Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2145(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0190/2015

Predložena besedila :

A8-0190/2015

Razprave :

PV 24/06/2015 - 20
CRE 24/06/2015 - 20

Glasovanja :

PV 24/06/2015 - 23.5
CRE 24/06/2015 - 23.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0238

Sprejeta besedila
PDF 288kWORD 137k
Sreda, 24. junij 2015 - Bruselj Končna izdaja
Pregled okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi
P8_TA(2015)0238A8-0190/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi (2014/2145(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(2),

–  ob upoštevanju pisma takratnega podpredsednika Komisije, Ollija Rehna z dne 3. julija 2013 o uporabi člena 5(1) Uredbe Sveta (EC) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(5),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2014 o preiskavi vloge in delovanja trojke (ECB, Komisija in Mednarodni denarni sklad) v zvezi z državami v programu euroobmočja(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2013 o ustavnih težavah upravljanja Evropske unije na več ravneh(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2011 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2011 o finančni, gospodarski in socialni krizi: priporočila za ukrepe in pobude, ki naj bi jih sprožili(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2014 o pregledu ekonomskega upravljanja – Poročilo o uporabi uredb (EU) št. 1173/2011, 1174/2011, 1175/2011, 1176/2011, 1177/2011, 472/2013 in 473/2013 (COM(2014)0905),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 o tem, kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z dne 23. julija 2014 (COM(2014)0473),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z zasedanj junija in decembra 2014,

–  ob upoštevanju sklepov vrha držav euroobmočja iz oktobra 2014,

–  ob upoštevanju govora predsednika Komisije Jeana-Clauda Junckerja v Evropskem parlamentu z dne 15. julija 2014;

–  ob upoštevanju govora predsednika ECB Maria Draghija na letnem simpoziju v Jackson Holu 22. avgusta 2014;

–  ob upoštevanju priložnostnega dokumenta ECB št. 157 o opredelitvi fiskalnih in makroekonomskih neravnovesij – neizkoriščene sinergije v okrepljenem okviru upravljanja EU („The identification of fiscal and macroeconomic imbalances – unexploited synergies under the strengthened EU governance framework“) iz novembra 2014,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta št. 163 Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) z naslovom „Trends in income inequality and its impact on economic growth“ (O trendih v neenakosti dohodkov in njihovem vplivu na gospodarsko rast) z dne 9. decembra 2014,

–  ob upoštevanju dokumenta za razpravo Mednarodnega denarnega sklada iz septembra 2013 o napredovanju proti fiskalni uniji euroobmočja („Towards a fiscal union for the euro area“),

–  ob upoštevanju predlogov Sveta ECB z dne 10. junija 2010 z naslovom „Reinforcing Economic Governance in the Euro Area“ (Krepitev gospodarskega upravljanja v euroobmočju),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o šestem poročilu o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji: naložbe za delovna mesta in rast, ki ga je Svet za splošne zadeve (kohezijo) sprejel 19. novembra 2014,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za ustavne zadeve (A8-0190/2015),

A.  ker se je gospodarsko upravljanje v euroobmočju, oblikovano z namenom, da bi preprečili nevzdržne javne finance in uskladili fiskalne politike, začelo s Paktom za stabilnost in rast, sestavljenim iz dveh enostavnih pravil za preprečevanje škodljivih učinkov na ekonomsko in monetarno unijo kot celoto;

B.  ker je v zvezi z izvajanjem teh pravil takoj po uvedbi evra nastopila izčrpanost zaradi konsolidacije, s katero je bil postavljen temelj za sedanjo krizo v ekonomski in monetarni uniji;

C.  ker je leta 2005 potekala reforma prvotnega Pakta za stabilnost in rast, ki je uvedla več izboljšav in povečala prožnost, vendar ni dovolj poglobljeno obravnavala težave šibkih določb o izvrševanju in usklajevanju;

D.  ker bi situacijo, ko številne države tvegajo, da ne bodo mogle odplačati dolga, kar bi povzročilo krizo in depresijo svetovnih razsežnosti, lahko preprečili z namenskimi mehanizmi, kot sta evropski instrument za finančno stabilnost in evropski mehanizem za finančno stabilizacijo;

E.  ker je bilo za preprečitev še ene tovrstne krize in njenega širjenja na druge države prek bančnega sektorja sprejetih več ukrepov, ki so vključevali vzpostavitev bančne unije, evropskega mehanizma za stabilnost, izboljšanje zakonodaje na področju gospodarskega upravljanja v obliki šesterčka in dvojčka, Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji ter evropskega semestra, vse to pa je treba obravnavati kot sveženj;

F.  ker naj bi se po zadnji jesenski napovedi Komisije BDP euroobmočja povečal, potem ko je bila dve leti zapored rast negativna, kar pomeni, da gospodarsko okrevanje vendarle počasi napreduje in ga je treba še okrepiti, saj bo proizvodna vrzel ostala velika;

