Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2697(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0676/2015

Predložena besedila :

B8-0676/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 09/07/2015 - 12.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0269

Sprejeta besedila
PDF 210kWORD 132k
Četrtek, 9. julij 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Evropska agenda za varnost
P8_TA(2015)0269B8-0676/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o evropski agendi za varnost (2015/2697(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 6, 7 in 21 Pogodbe o Evropski uniji ter členov 4, 16, 20, 67, 68, 70 do 72, 75, 82 do 87 in 88 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih členov 6, 7, 8, 10(1), 11, 12, 21, 47 do 50, 52 in 53,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, konvencij, priporočil, resolucij in poročil Parlamentarne skupščine, Sveta ministrov, komisarja za človekove pravice in Beneške komisije Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. aprila 2015 o evropski agendi za varnost (COM(2015)0185),

–  ob upoštevanju sporočil Komisije o strategiji za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji (COM(2010)0573) in o operativnih smernicah o upoštevanju temeljnih pravic v oceni učinka (SEC(2011)0567),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 8. aprila 2014 v združenih zadevah C-293/12 in C-594/12, ki razveljavlja Direktivo 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 513/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala in boja proti njemu ter obvladovanja kriz v okviru Sklada za notranjo varnost in o razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/125/PNZ(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2011 o politiki EU za boj proti terorizmu: glavni dosežki in izzivi za prihodnost(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji (2012)(3),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o obnovitvi strategije notranje varnosti EU(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2015 o protiterorističnih ukrepih(6),

–  ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 28. aprila 2015 o evropski agendi za varnost,

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu in Komisiji o evropski agendi za varnost (O-000064/2015 – B8-0566/2015 in O-000065/2015 – B8-0567/2015),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(2) Poslovnika,

A.  ker so grožnje notranji varnosti Unije postale bolj kompleksne, hibridne, asimetrične, nekonvencionalne, mednarodne, se hitro spreminjajo, jih je težko napovedati in presegajo zmožnosti posameznih držav članic, in je zato bolj kot kdajkoli prej potreben skladen, celovit, večplasten in usklajen odgovor EU, ki bo v celoti spoštoval temeljne pravice;

B.  ker je razvoj varnostne politike EU deljena pristojnost, ki zahteva usklajena prizadevanja vseh držav članic, institucij in agencij EU, civilne družbe in organov pregona, in je usmerjen k skupnim ciljem in temelji na pravni državi in spoštovanju temeljnih pravic; ker bi morale biti naloge pri konkretnem izvajanju teh deljenih ciljev in prednostnih nalog jasno razdeljene na raven EU in nacionalno raven na osnovi načela subsidiarnosti in z močnim in učinkovitim parlamentarnim in sodnim nadzorom, da bi dosegli optimalne rezultate;

C.  ker se izjema zaradi nacionalne varnosti iz člena 4(2) PEU ne more uporabiti za to, da bi agencijam za nacionalno varnost dovolili kršiti interese, tudi ekonomske, drugih držav članic, pravice njihovih državljanov in prebivalcev ter na splošno zakone in politike Evropske unije in tretjih držav;

D.  ker bi bilo treba opozoriti na to, da je treba upoštevati izkušnje iz številnih kršitev evropskih in univerzalnih norm in vrednot zaradi notranjega in zunanjega varnostnega sodelovanja po 11. septembru;

E.  ker so svoboda, varnost in pravica cilji, za katere si je treba prizadevati sočasno; ker bi morali varnostni ukrepi za uresničevanje svobode in pravice zato vedno spoštovati demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v skladu z načeli nujnosti in sorazmernosti ter temeljiti na ustreznem demokratičnem nadzoru in odgovornosti; ker v evropski agendi za varnost vidik pravice in preprečevanja ni dovolj upoštevan;

F.  ker cele vrste vzrokov za kriminal, kot je vse večja neenakost, revščina ter rasno in ksenofobno nasilje ter zločini iz sovraštva, ni mogoče odpraviti samo z varnostnimi ukrepi, temveč jih je treba obravnavati v širšem političnem kontekstu, ki vključuje boljšo socialno politiko, politiko zaposlovanja in izobraževanja ter kulturno in zunanjo politiko;

G.  ker je vidik preprečevanja v evropski agendi za varnost še posebej pomemben v obdobju vse večjih ekonomskih in socialnih neenakosti, ki spodkopavajo socialni pakt ter učinek temeljnih pravic in državljanskih svoboščin; ker bi morali biti alternativno prestajanje zaporne kazni in ukrepi za ponovno vključitev v družbo pomemben dejavnik politike preprečevanja, zlasti pri manjših kaznivih dejanjih;

