije; ker so postopki prošenj za evropsko financiranje za MSP še vedno preveč birokratski in zato za veliko število nedostopni;

G.  ker je treba upoštevati potencial proračuna EU, ki temelji na naložbah, za pomoč pri dostopu evropskih MSP do financiranja z zmanjšanjem birokracije in s pomočjo namenskih finančnih orodij in povečanjem stopnje financiranja programa LEO (lokalne pisarne za podjetja); ker je treba okrepiti razvoj uporabniku prijaznih postopkov za različne oblike podpore;

H.  ker imajo mala podjetja sorazmerno večjo korist od ukrepov za izboljšanje učinkovite rabe virov kot veliki subjekti in bi jim bilo treba pri pripravi politike nameniti večjo pozornost; ker je potencialna bruto korist od izboljšanja učinkovitosti rabe virov 10–17 % prihodka, odvisno od sektorja dejavnosti;

I.  ker so digitalne tehnologije pomembno orodje za MSP pri izkoriščanju ugodnosti optimalne porabe virov, prav tako pa so sektor, kjer se lahko brez težav ustvarijo in razvijejo nova takšna podjetja;

J.  ker imajo veliko pozornosti predvsem visokotehnološka MSP, ki neposredno zagotavljajo zelene inovacije, podpreti pa bi bilo treba tudi druga podjetja, ki upoštevajo okoljske predpise, izvajajo ukrepe za zelene inovacije in izboljšujejo svojo okoljsko učinkovitost; ker so ekološke inovacije lahko ideja za novo podjetje, a tudi ukrep za izboljšanje obstoječih podjetij v okviru zelenega gospodarstva;

K.  ker, čeprav ni mednarodno sprejete opredelitve o zeleni rasti, obstaja konsenz, da je to kombinacija gospodarske rasti in okoljske trajnosti; ker je bistven izziv za MSP izboljšanje spretnosti in znanja ter usposabljanja, čemur bi bilo treba nameniti posebno pozornost, zlasti glede inovacij in učinkovite rabe virov; ker je neprimeren dostop do tveganega kapitala, zlasti v začetni fazi, še vedno eden od glavnih ovir za ustvarjanje in razvoj podjetij, usmerjenih v rast;

L.  ker mikro podjetja ustvarjajo na tisoče delovnih mest in kar 53 % vseh zaposlitev v Evropi in zato potrebujejo drugačen okvir za delo, je nujna dosledna uporaba opredelitve mikro podjetja; ker se ta podjetja soočajo z različnimi velikimi težavami, kot so ovire pri pravilih o javnem naročanju, pretirano regulativno breme in dostop do financiranja;

Splošna vprašanja

1.  podpira pojem zelene rasti in krožnega gospodarstva ter je seznanjen, da so iz tega izhajajoče priložnosti povezane s pomembnimi različnimi področji, kot so viri iz obnovljive energije, in zlasti gospodarno izvedljivo izkoriščanje vetrne, sončne, hidro in geotermične energije, energetska učinkovitost, učinkovita raba virov, ravnanje z odpadki, zmanjšanje emisij, elektrifikacija in recikliranje po načelu od zibelke do zibelke; poudarja, pomemben gospodarski in zaposlitveni potencial, ki ga predstavljajo ta področja za različne sektorje; ugotavlja, da bi morala biti zelena rast del širše strategije za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in gospodarske rasti med MSP;

2.  poudarja, da bi morala biti zelena rast videna iz širšega zornega kota in bi morala vključevati prizadevanja iz cele vrednostne verige in po vsem podjetniškem ekosistemu, vključno s prizadevanji akterjev industrijske proizvodnje za zmanjšanje ekološkega odtisa njihovih izdelkov, proizvodnih procesov, poslovnih praks in storitev; spominja na priporočila evropske platforme za učinkovito rabo virov, kjer je poudarjeno, da učinkovita raba virov zahteva dinamičen regulativni okvir, ki proizvajalce in potrošnike primerno spodbuja k izboljšanju učinkovitosti izdelkov v celotnem življenjskem ciklu; poziva Komisijo, naj pripravi celosten političen okvir, vključno s konkretnimi političnimi cilji in boljšim vključevanjem in poenostavljanjem sedanjih političnih orodij za zagotavljanje priložnosti in sodelovanja MSP pri zelenem in krožnem gospodarstvu;