G.  ker med državami članicami tudi po izvedbi programov še vedno vladajo ogromne razlike v smislu deleža dolga, stopnje primanjkljaja, stopnje brezposelnosti, stanja na tekočih računih in ravni socialnega varstva, kar je odraz razlik glede vzrokov za krizo in tega, kje se je začela, kot tudi razlike glede ambicij, učinka in nacionalne odgovornosti pri izvajanju ukrepov, o katerih so se dogovorile institucije in zadevne države članice;

H.  ker so se naložbe v euroobmočju od predkriznega obdobja zmanjšale za 17 % in so še vedno šibke; ker pomanjkanje v prihodnost usmerjenih naložb in nevzdržna javni in zasebni dolg pomenijo breme, ki lahko ohromi prihodnje generacije;

I.  ker je bil kot pomemben instrument za spodbujanje zlasti zasebnih naložb vzpostavljen evropski načrt za naložbe, s katerim naj bi v naslednjih treh letih mobilizirali za 315 milijard EUR novih naložb; ker bo ta načrt, če bodo predlagani finančni cilji doseženi, zgolj ena izmed prvin za odpravo naložbene vrzeli, k čemur bo pripomoglo tudi izvajanje strukturnih reform, s katerimi bi v državah članicah ustvarili vlagateljem prijazno okolje;

Ocena stanja v zvezi s sedanjim okvirom gospodarskega upravljanja

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z dne 28. novembra 2014 o pregledu gospodarskega upravljanja; meni, da sta v oceni Komisije prikazana način in obseg uporabe in izvajanja različnih orodij in postopkov;

2.  poudarja, da je v osrčju sistema gospodarskega upravljanja preprečevanje čezmernega primanjkljaja, prevelikega dolga ter čezmernih makroekonomskih neravnotežij, pa tudi usklajevanje gospodarskih politik; poudarja, da je torej pri pregledu osrednje vprašanje, ali je ekonomska in monetarna unija z novim okvirom gospodarskega upravljanja postala odpornejša – zlasti ali je sposobna preprečiti nezmožnost držav članic za odplačevanje dolga – ter ali je prispevala k tesnejšemu usklajevanju in konvergenci gospodarskih politik držav članic ter zagotovila visoko raven preglednosti, verodostojnosti in demokratične odgovornosti;

3.  je seznanjen, da je bil v nekaterih državah članicah dosežen napredek pri reševanju višine dolga oziroma končanju postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

4.  se strinja z ugotovitvijo Komisije, da so nekateri deli novega okvira pokazali rezultate, da pa je zmožnost sklepanja o učinkovitosti predpisov v običajnih gospodarskih časih omejena;

5.  priznava, da je ocena uporabe šesterčka in dvojčka za zdaj le delna, saj je ne moremo ločiti od evropskega semestra, PDEU in fiskalnega pakta;

6.  pozdravlja, da je bilo s šesterčkom in dvojčkom razširjeno področje uporabe Pakta za stabilnost in rast, in sicer z vključitvijo postopkov za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij v državah članicah in med njimi, zato da bi pretirano zanašanje na merilo primanjkljaja nadomestili z uporabo merila primanjkljaja in skupnega dolga ter poskusili čim bolj zgodaj odkriti in rešiti morebitne težave in tako preprečiti krize, obenem pa bi omogočili prožnost z določbami o strukturnih reformah, naložbah in neugodnih konjunkturnih pogojih; želi spomniti, da s prožnostjo ne moremo omajati preventivne narave pakta;

7.  poudarja, da je pregled stanja pomemben zato, da se lahko makroekonomska neravnotežja odkrijejo že dovolj zgodaj, pri prizadevanjih za odpravo neravnotežij pa so pomembne tudi trajnostne strukturne reforme;

8.  poudarja, da dosledno in pošteno izvajanje okvira v vseh državah in ves čas prispeva k verodostojnosti; poziva Komisijo in Svet, naj izvajata in upoštevata spremembe, ki sta jih v Pakt za stabilnost in rast prinesla šesterček in dvojček – predvsem določbe o izvrševanju;

9.  je prepričan, da so v teh gospodarskih razmerah, ko je rast šibka, brezposelnost pa visoka, potrebni nujni, obsežni in odločni ukrepi na podlagi celostnega pristopa ter rasti prijazne fiskalne konsolidacije, strukturnih reform in spodbujanja naložb, zato da bi obnovili trajnostno rast in konkurenčnost, spodbudili inovacije in se borili proti brezposelnosti, obenem pa reševali tveganje vztrajno nizke inflacije ali potencialno nevarnost deflacijskih pritiskov in vztrajnih makroekonomskih neravnotežij; želi poudariti, da mora biti okvir gospodarskega upravljanja osnovna sestavina takega celostnega pristopa, če se želimo soočiti s temi izzivi;