H.  ker sta Komisija in Evropsko sodišče po izteku prehodnega obdobja iz Protokola 36 k Pogodbama dobila polna pooblastila v zvezi s pravnimi instrumenti nekdanjega tretjega stebra, s čimer se je demokratična odgovornost in odgovornost glede spoštovanja temeljnih pravic razširila na sprejete ukrepe, ki so imeli pomembno vlogo pri oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice;

I.  ker kibernetska kriminaliteta in kazniva dejanja, ki jih omogočajo splet in računalniki, ogrožajo varnost državljanov EU, notranji trg ter intelektualno lastnino in blaginjo Evropske unije; ker na primer botneti kot oblika kibernetske kriminalitete napadejo na milijone računalnikov in na tisoče ciljev hkrati;

J.  ker postajajo meje med notranjo in zunanjo varnostjo vse bolj nejasne in je zato potrebno tesnejše sodelovanje in usklajevanje med državami članicami za bolj celovit in večdimenzionalen pristop;

K.  ker bi bilo treba kot pomemben del varnostne agende nameniti posebno pozornost podpori in zaščiti vseh žrtev terorizma in kriminala po vsej EU;

1.  je seznanjen z evropsko agendo o varnosti za obdobje 2015–2020, kot jo predlaga Komisija, in v njej določene prednostne naloge; meni, da so zaradi izzivov, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija, terorizem, nasilni ekstremizem, čezmejni organizirani kriminal in kibernetska kriminaliteta najnevarnejše grožnje, ki zahtevajo usklajeno delovanje na nacionalni, evropski in globalni ravni; opozarja, da bi morala biti agenda oblikovana fleksibilno, da bi se lahko odzvala na morebitne nove izzive v prihodnosti;

2.  ponovno poudarja, da je treba natančneje preučiti in odpravljati vzroke kriminala, na primer neenakost, revščino in diskriminacijo; poleg tega poudarja, da je treba zagotoviti ustrezne vire za socialne delavce, ter lokalne in nacionalne pripadnike policije in pravosodnih organov, ki so jim v nekaterih državah članicahzmanjšali denarna sredstva;

3.  poziva, naj se poišče pravo ravnotežje med ukrepi preprečevanja in represivnimi ukrepi, da bi ohranili svobodo, varnost in pravico; poudarja, da bi bilo treba varnostne ukrepe vedno izvajati v skladu z načeli pravne države in varstva temeljnih pravic, kot je pravica do zasebnosti in varstva podatkov, svobode izražanja in združevanja in dolžnega pravnega postopanja; zato poziva Komisijo, naj pri izvajanju evropske agende za varnost ustrezno upošteva nedavno sodbo Sodišča Evropske unije v zvezi z direktivo o hrambi podatkov (sodba v združenih zadevah C-293/12 in C-594/12), na podlagi katere morajo biti vsi instrumenti skladni z načeli sorazmernosti, nujnosti in zakonitosti ter vključevati ustrezna jamstva odgovornosti in sodnega varstva; poziva Komisijo, naj celovito preuči učinek te sodbe na vse instrumente, ki zadevajo hrambo podatkov za namene kazenskega pregona;

4.  opozarja, da bi morala Evropska unija, če želi biti verodostojen akter pri spodbujanju temeljnih pravic znotraj in zunaj svojih meja, za svojo varnostno politiko, boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter za partnerstva s tretjimi državami na področju varnosti vzpostaviti celovit pristop, ki bo zajemal vse dejavnike, ki ljudi pripravijo do tega, da se ukvarjajo s terorizmom ali organiziranim kriminalom, in torej vključiti ekonomske in socialne ukrepe, ki se pripravijo in izvajajo ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic pod sodnim in demokratičnim nadzorom in za katere se izvedejo poglobljene ocene;

5.  pozdravlja, da se je Komisija odločila agendo zasnovati na več načelih: popolnem spoštovanju pravne države in temeljnih pravic, ki bi jih bilo treba zagotoviti z ustreznim sodnim nadzorom; večji preglednosti, odgovornosti in demokratičnem nadzoru; boljši uporabi in izvajanju obstoječih pravnih instrumentov; bolj prepletenem medagencijskem in medsektorskem pristopu in boljših povezavah med zunanjimi in notranjimi vidiki varnosti; poziva Komisijo in Svet, naj ta načela strogo spoštujeta pri izvajanju agende; poudarja, da bo Parlament ta načela postavil v središče svojega nadzora izvajanja agende;