3.  poudarja dejstvo, da bo moralo svetovno gospodarstvo poskrbeti za vse večje število prebivalcev – 9 milijard ljudi do leta 2050 – in da so naši naravni viri omejeni in da jih je treba zato uporabljati trajnostno in zelo učinkovito; izpostavlja nove inovativne, zelene in trajnostne rešitve za te izzive, kot so novi proizvodi, proizvodni procesi, poslovne prakse in storitve, na primer z vključevanjem inovativnih digitalnih tehnologij, in nov podporni zakonodajni okvir;

4.  opominja Komisijo in države članice, da so MSP po vsej Evropi izredno raznolika, od zelo tradicionalnih družinskih podjetij do hitro rastočih družb, visokotehnoloških podjetij, mikro podjetij, socialnih podjetij in novoustanovljenih podjetij, ter da morajo biti pristopi pomoči enako raznoliki;

5.  meni, da mora EU zelo spremeniti svojo poslovno kulturo, da bi prispevala k gospodarski rasti, tako da bo več ljudi ustanovilo svoje podjetje in poiskalo več poslovnih priložnosti, zlasti na področju zelene rasti, in s sprejemanjem neuspeha in tveganja; poudarja, da je treba to vprašanje postaviti v središče oblikovanja politik; poziva države članice, naj po propadu podjetja zagotovijo mehkejši pristanek v svojem zakonodajnem okviru, da bi ljudje kmalu po propadu podjetja lahko začeli z novo dejavnostjo, predvsem v novih in inovativnih sektorjih; poziva Komisijo, naj zmanjša strah pred neuspehi s kampanjami za ozaveščanje in izobraževanjem;

6.  poudarja dodano vrednost proračuna EU, ki pomaga MSP, mikro podjetjem, socialnim podjetjem in zadrugam dostopati do financiranja in mednarodnih trgov, še posebno v okviru programov COSME in Obzorje 2020 ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladi ESI); poudarja, da morajo nacionalni regulatorji po EU jasno in enotno interpretirati pravila o odprtih javnih naročilih;

7.  ugotavlja, da je veliko evropskih MSP danes mednarodno konkurenčnih pri rešitvah, ki vključujejo proizvode in zelene storitve, kot so gradnja, instalacije, popravila in upravljanje; ugotavlja, da so te storitve bistvene za razvoj, prodajo in izvoz zelenih proizvodov; poziva Komisijo, naj zelene storitve vključi v sedanja pogajanja za sporazum o okoljskih dobrinah, pa tudi v dvostranske trgovinske sporazume, kot je TTIP, da bi zmanjšala ovire za evropska MSP in ponudnike storitev, ki želijo vstopiti na mednarodno prizorišče;

8.  poudarja pomen dobrega upravljanja, neodvisnega sodstva, preglednosti in pravne države v EU za ustvarjanje podjetništvu naklonjenega okolja in trga z enakopravnimi pogoji za MSP;

Financiranje zelenih pobud

9.  poudarja, da je v sedanjih razmerah, kjer je ena izmed najbolj pomembnih ovir za ustanavljanje in razvoj podjetij, usmerjenih v rast, še vedno nezadosten dostop do primernih virov tveganega kapitala, zlasti v začetnih fazah, v akcijskem načrtu Komisije za izboljšanje financiranja za MSP velik poudarek na tveganem kapitalu kot možnosti za financiranje rasti; vendar poudarja, da je ta vrsta financiranja primerna le za malo število MSP in da so bančna posojila še vedno pomemben vir financiranja ter da bi moral zasebni sektor razviti druge možnosti; v zvezi s tem ugotavlja, da je pomembno spodbujati alternativne oblike posojanja tem podjetjem, kot so kreditne zadruge; izpostavlja priložnosti potencialnega financiranja, ki bi jih bilo treba preučiti v okviru evropskega sklada za strateške naložbe;

10.  države članice poziva, naj spodbudijo tuje vlagatelje, tako da odpravijo jezikovne ovire; ugotavlja, da je korak v to smer sprejemanje vlog in zagotavljanje podatkov v angleščini, poleg uradnega jezika oz. jezikov;