10.  se strinja z izjavo komisarke Marianne Thyssen, da so države, ki zagotavljajo bolj kakovostna delovna mesta in boljše socialno varstvo ter vlagajo v človeški kapital, bolj odporne na gospodarske krize; poziva Komisijo, naj to stališče upošteva pri nadaljnjem oblikovanju vseh politik evropskega semestra in priporočil za posamezne države;

11.  poudarja, da je treba sedanji okvir gospodarskega upravljanja izvajati in po potrebi izboljšati, da bomo zagotovili fiskalno stabilnost, odprli resnično razpravo o splošni oceni vsega euroobmočja in omogočili rasti prijazno fiskalno odgovornost, izboljšali obete za gospodarsko konvergenco euroobmočja in enakovredno obravnavali različne gospodarske in fiskalne razmere v državah članicah; vztraja, da tu manjka prevzemanja odgovornosti na nacionalni ravni, osredotočenosti na mednarodni gospodarski vidik in ustreznega mehanizma demokratične odgovornosti;

12.  poudarja, da sedanje razmere zahtevajo okrepljeno in vključujoče gospodarsko usklajevanje, če upoštevamo vse euroobmočje ter več prevzemanja nacionalne odgovornosti in povečanje demokratične odgovornosti za izvajanje pravil (da se povrne zaupanje, spodbudi konvergenca med državami članicami, izboljša fiskalna trajnost, podprejo strukturne reforme in spodbudijo naložbe), pa tudi hitro odzivanje za odpravo najočitnejših pomanjkljivosti, večjo učinkovitost okvira za gospodarsko upravljanje ter da se zagotovi dosledno in pošteno izvajanje okvira v vseh državah in ves čas;

13.  poudarja, da so za gospodarsko upravljanje pomembni preprosti in pregledni postopki, ter svari, da je okvir gospodarskega upravljanja zaradi dosedanje zapletenosti, pomanjkljivega izvajanja in premajhne odgovornosti manj učinkovit in ga nacionalni parlamenti, lokalni organi, socialni partnerji in državljani v državah članicah niso pripravljeni sprejeti;

14.  priznava, da je bil z razpravo o srednjeročnem cilju in z večjo odgovornostjo za nacionalne razprave v državah članicah euroobmočja dosežen določen napredek, tudi zaradi prispevka nacionalnih fiskalnih svetov – neodvisnih organov, ki spremljajo spoštovanje fiskalnih pravil in makroekonomske napovedi; poziva Komisijo, naj predstavi pregled strukture in delovanja nacionalnih fiskalnih svetov v posameznih državah članicah in kako bi lahko boljše sodelovanje med njimi izboljšalo odgovornost držav članic;

15.  meni, da je okvir gospodarskega upravljanja ključna politična pobuda, ki v temelju podpira cilje strategije Evropa 2020 in vodilne pobude, namenjene celovitemu izkoriščanju potenciala enotnega trga za rast; meni, da bodo države članice, če se ta potencial sprosti, lažje dosegle cilje okvira gospodarskega upravljanja; meni tudi, da so glavni akterji na enotnem trgu potrošniki in podjetja;

Najboljša uporaba prožnosti v okviru veljavnih pravil

16.  poudarja, da je bil Pakt za stabilnost in rast oblikovan za zagotovitev fiskalne vzdržnosti držav članic, ki sodelujejo v ekonomski in monetarni uniji, ter državam članicam omogoča, da po potrebi izvajajo proticiklično politiko, in zagotavlja potreben fiskalni manevrski prostor za pravilno delovanje avtomatskih stabilizatorjev; poudarja, da vse države članice ob razcvetu gospodarstva niso ustvarile presežka in nekatere veljavne določbe o prožnosti v preteklih letih niso bile dodobra izkoriščene;

17.  pozdravlja, da Komisija v svojem razlagalnem sporočilu o prožnosti priznava, da je način razlaganja veljavnih fiskalnih pravil eden od dejavnikov pri premoščanju naložbene vrzeli v EU ter pri lažjem izvajanju trajnostnih in socialno uravnovešenih strukturnih reform, ki spodbujajo rast; ugotavlja, da v sporočilu ni sprememb glede izračunavanja primanjkljaja, da pa se lahko z nekaterimi naložbami utemelji začasno odstopanje od srednjeročnega cilja države članice ali od poteka prilagoditve za doseganje srednjeročnega cilja;