6.  pozdravlja, da je v agendi posebna pozornost namenjena temeljnim pravicam, in zlasti pozdravlja zavezo Komisije, da bo strogo ocenila vsak varnostni ukrep, ki ga bo predlagala, ne le z vidika izpolnjevanja ciljev, temveč tudi glede njegove skladnosti s temeljnimi pravicami; poudarja, da mora Komisija v svojo oceno vključiti vse ustrezne organe in agencije, še zlasti Agencijo EU za temeljne pravice, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov, Europol in Eurojust; poziva Komisijo, naj zagotovi vse informacije in dokumentacijo o tej oceni, da bo Parlament lahko učinkovito izvajal demokratični nadzor;

7.  v zvezi s tem opozarja, da je obsodil ukrepe, ki vključujejo obsežno in sistematično zbiranje osebnih podatkov nedolžnih ljudi, zlasti ker ima lahko to hude posledice za pravico do poštenega sojenja, nediskriminacijo, zasebnost in varstvo podatkov, svobodo tiska, misli in govora ter svobodo zbiranja in združevanja, in ki predstavljajo znaten potencial za zlorabo zbranih podatkov proti političnim nasprotnikom; močno dvomi v koristnost ukrepov množičnega nadzora, saj so pogosto preveč obsežni in dajo preveč napačnih pozitivnih in negativnih zadetkov; svari pred nevarnostjo, da bodo ukrepi množičnega nadzora prikrili potrebo po vlaganju v ukrepe kazenskega pregona, ki so morda cenejši, učinkovitejši in manj vsiljivi;

8.  poziva države članice, naj zagotovijo, da se bo načelo koristi za otroka spoštovalo v vsej zakonodaji, povezani z varnostjo;

9.  ugotavlja, da v EU ni dogovorjene opredelitve pojma „nacionalne varnosti“, zaradi česar se v pravnih instrumentih EU nekontrolirano pojavljajo sklicevanja na „nacionalno varnost“;

10.  meni, da bi morale institucije in agencije ter države članice EU pri pripravi in izvajanju varnostnih politik zagotoviti preglednost, odgovornost in demokratični nadzor , da bi državljani bolj zaupali tem politikam; pozdravlja namero Komisije, da Parlamentu in Svetu redno predloži posodobljene informacije o izvajanju agende; ponavlja, da namerava v sodelovanju z nacionalnimi parlamenti izvajati redni nadzor nad pravilnim izvajanjem in doseženem napredku agende; se s zanimanjem seznanja s predlogom Komisije za vzpostavitev posvetovalnega foruma EU o varnosti; poziva, naj forum zagotovi uravnoteženo zastopanost vseh pomembnih deležnikov in pričakuje natančnejše informacije o njem, zlasti glede njegove točne vloge, nalog, sestave in pristojnosti ter udeležbe Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov;

11.  poudarja, da je treba izboljšati demokratični in sodni nadzor obveščevalnih služb držav članic; ugotavlja, da Parlament, Sodišče in varuhinja človekovih pravic nimajo dovolj pristojnosti za izvajanje učinkovite ravni nadzora nad evropsko varnostno politiko;

12.  poziva Komisijo in Svet, naj čim prej pripravita načrt ali podoben mehanizem, da bi zagotovila učinkovito in operativno izvajanje agende, ga predložita Parlamentu in ga začneta izvajati v naslednjih šestih mesecih; meni, da bi lahko pristop, ki se uporablja pri političnem ciklu EU (opredelitev in ocena skupnih groženj in ranljivih točk, določitev političnih prednostnih nalog in priprava strateških in operativnih načrtov, konkretno izvajanje z jasno določeno odgovornostjo, časovnicami in nalogami ter končno presojo), zagotovil potrebno skladnost in kontinuiteto pri izvajanju agende, če bo Parlament ustrezno vključen v določanje političnih prednostnih nalog in strateških ciljev; se veseli nadaljevanja razprave o teh vprašanjih s Komisijo in Stalnim odborom za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti (COSI);