11.  poudarja, da ne obstaja en način financiranja, ki bi ustrezal vsem, in poziva Komisijo, naj upošteva interese MSP v vseh sedanjih in morebitnih prihodnjih programih, instrumentih in pobudah, predvsem za nove poslovne modele v zelenem gospodarstvu, v obliki lastniškega kapitala (npr. poslovni angeli, skupinsko financiranje in večstranski sistemi trgovanja), navideznega lastniškega kapitala (kot so lastniško-dolžniška finančna sredstva) in dolžniških instrumentov (npr. majhne izdaje podjetniških obveznic, jamstveni instrumenti in platforme) ter partnerstev med bankami in drugimi subjekti, vključenimi v financiranje teh podjetij (računovodski strokovnjaki, poslovna združenja ali združenja teh podjetij ali gospodarske zbornice), da bi tako podprli podjetja v obdobju ustanavljanja, rasti in prenosa, pri čemer je treba upoštevati njihovo velikost, promet in finančne potrebe; poziva države članice ter lokalne in regionalne organe, naj zagotovijo ustrezne pobude in ponudijo fiskalne pobude za te modele financiranja; poudarja pomen pregleda obstoječih podpornih instrumentov za ta podjetja, da bi vključili dodatne priložnosti za zeleno rast;

12.  izpostavlja potrebo po zagotavljanju usklajevanja in povezovanja med finančnimi instrumenti v proračunu EU, zlasti v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in programa LIFE;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo rezultate MSP, ki imajo dostop do financiranja zelenih inovacij, da bi izmerile njegovo učinkovitost; poziva Komisijo, naj v primeru nezadovoljivih rezultatov čim prej izvede nujne spremembe, da bo financiranje učinkovitejše;

14.  ugotavlja, da je zaradi zelo tehnične narave številnih zelenih naložbenih načrtov bistveno poudariti pomen standardiziranih modelov tveganja in donosa ter oblikovanja novih modelov za nove izzive in sektorje;

15.  spominja, da bodo imela MSP pomembno vlogo v krožnem gospodarstvu, saj bodo zagotavljala trajnostne, a delovno intenzivne storitve, kot so popravila, obnova in recikliranje; ugotavlja, da Komisija, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Mednarodni denarni sklad (IMF), Mednarodna organizacija dela (ILO), Parlament in Euroskupina v glavnem podpirajo načelo preusmeritve davkov z dela na uporabo in porabo naravnih virov; poziva Komisijo, naj oceni vpliv takšne preusmeritve;

16.  poudarja, da bi morali podjetniki, MSP, poslovna združenja in podporne organizacije bolje poznati možnosti financiranja za učinkovitejše tehnologije ali pogodbene storitve, kot so svetovanje, mentorstvo in usposabljanje na področju ekološke zasnove, upravljanja z viri in zelenega podjetništva ter razpoložljivosti zelenih tehnologij, proizvodov in storitev, ki bi lahko koristili tem podjetjem; poziva države članice, naj izboljšajo zagotavljanje storitev za MSP na teh področjih, in poudarja tudi, da so za te proizvode in storitve potrebni enostavni in dostopni viri informacij in baz podatkov; spominja Komisijo in države članice, da morajo biti te informacije zagotovljene na način, ki najbolje ustreza logiki in delovnim metodam MSP;

17.  ugotavlja, da programi EU ne prispevajo dovolj k ekološkim inovacijam in krožnemu gospodarstvu in da se mora Komisija zato bolj osredotočiti na financiranje iz programov COSME in Obzorje 2020 za razvoj ekološko inovativnih rešitev v MSP in za njih ter podpreti financiranje za boljšo zasnovo izdelkov in proizvodno učinkovitost, in sicer na podlagi pozitivnih izkušenj v zadnjem večletnem finančnem okviru; predvsem meni, da je treba v celoti izvajati instrument za MSP v okviru programa Obzorje 2020;

18.  poziva Komisijo in EIB, naj zagotovita, da bodo v izvedbeni fazi naložbenega načrta za Evropo ta podjetja, tudi zelena in inovativna, glavni upravičenci podpore, ki je zagotovljena v tem predlogu; vztraja, da je treba pripraviti jasna merila, vključno z evropsko dodano vrednostjo, da bi dosegli ta cilj, ter da je treba izboljšati zagotavljanje storitev svetovanja o učinkoviti rabi virov in ekoloških inovacijah za MSP; poziva EIB in Komisijo, naj zagotovita, da imajo vse kategorije iz priporočil Komisije glede opredelitve mikro, malih in srednjih podjetij (C(2003)1422) zadostne koristi; poudarja pomen programov Obzorja 2020 in COSME za podporo MSP ter potrebo po popolnem izvajanju instrumenta za ta podjetja v sklopu Obzorja 2020;