18.  podpira vse spodbude, ki jih je Evropska komisija predlagala za financiranje novega Evropskega sklada za strateške naložbe, ustvarjene predvsem tako, da bodo nacionalni prispevki v sklad fiskalno nevtralni, kar zadeva doseganje srednjeročnega cilja in potrebne fiskalne prilagoditve, in da se v preventivnem ali korektivnem delu pakta za stabilnost in rast ne bodo spremenile; je seznanjen, da Komisija ne namerava začeti postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, če bo država članica zgolj zaradi dodatnega prispevka v Evropski sklad za strateške naložbe le malo in le začasno presegla 3-odstotni prag primanjkljaja; želi opomniti, da Pakt za stabilnost in rast bistveno prispeva k vzpostavljanju zaupanja, ko gre za privabljanje tujih naložb; poudarja, da je pomembna dopolnilna narava financiranja iz Evropskega sklada za strateške naložbe, saj na ta način financirani projekti v nobenem primeru ne smejo zgolj nadomestiti že načrtovanih naložb, marveč se mora dejansko povečati neto raven naložb;

19.  ugotavlja, da je namen sporočila razjasniti področje uporabe klavzule o naložbah ter tako omogočiti nekoliko začasne prožnosti v preventivnem delu Pakta za stabilnost in rast, in sicer z začasnim odstopanjem od srednjeročnega cilja pod pogojem, da ne bosta prekoračeni 3-odstotna referenčna vrednost primanjkljaja in ustrezna varnostna rezerva, tako da bodo zajeti naložbeni programi držav članic, zlasti kar zadeva izdatke za projekte v okviru strukturne in kohezijske politike, vključno s pobudo za zaposlovanje mladih, vseevropskimi omrežji in instrumentom za povezovanje Evrope, ter sofinanciranje v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe;

20.  meni, da je predpogoj za uporabo klavzule o strukturnih reformah v preventivnem delu in za upoštevanje načrtov za strukturne reforme v korektivnem delu to, da se reforma uradno sprejme v nacionalnem parlamentu in se začne dejansko izvajati, kar bo zagotovilo večjo učinkovitost in nacionalno odgovornost; poudarja, da bi morali v reformnem procesu v vseh fazah sodelovati vsi socialni partnerji;

21.  poziva k okrepljenemu dialogu med Komisijo in državami članicami o tem, katero vsebino in katere vrste strukturnih reform naj bi Komisija v priporočilih za posamezne države najprimerneje predlagala, da bi bile skladne s primarno in sekundarno zakonodajo, pri čemer naj se upošteva analiza stroškov in koristi, v rezultate usmerjeno vrednotenje in vpliv skozi čas ter prispevek k uresničevanju srednjeročnega cilja;

22.  spodbuja odbore nacionalnih parlamentov za finance, naj pred sprejetjem predloga državnega proračuna na javno parlamentarno razpravo sistematično povabijo evropske komisarje, pristojne za gospodarsko upravljanje;

23.  meni, da bi morale strukturne reforme, zastavljene v nacionalnih programih reform, srednje- in dolgoročno pozitivno vplivati na gospodarstvo, družbo in okolje ter prispevati k večji upravni učinkovitosti in uspešnosti;

24.  ugotavlja, da v sporočilu ni omenjeno, kaj so „neobičajni dogodki“, na katere država članica ne more vplivati in zaradi katerih bi smela odstopati od prilagoditvenega poteka pri doseganju srednjeročnega cilja, saj bi zaradi tega lahko nastale najrazličnejše hipoteze, izpustili pa bi kaj, kar bi se res utegnilo zgoditi; poudarja, da je treba podobne razmere obravnavati podobno;

25.  poziva k večji gospodarski in socialni koheziji, ki naj se zagotovi z okrepitvijo Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, da bi ohranili in ustvarili delovna mesta s pravicami, in sicer s podpiranjem ukrepov za boj proti brezposelnosti in revščini;

26.  poudarja, da je pomembno spodbujati gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest, predvsem za mlade, če želimo, da bo evropski okvir gospodarskega upravljanja sprejet v javnosti;

27.  z globoko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je dolgotrajna brezposelnost v času krize podvojila; ugotavlja tudi, da se je še bolj povečala med nizkokvalificiranimi delavci; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v njene politike in priporočila za posamezne države vključen boj proti dolgotrajni brezposelnosti;

28.  meni, da bi morali v gospodarskem okviru Unije kot izjemno pomemben dejavnik obravnavati vse večjo neenakost; meni, da bi se proti vse večji neenakosti najuspešneje borili s podvojenimi prizadevanji za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v Evropi;

Tesnejše sodelovanje, gospodarska konvergenca in poenostavitev evropskega semestra

29.  poziva Komisijo, naj v celoti uporablja Pakt za stabilnost in rast ter naj zagotovi njegovo pošteno izvajanje v skladu z njeno nedavno revizijo šesterčka in dvojčka ter sporočilom o prožnosti; meni, da bi morali evropski semester poenostaviti in okrepiti njegovo vlogo v sedanjem zakonodajnem okviru, kjer je to potrebno in mogoče; poudarja, da bi moral biti namen takšnega poenostavljanja in krepitve v prihodnosti zagotavljanje stabilnosti;