19.  meni, da je za zagotovitev dopolnjevanja med finančnimi shemami za ta podjetja bistveno usklajevati ukrepe v okviru kohezijske politike in drugih programov, kot je Obzorje 2020, tako na nacionalni kot na regionalni ravni; poudarja, kako pomembno je zakonodajo oblikovati na tak način, da bo tem podjetjem omogočala, da ohranijo svojo konkurenčnost;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj hitro poiščejo dolgoročno rešitev za ogromne zaostanke pri plačilih na področju regionalne politike in pri upravljanju podpornih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za pretekla obdobja financiranja, da MSP kot projektni partnerji ne bi izgubila volje za sodelovanje pri teh programih podpore in projektih zaradi zamud pri izplačilu podpornih sredstev;

Upravljanje znanja

21.  poudarja pomen aktivnega prizadevanja za sodelovanje med sektorji, znotraj vrednostnih verig in geografskih območij, ki lahko spodbudi inovacije in nove priložnosti za rast s pomočjo izmenjave idej in inovativnih konceptov; pozdravlja ukrep iz programa Obzorje 2020 o projektih s podporo grozdov za nove industrijske vrednostne verige, s katerim naj bi spodbudili inovacijski potencial MSP, vključno z ekološko inovativnimi in stroškovno učinkovitimi rešitvami, ki jih ponujajo;

22.  pozdravlja ustanovitev Evropskega centra odličnosti učinkovitosti virov, ki bo svetoval in pomagal MSP pri izboljšanju učinkovite rabe virov; poudarja, da mora ta center postati močna mreža partnerjev v regijah EU in upoštevati pridobljene izkušnje v državah članicah; meni, da bi moral ta center MSP usmeriti k evropskim, nacionalnim in regionalnim programom na tem področju in zagotavljati dostop do strokovnega znanja, omrežij in infrastrukture;

23.  poudarja pomen prenosa znanja in izmenjave znanja številnih deležnikov, vključno čez meje, z neformalnimi omrežji, zlasti za MSP in mikro podjetja, da bi izboljšali poznavanje sedanjih in novih inovativnih tehnik, najboljše prakse, načinov za pridobitev primernega financiranja, možnih vladnih podpornih shem in pomembnih zakonodajnih okvirov z najmanj upravnega bremena; spominja, da morajo biti sedanje nacionalne kontaktne osebe za programe financiranja EU in Evropsko podjetniško mrežo v celoti vključene v podporo za ta podjetja in proaktivno obveščati, pomagati in podpirati ta podjetja pri opredelitvi možnosti financiranja na evropski, nacionalni ali regionalni ravni; podpira organizacijo kampanje o učinkoviti rabi virov na evropski ravni, da bi MSP obvestili o koristih in priložnostih, ki jih ta učinkovitost ponuja, in načinih, kako ustvariti industrijske sinergije o recikliranju; poziva Komisijo in Evropsko podjetniško mrežo, naj na področju učinkovite rabe virov sodelujeta z industrijskimi združenji, sindikati, MSP, nevladnimi organizacijami in univerzami ter regionalnimi pobudami; glede tega pozdravlja, da se je Komisija osredotočila na simbioze in grozde, in jo spodbuja, naj pripravi konkretne pobude za omogočanje medsektorskega sodelovanja in upravljanja z viri;

24.  poziva, naj imajo sektorske federacije pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju ustreznih informacij in nasvetov o zelenih tehnologijah, možnostih financiranja in ustreznih postopkih; poziva Komisijo in države članice, naj zapolnijo vrzel, kjer te podpore ni, in v sodelovanju s sektorskimi federacijami in podjetji dodatno preučijo, katere možnosti obstajajo, spodbudijo trajnostne rešitve, investirajo v okolju prijazne tehnologije, učinkovito rabo virov in gospodarstvo recikliranja; ugotavlja, da je med potrebami MSP ter spretnostmi in znanjem zaposlenih vse večja razlika; ugotavlja, da se 26 % delodajalcev v Evropi sooča s težavami pri iskanju zaposlenih, ki bi imeli prave spretnosti in znanje;

Raziskave, razvoj, inovacije ter spretnosti in znanje

25.  poudarja, da je nujna večja učinkovitost pri razvoju osnovnih raziskav in razvoja, da je v ta proces treba vključiti MSP in dejavno podpirati dodatno preoblikovanje rezultatov osnovnih raziskav in razvoja v dodaten tehnološki napredek; poudarja pomembnost ponovne industrializacije Evrope zaradi pomena, ki ga ima proizvodna industrija za raziskave, razvoj in inovacije ter tudi za prihodnjo konkurenčno prednost EU; meni, da je treba zadostno pozornost nameniti tudi netehnološkim, organizacijskim, sistemskim inovacijam in inovacijam javnega sektorja, skupaj z rešitvami, ki temeljijo na tehnologiji;

26.  poudarja, da morajo evropska podjetja komercializirati in ovrednotiti rezultate raziskav in razvoja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo stabilen regulativni okvir in ustrezne finančne sheme, da bi omogočile gospodarske pobude in podjetništvo ter da bi omejile čas, potreben za uvedbo novih proizvodov, storitev in poslovnih praks na trg, predvsem v zelenem gospodarstvu;

27.  poudarja potencial nove evropske vesoljske infrastrukture za inovacije in zeleno rast; poziva Komisijo, naj spodbuja MSP, da uporabljajo podatke iz teh infrastruktur v podjetniških inkubatorjih; poziva Komisijo, naj za MSP uvede režim, ki v fazi raziskav, razvoja in trženja zagotavlja takojšen dostop do podatkov iz te infrastrukture;

28.  ugotavlja, da je glede na Innobarometer iz maja 2014 le 9 % vseh podjetij navedlo, da so od januarja 2011 koristila javno finančno podporo za svoje dejavnosti raziskav, razvoja in inovacij; poudarja, da je treba razviti uporabniku prijazne postopke za različne oblike podpore;

29.  je seznanjen z ugodnostmi, ki jih evropski patent z enotnim učinkom zagotavlja MSP, zlasti na področju zelenih tehnologij; poziva države članice, naj se priključijo sistemu evropskega patenta z enotnim učinkom; poziva države članice, naj takoj ratificirajo sporazum o Enotnem sodišču za patente, ki je nujen za izvajanje evropskega patenta z enotnim učinkom; poziva Komisijo, naj predlaga poenostavljen postopek, ki bi ga uporabljale MSP pri vložitvi tožbe zaradi kršitve pri tem sodišču;

30.  poziva k izboljšanju političnega okvira za krožno gospodarstvo, vključno s sprejemanjem in izvajanjem pametnih predpisov, standardov in kodeksov ravnanja, ki so namenjeni internalizaciji zunanjih stroškov, obravnavi proizvodov, ki porabljajo veliko virov, ustvarjanju enakovrednih pogojev, nagrajevanju najuspešnejših ter spodbujanju hitrejšega prehoda na z viri gospodarno in trajnostno gospodarstvo;

31.  poziva Komisijo, naj kot del svežnja o krožnem gospodarstvu vključi razširitev instrumenta okoljsko primerne zasnove, da bi vključila razsežnost učinkovite rabe virov; meni, da bi okoljsko primerna zasnova morala obravnavati trajnost proizvodov, njihovo popravljivost in možnost recikliranja, vključno s standardi za zajamčeno minimalno življenjsko dobo in razstavljanje;

32.  spodbuja k razširitvi inovativnih podpornih shem, na primer bonov za zelene inovacije, s katerimi se lahko spodbuja uvedba trajnostnih tehnologij in okolju prijaznih rešitev, ki bodo odporne na podnebne spremembe; v zvezi z vlogami za podporna sredstva meni, da je treba oblikovati enostavna in jasna pravila, ki ne smejo predstavljati upravnega bremena; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj poiščejo inovativne rešitve za financiranje MSP ter zagotovijo v celoti dostopne instrumente financiranja; opozarja, da so zmogljivosti za trajnostno rast in inovacije, ki jih imajo evropska MSP, ena od glavnih konkurenčnih prednosti EU na globaliziranih trgih;