30.  meni, da sporočilo Komisije pojasnjuje, kje je v okviru obstoječe zakonodaje omogočena prožnost; pozdravlja poskus uvajanja večje jasnosti na to zapleteno področje in pričakuje, da bo Komisija izkoristila prožnost, ki jo omogočajo obstoječa pravila v skladu s sporočilom, obenem pa zagotovila predvidljivost, preglednost in učinkovitost okvira gospodarskega upravljanja;

31.  poziva Komisijo in Svet, naj bolje opredelita fiskalni in makroekonomski okvir, da bi omogočila zgodnejšo in doslednejšo razpravo med vsemi deležniki, pri tem pa upoštevata evropske interese, ki jim služita ta okvira, potrebo po večjem zbliževanju med državami članicami euroobmočja, posvetovanje nacionalnih parlamentov ter vlogo socialnih partnerjev ali lokalnih organov pri prevzemanju odgovornosti za vzdržne in družbeno uravnotežene strukturne reforme;

32.  vztraja, da je treba letni pregled rasti in priporočila za posamezno državo izvajati na boljši način ter upoštevati oceno proračunskega stanja ter obete za euroobmočje kot celoto in za posamezne države članice; predlaga, naj se splošna ocena, ki je predvidena v Uredbi (EU) št. 473/2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju, predloži za razpravo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta s Svetom, predsednikom Euroskupine in Komisije pred spomladanskim zasedanjem Sveta in naj se ustrezno izvaja v celotnem času trajanja evropskega semestra;

33.  priznava, da je evropski semester postal pomembno sredstvo za izvajanje reform na nacionalni ravni in na ravni EU, saj zagotavlja usklajevanje gospodarskih politik EU in njenih držav članic; vseeno obžaluje, da se udeležene strani niso dovolj poistovetile z njim, iz česar izhaja nezadovoljiva raven izvajanja priporočil za posamezno državo;

34.  meni, da bi bilo treba evropski semester poenostaviti in okrepiti brez spreminjanja sedanjega zakonodajnega okvira in da se je treba bolje uskladiti glede dokumentov, povezanih s semestrom, da bi povečali osredotočenost, učinkovitost in prevzemanje odgovornosti glede doseganja evropskih ciljev dobrega gospodarskega upravljanja;

35.  poziva, naj bodo priporočila za posamezno državo po potrebi bolj usklajena s priporočili v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da bi zagotovili skladnost med nadzorom nad fiskalnim položajem in usklajevanjem gospodarske politike;

36.  podpira okrepljen postopek na ravni EU in na nacionalni ravni za pripravo, nadzor, podporo in spremljanje priporočil za posamezno državo, ki bo omogočal tudi preverjanje dejanskega izvajanja in kakovosti rezultatov;

37.  opozarja, da iz zakonodaje izhaja zahteva, da Komisija pri pripravi priporočil med drugim upošteva cilje za leto 2020 in vanje vključi načelo, da se od Sveta pričakuje, da bo praviloma upošteval priporočila in predloge Komisije ali da bo svoje stališče javno obrazložil;

38.  je zaskrbljen zaradi povečanja dolga v državah, ki že imajo visoko raven dolga, kar je v očitnem nasprotju s pravilom 1/20 o zmanjšanju dolga; poziva Komisijo, naj razloži, kako namerava obravnavati to nasprotje in zagotoviti znižanje deležev javnega dolga na vzdržno raven v skladu s Paktom za stabilnost in rast;

39.  podpira strategijo Komisije s tremi stebri (naložbe za pospeševanje rasti, fiskalna konsolidacija in strukturne reforme) iz letnega pregleda rasti za leto 2015 in jo poziva , naj to strategijo natančneje opredeli v okviru splošne ocene proračunskega stanja in obetov v euroobmočju kot celoti ter v okviru priporočil za posamezno državo;

40.  priznava potrebo po neodvisni in pluralistični analizi gospodarskih perspektiv držav članic na ravni EU; v zvezi s tem poziva, naj se dodatno razvije enota glavnega ekonomskega analitika v okviru Komisije, ki bo zagotavljala objektivne, neodvisne in pregledne analize ustreznih podatkov, ki bi morali biti na voljo javnosti in služiti kot podlaga za informirano razpravo in odločanje na Komisiji, v Svetu in Evropskem parlamentu; zahteva, da se glavnemu ekonomskemu analitiku pravočasno posredujejo vsi zadevni dokumenti, da lahko izvaja svoje naloge; poudarja pomembno vlogo nacionalnih fiskalnih svetov na nacionalni ravni in na ravni EU ter spodbuja vzpostavitev evropskega omrežja;