(De)regulacija kot gonilo za rast

33.  poziva države članice, naj se izogibajo ustvarjanju ovir na notranjem trgu s čezmernim prenašanjem zakonodaje, pregledajo veljavne ureditvene režime, odpravijo vse odvečne in neučinkovite predpise, ki predstavljajo tržne ovire, in naj zagotovijo usklajen prenos v nacionalno zakonodajo; poziva Komisijo, naj zagotovijo, da se bo test MSP v celoti izvajal v vseh ocenah učinka; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja pri obravnavi čezmernega prenašanja zakonodaje v posameznih državah članicah; poudarja, da morajo nacionalni regulatorji jasno in enotno interpretirati pravila EU o odprtih javnih naročilih po vsej EU, vključno z zelenimi javnimi naročili in e-javnimi naročili, ki trenutno predstavljajo znatno oviro za MSP, ki želijo delovati na mednarodni ravni, hkrati pa je to velika priložnost za države članice, da postanejo zgodnji prirejevalci, vključno s proizvodi in rešitvami, ki učinkovito rabijo vire in energijo;

34.  pozdravlja odločitev Komisije, da bo umaknila zastarele in preveč obremenjujoče zakonodajne predloge; pričakuje, da bo Komisija pripravila bolj ambiciozen zakonodajni predlog o odpadkih, kot je na plenarnem zasedanju Parlamenta decembra 2014 napovedal podpredsednik Timmermans; poziva Komisijo, naj ne pripravlja zakonodajnih predlogov, ki bi povzročili nepotrebno upravno breme za podjetja in MSP, ter naj veljavno zakonodajo redno pregleduje, da bi zmanjšali sedanje upravno breme, izboljšali kakovost in učinkovitost zakonodaje ter jo prilagodili novim poslovnim modelom; vendar poudarja potrebo po ambicioznih ukrepih, primernem in pravočasnem izvajanju veljavne zakonodaje in vključitev deležnikov iz pomembnih sektorjev in MSP v začetnih fazah, vključno z oceno učinka, da bi dosegli okoljske cilje EU;

35.  opozarja na pomen tehnološko nevtralne in inovacijam prijazne zakonodaje, ki omogoča, da trg preskusi in oceni različne nove tehnologije; pozdravlja razvoj sheme preverjanja okoljskih tehnologij (ETV) kot novega orodja, da bodo inovativne okoljske tehnologije lahko pridejo na trg; poziva države članice, naj v svojih shemah javne podpore primerno uporabijo tržne instrumente in naj ne uporabljajo subvencij, ki škodujejo okolju in izkrivljajo trg; spominja, da bi morali javno intervencijo uporabiti za obravnavo pomanjkljivosti trga, kot je neoblikovanje cen za zunanje dejavnike; poziva Komisijo, naj pripravi skupne smernice za nacionalne sheme javne podpore za zelene naložbene projekte, da bi ustvarila bolj enoten niz ukrepov;

36.  ugotavlja, da moteče industrije in tehnologije pogosto kažejo na pomanjkljivosti v veljavni zakonodaji; poudarja potrebo po nenehnem spremljanju in posodabljanju veljavne zakonodaje in njenega izvajanja, da ne bo ovir za trajnostne in ekološko inovativne tehnologije in nove tehnološke dosežke;

Različni podporni ukrepi

37.  poudarja, da je treba razvoj podjetniških veščin in programov, ki učijo, kako delujejo in součinkujejo trg, gospodarstvo in finančni sistem, skupaj z okoljskim osveščanjem, ter kako lahko nove tehnologije spodbudijo učinkovite, inovativne in zelene priložnosti, vključiti v osnovne in višje izobraževalne sisteme, ter jih tudi spodbujati z izven šolskimi dejavnostmi in vseživljenjskim učenjem; meni, da je dobro pripravljen poslovni načrt prvi korak k boljšemu dostopu do finančnih sredstev in uspešnosti; poziva Komisijo in države članice, naj podjetništvo, finančno, ekonomsko in okoljsko izobraževanje nemudoma vključijo v izobraževalne programe; v zvezi s tem podpira program „Erasmus za mlade podjetnike“, ki spodbuja kulturo podjetništva ter razvoj enotnega trga in konkurenčnosti;

38.  poudarja, da imajo tudi mikro in zagonska podjetja pravico do pomoči in svetovanja pri preusmeritvi na trajnostno zeleno rast; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ta podjetja primerno krita z novimi pobudami, ki so osredotočene na priložnosti za MSP na področju zelene rasti;