41.  opozarja, da je postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem namenjen preprečevanju kriz z zgodnjim prepoznavanjem makroekonomskih neravnotežij na podlagi objektivne ocene razvoja ključnih makroekonomskih spremenljivk; meni, da je treba postopek v zvezi z makroekonomskim neravnotežjem uporabiti za učinkovito oceno razvoja ključnih makroekonomskih spremenljivk v državah s primanjkljajem in v državah s presežkom, predvsem glede krepitve konkurenčnosti in boljšega upoštevanja euroobmočja kot celote, vključno z učinkom prelivanja; opozarja, da je makroekonomski nadzor prav tako namenjen prepoznavanju držav, ki se utegnejo v prihodnosti soočiti z neravnotežjem, in preprečevanju tega s pravočasnim začetkom izvajanja vzdržnih in socialno uravnoteženih strukturnih reform, kadar je še na voljo manevrski prostor za ukrepanje;

42.  poudarja, da Komisija jasno razlikuje med preventivnim in korektivnim delom Pakta za stabilnost in rast, kar zadeva naložbe, ki omogočajo začasno odstopanje od srednjeročnega cilja ali poteka prilagoditve za njegovo doseganje, v okviru obstoječe varnostne rezerve preventivnega dela; poziva Komisijo in Svet, naj na tem področju sledita stališčem sozakonodajalcev glede uredbe o Evropskem skladu za strateške naložbe;

43.  poziva Komisijo, naj v svojih analizah upošteva vse pomembne dejavnike, tudi realno rast, inflacijo, dolgoročne javne naložbe in stopnjo brezposelnosti, ko ocenjuje gospodarske in fiskalne razmere v državah članicah, pri čemer naj nujno obravnava naložbeno vrzel v EU, tako da izdatke usmeri v naložbe, ki so najbolj produktivne, spodbujajo trajnostno rast in nastajanje delovnih mest;

44.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo način upoštevanja učinkovitih ukrepov v postopku čezmernega primanjkljaja temeljil na jasnih, številčnih, količinsko opredeljivih in kvalitativnih merilih;

45.  vztraja, da osredotočanje na strukturni primanjkljaj od reforme Pakta za stabilnost in rast leta 2005 in uvedba pravila o izdatkih z reformo iz leta 2011 ter pojem proizvodne vrzeli, ki ga je težko pravilno količinsko opredeliti, ustvarjajo negotovost, kompleksnost in manevrski prostor za prožnost ter dopuščajo diskrecijsko izvajanje Pakta za stabilnost in rast; izraža bojazen, da sta izračuna potencialne rasti in rezultatov, na katerem temelji ocena strukturnega primanjkljaja, ter izdatkovnega pravila odvisna od številnih vprašljivih predpostavk, ki pripeljejo do obsežnejših revizij napovedi Komisije iz jeseni in pomladi, zaradi česar pride do različnih izračunov in ocen glede izvajanja Pakta za stabilnost in rast;

46.  poziva Komisijo, naj pri spremljanju in ocenjevanju fiskalnih razmer v državah članicah razmisli o praktičnih posledicah sprejetih fiskalnih ukrepov in reform; poziva Komisijo, naj si prizadeva za predvidljivo in dosledno oblikovanje politik, naj njene analize temeljijo na neizpodbitnih dejstvih in zanesljivih podatkih ter naj bo kar najbolj previdna pri uporabi ocen za koncepte, kot sta ocenjeni potencial rasti za BDP in proizvodna vrzel;

47.  poudarja, kako pomembna sta rast in odpiranje delovnih mest za to, da bi javnost sprejela okvir gospodarskega upravljanja, zato poziva Komisijo, naj izboljša poslovno okolje v Evropi, s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, odpravi birokracije ter dostopu do financiranja; v zvezi s tem opozarja, da je treba pomagati malim in srednjim podjetjem, da bodo vstopala tudi na trge zunaj EU, na primer v ZDA, Kanadi, na Kitajskem in v Indiji;

Demokratična odgovornost in prihodnji izzivi pri poglabljanju gospodarskega upravljanja

48.  meni, da je treba v poglobljeni in bolj odporni ekonomski in monetarni uniji nujno zmanjšati zapletenost, izboljšati odgovornost zanjo in povečati preglednost, namesto da se poleg obstoječih pravil sprejemajo še nova; poudarja, da so pristojnosti na področju ekonomske in monetarne unije razdeljene na nacionalno in evropsko raven in da je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju skladnosti in odgovornosti gospodarskega upravljanja na nacionalni in evropski ravni; poleg tega meni, da morajo institucije, za katere velja demokratična odgovornost, igrati pomembno vlogo, in poudarja, da je potrebno stalno parlamentarno sodelovanje, pri čemer je treba odgovornost prevzeti na tisti ravni, na kateri se sprejemajo ali izvajajo odločitve;