39.  ugotavlja, da program Erasmus+ omogoča študentom in mladim, da razvijejo podjetniške veščine z, med drugim, financiranjem pripravništev; podpira program „Erasmus za mlade podjetnike“, ki spodbuja kulturo podjetništva ter razvoj enotnega trga in konkurenčnosti;

40.  se zaveda, da je treba obravnavati nevzdržne vzorce porabe in spodbujati spremembe v vedenju potrošnikov; poudarja potrebo po ustreznem izobraževanju potrošnikov in po spodbujanju spodbud za bolj trajnostno porabo; poziva Komisijo in države članice, naj okrepi ukrepe na strani povpraševanja, kot je uporaba javnih naročil za okrepitev koriščenja proizvodov in rešitev, ki so bolj gospodarni z viri in energijo; poudarja, da bi bilo dobro za povečanje vpliva potrošnikov k informacijam o proizvodih in znaku za okolje dodati informacije o porabi virov;

41.  poudarja pomen omogočanja zagonskih in odcepljenih podjetij prek sodelovanja z raziskovalnimi in tehnološkimi inštituti, univerzami in ustanovami za poklicno usposabljanje;

42.  poudarja pomen izvoza za ustvarjanje delovnih mest in rasti v Evropi; poziva Komisijo, naj spodbudi sklenitev odprtih trgovinskih sporazumov z našimi partnerji, da bi omogočila evropskim MSP dostop do novih trgov;

43.  meni, da so podjetnice dragocenost, ki se je ne vrednoti dovolj v smislu rasti in konkurenčnosti EU, in da bi jih bilo treba spodbujati in krepiti, ter da je treba odpraviti vse ovire, zlasti diskriminacijo pri plačah, s katerimi se soočajo ženske, tudi v zelenem gospodarstvu, da bodo ženske in moški imeli enake ugodnosti; meni, da bi redno zbiranje usklajenih statističnih podatkov, tudi o učinku zakonodaje z vidika spola in podatkov o delu, razčlenjenih po spolu, omogočilo več političnega odločanja in spremljanja na podlagi dokazov ter bi nadoknadilo manjkajoče znanje v ekoloških razpravah;

44.  poziva Komisijo, naj preuči in opredeli sektorje v evropski industriji in na geografskih območjih, kjer je mogoče ustvariti nove grozde in središča in podpreti njihov razvoj;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj bodo še posebej pozorne in se odzivajo na priložnosti in izzive na podeželskih območjih, kar zadeva MSP, zeleno rast in okoljske inovacije;

46.  poziva države članice, naj (na ravni nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblikovalcev politike in upravljalnih organov) v okviru strategij za pametno specializacijo nenehno spodbujajo trajnostno rast z dejavno udeležbo glavnih deležnikov, ki spodbuja povezovanje v grozde, sinergije in mreže na področju dejavnosti zelenega gospodarstva; poziva Komisijo, naj Parlamentu poroča o izvajanju strategij za pametno specializacijo na nacionalni in/ali regionalni ravni, kot je ustrezno, zlasti o različnih vzorcih nadaljnjih ukrepov, ki se uporabljajo na ravni EU in ravni držav članic; poziva Komisijo in države članice, naj posredujejo informacije o sprejetih praktičnih ukrepih, s katerimi naj bi okoljsko inovativnim MSP pomagali razvijati znanja s povezovanjem med regionalnimi inovacijskimi centri in osrednjimi podpornimi mrežami;

47.  poziva Komisijo, naj pod okriljem regionalne politike oblikuje posebne programe, ki vključujejo vse ustrezne elemente zelene rasti za ta podjetja; poudarja, da je treba v celoti izkoristiti potencial mladih podjetnikov v okviru zelene rasti MSP; poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe, s katerimi bi izobraževalne ustanove povezala z evropskimi programi in ukrepi v podporo zelenemu gospodarstvu; poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da bi zaposlenim v MSP priskrbele svetovanje in povečale njihovo ozaveščenost z namenom izboljšati njihovo znanje in spretnosti; poziva, naj bo podpora za usposabljanje usmerjena v mlade in v najbolj prikrajšane skupine;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0036.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0032.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0069.
(4) http://ec.europa.eu/public_opinion/flash/fl_381_en.pdf

Pravno obvestilo