49.  glede na trenutne razmere priznava, da je treba okvir gospodarskega upravljanja poenostaviti, bolje izvrševati in po potrebi popraviti in dopolniti, da bi bila EU in euroobmočje lahko kos izzivom konvergence, trajnostne rasti, polne zaposlenosti, blaginje državljanov, konkurenčnosti, stabilnih, vzdržnih in v prihodnost usmerjenih javnih financ s pozitivnim vplivom na družbo in gospodarstvo, trajnih naložb in zanesljivosti;

50.  meni, da je sodelovanje Parlamenta pri smernicah ekonomskih politik pomemben dejavnik vsakega demokratičnega sistema in da je mogoče zagotoviti povečano legitimnost na evropski ravni s sprejetjem konvergenčnih smernic, ki bodo vsebovale ciljne prednostne naloge za naslednja leta, in sicer s postopkom soodločanja, kar bi bilo treba uvesti pri naslednji spremembi Pogodb;

51.  želi spomniti na resolucije Evropskega parlamenta, v katerih je izraženo, da vzpostavitev evropskega mehanizma za stabilnost in Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju („fiskalnega pakta“) zunaj institucij Unije pomeni nazadovanje pri njenem političnem povezovanju, zaradi česar zahteva, da se evropski mehanizem za stabilnost in fiskalni pakt v celoti vključita v okvir Skupnosti na podlagi ocene o izkušnjah z njegovim izvajanjem, kot je določeno v členu 16 Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, in da postaneta formalno odgovorna Parlamentu;

52.  ponavlja zahtevo, da je treba poiskati možnosti za nov pravni okvir za prihodnje programe makroekonomskega prilagajanja, ki bodo nadomestili trojko, da bi povečali preglednost teh programov in prevzemanje odgovornosti zanje ter zagotovili, da bodo vse odločitve EU po možnosti sprejete po metodi Skupnosti; meni, da je potrebna skladnost med naravo uporabljenega mehanizma za stabilnost in institucijo, zadolženo za njegovo uporabo, priznava pa, da finančno pomoč zagotavljajo države članice euroobmočja in da zato one soodločajo o sprostitvi pomoči;

53.  zahteva, naj se ponovno oceni postopek sprejemanja odločitev v Euroskupini, da bi zagotovili ustrezno demokratično odgovornost; pozdravlja redno sodelovanje predsednika Euroskupine na sejah Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, tako kot to počne predsednik Ekonomsko-finančnega sveta, ter s tem prispeva k podobni ravni demokratične odgovornosti;

54.  opozarja, da šesterček in dvojček temeljita na okrepljeni vlogi neodvisnega komisarja, ki bi moral zagotoviti pošteno in nediskriminacijsko uporabo pravil, ter meni, da morajo nadaljnji koraki pri institucionalnem urejanju gospodarskega upravljanja, kot je okrepitev vloge komisarja za ekonomske in monetarne zadeve ali ustanovitev evropskega ministrstva za finance, spoštovati delitev oblasti med različnimi institucijami in morajo biti povezani z ustreznimi sredstvi za demokratično odgovornost in legitimnost, ki bodo vključevali Evropski parlament;

55.  želi spomniti, da je bila bančna unija rezultat politične volje, da bi se izognili ponovni finančni krizi, da bi prekinili začarani krog med bankami in državami in karseda zmanjšali prelivanje negativnih učinkov, ki izvirajo iz državne dolžniške krize, in da je ta volja potrebna tudi za poglobitev ekonomske in monetarne unije;

56.  poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozen načrt za poglobitev ekonomske in monetarne unije, v katerem bodo upoštevani predlogi iz te resolucije in pristojnosti, ki jih je podelil vrh držav euroobmočja in potrdil Evropski svet „za pripravo naslednjih korakov za boljše gospodarsko upravljanje v euroobmočju“, ter tudi dosedanje delo, na primer resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. novembra 2012 z naslovom „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“(13), sporočilo Komisije z dne 28. novembra 2012 z naslovom „Načrt za poglobljeno in pravo ekonomsko in monetarno unijo – začetek evropske razprave“ ((COM(2012)0777) in končno poročilo štirih predsednikov z dne 5. decembra 2012;

57.  vabi deležnike, naj v tem potrebnem naslednjem koraku v zvezi z ekonomsko in monetarno unijo upoštevajo širitev euroobmočja v bližnji prihodnosti in preučijo vse možnosti za poglablobitev in okrepitev ekonomske in monetarne unije ter povečanje njene odpornosti, ugodne učinke na rast, ustvarjanje delovnih mest in stabilnost, kot so:

   (a) okrepljeni mehanizmi demokratične odgovornosti na ravni EU in nacionalni ravni, pri čemer mora biti odgovornost prevzeta na ravni, na kateri se sprejemajo odločitve, in temeljiti na sprejetju konvergenčnih smernic po postopku soodločanja, hkrati pa je treba z medinstitucionalnim sporazumom formalno določiti nadzorno vlogo Evropskega parlamenta v evropskem semestru in zagotoviti, da bodo vsi nacionalni parlamenti v euroobmočju sledili vsakemu koraku v procesu evropskega semestra;
   (b) socialna razsežnost, katere cilj je ohranitev evropskega socialnega tržnega gospodarstva ob spoštovanju pravice do kolektivnih pogajanj in ki bi zagotavljala usklajevanje socialnih politik držav članic, vključno z minimalno plačo ali sistemom minimalnih nadomestil za vsako državo članico, o katerem bo vsaka odločala sama, ter ki bo podpirala tudi boj proti revščini in socialni izključenosti, ponovno vključevanje delavcev na trg dela, prostovoljno mobilnost in prožnost med poklici in državami članicami;
   (c) fiskalna zmogljivost euroobmočja na podlagi posebnih lastnih sredstev, ki bi v okviru proračuna Unije in pod evropskim parlamentarnim nadzorom pomagala državam članicam pri izvajanju dogovorjenih strukturnih reform na podlagi nekaterih pogojev, vključno z učinkovitim izvajanjem nacionalnih programov reform; v zvezi s tem pozdravlja delo skupine EU za lastna sredstva, ki ji predseduje Mario Monti;
   (d) povečanje odpornosti ekonomske in monetarne unije za obvladovanje gospodarskih pretresov in izrednih razmer, ki so neposredno povezani z monetarno unijo, ter hkrati izogibanje vsem oblikam trajnih finančnih transferjev;
   (e) v zvezi z davki zavezanost vseevropskim ukrepom proti davčnim goljufijam in utajam ter agresivnemu davčnemu načrtovanju, sodelovanje nacionalnih davčnih organov z namenom izmenjave informacij o izogibanju davkom in davčnih goljufijah, ukrepi za zbližanje davčnih politik držav članic, skupna konsolidirana osnova za davek od dohodka pravnih oseb, enostavnejši in preglednejši davčni sistemi in poročanje po posameznih državah za podjetja, razen mala in srednja;
   (f) postopna in dokončna vzpostavitev bančne unije;
   (g) vključitev evropskega mehanizma za stabilnost in Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji v zakonodajo Unije, ki jo bodo spremljali okrepljeno usklajevanje gospodarskih politik, dejanska konvergenca, izvrševanje skupnih pravil ter jasna zavezanost gospodarsko in socialno vzdržnim strukturnim reformam;
   (h) odprava pomanjkljivosti sedanjega okvira, ki omogoča, da nekatere dele Pogodbe nadzoruje Sodišče, nekateri pa so izključeni;
   (i) večja zunanja vloga euroobmočja, vključno z nadgradnjo njegovega predstavništva;

58.  zahteva, da se ti možni nadaljnji koraki v ekonomsko in monetarno unijo oblikujejo na podlagi pristopa, ki vključuje štiri predsednike, poleg njih pa tudi predsednika Evropskega parlamenta, ki bi ga morali povabiti na vse sestanke ter mu zagotoviti vse informacije in pravico do sodelovanja v razpravah; ugotavlja, da je predsednik Komisije v okviru priprave poročil štirih predsednikov izrazil namero, da se bo posvetoval s predsednikom Evropskega parlamenta;

59.  poziva predsednika, naj se predhodno uskladi s predsedniki političnih skupin ali poslanci, ki so jih izrecno imenovale njihove skupine ali Parlament, in v tej prihodnji nalogi zastopa Parlament na podlagi mandata iz te resolucije, ki med drugim obravnava vprašanja iz analitičnega obvestila štirih predsednikov o pripravi naslednjih korakov za boljše gospodarsko upravljanje v euroobmočju;

o
o   o

60.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsednikom Sveta, Komisije, Euroskupine in ECB ter nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 140, 27.5.2013, str. 1.
(2) UL L 140, 27.5.2013, str. 11.
(3) UL L 306, 23.11.2011, str. 12.
(4) UL L 306, 23.11.2011, str. 33.
(5) UL L 306, 23.11.2011, str. 1.
(6) UL L 306, 23.11.2011, str. 41.
(7) UL L 306, 23.11.2011, str. 25.
(8) UL L 306, 23.11.2011, str. 8.
(9) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0239.
(10) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0598.
(11) UL C 165 E, 11.6.2013, str. 24.
(12) UL C 33 E, 5.2.2013, str. 140.
(13) Sprejeta besedila, P7_TA(2012)0430.

Pravno obvestilo