13.  pozdravlja temeljno načelo agende, po katerem se najprej uporabijo in izvajajo veljavni instrumenti na področju varnosti, preden se predlagajo novi; ponavlja, da si je treba hitreje in učinkoviteje sporočati podatke in informacije, ob upoštevanju varstva podatkov in ohranjanja zasebnosti; vendar obžaluje, da kljub številnim pozivom Parlamenta – tudi ob upoštevanju novih varnostnih groženj, s katerimi se EU sooča – še vedno ni bila opravljena ocena učinkovitosti obstoječih instrumentov EU in preostalih vrzeli; meni, da je ta ukrep potreben, ker naj bi zagotovil, da bo evropska varnostna politika učinkovita, ustrezna, sorazmerna, skladna in celostna; poziva Komisijo, naj v časovnem načrtu za izvajanje agende za varnost kot prednostni ukrep določi izvedbo tovrstne operativne ocene obstoječih instrumentov, virov in finančnih sredstev EU na področju notranje varnosti; znova poziva Svet in Komisijo, naj celovito ocenita izvajanje ukrepov, sprejetih na področju notranje varnosti pred začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe, za to pa naj uporabita postopek iz člena 70 PDEU;

14.  je zadovoljen, da je Komisija namenila posebno pozornost upravljanju meja kot bistvenemu vidiku preprečevanja čezmejnega kriminala in terorizma; poudarja, da bi bilo treba s sistematičnimi pregledi obstoječih podatkovnih zbirk, kot je schengenski informacijski sistem, okrepiti varnost na mejah EU; pozdravlja tudi zavezo Komisije, da v začetku leta 2016 predstavi spremenjeni predlog o pametnih mejah;

15.  podpira poziv Komisije za bolj povezan medagencijski in medsektorski pristop ter predlagane ukrepe, s katerimi naj bi izboljšali izmenjavo informacij in zgledov dobre prakse ter povečali operativno sodelovanje med državami članicami in agencijami EU; znova poziva k večji uporabi obstoječih instrumentov in podatkovnih zbirk, kot so SIS in ECRIS, ter skupnih preiskovalnih ekip; poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi pospešila sklenitev odprtih delovnih dogovorov med agencijami; z obžalovanjem ugotavlja, da agenda ne vsebuje dovolj konkretnih ukrepov za krepitev razsežnosti pravice; poziva k povezovanju in nadaljnjem razvoju vseh vidikov pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, tudi z okrepitvijo pravic osumljencev in obdolžencev, žrtev in prič ter z boljšim izvajanjem obstoječih instrumentov EU za vzajemno priznavanje;

16.  v celoti podpira prednostno nalogo Komisije, da pomaga državam članicam, da bodo še bolj poglobile medsebojno zaupanje, v celoti izkoristile obstoječa orodja za izmenjavo informacij in spodbujale čezmejno operativno sodelovanje med pristojnimi organi; poudarja pomen tovrstnega čezmejnega operativnega sodelovanja, zlasti v obmejnih regijah;

17.  poziva Komisijo, naj hitro poda zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1987/2006 z dne 20. decembra 2006 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema (SIS II)(7), da bi harmonizirali merila opozarjanja in uvedli obvezno opozarjanje v zvezi z ljudmi, ki so obsojeni zaradi terorizma ali osumljeni terorizma;

18.  pozdravlja, da je Komisija napovedala, da bo ocenila potrebo po evropskem indeksnem sistemu policijskih evidenc (EPRIS) in njegovo dodano vrednost za lajšanje čezmejnega dostopa do informacij iz nacionalnih policijskih evidenc, in v celoti podpira začetek pilotnega projekta, ki ga načrtuje skupina držav članic za uvedbo mehanizma za samodejno čezmejno iskanje v nacionalnih indeksih na podlagi sistema zadetek/ni zadetka; poudarja pomen čezmejnega dostopa do informacij, zlasti v obmejnih regijah;

19.  poudarja pomen skupnih preiskovalnih enot za preiskovanje posebnih čezmejnih primerov in poziva države članice, naj to uspešno orodje bolj redno uporabljajo; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za pravni okvir, ki bo omogočal ustanovitev skupnih preiskovalnih enot za daljše obdobje ali za stalno, ki bodo obravnavale stalne grožnje, zlasti v obmejnih regijah, denimo zaradi trgovine s prepovedanimi drogami, trgovine z ljudmi ter motorističnih tolp;

20.  obžaluje, da se instrumenti, kot je zamrznitev ali zaseg premoženja, pridobljenega s kaznivimi dejanji, še ne uporabljajo sistematično v vseh ustreznih čezmejnih primerih, in poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo prizadevanja na tem področju;

21.  poudarja, da v čezmejnem sodelovanju med nacionalnimi obveščevalnimi službami ni dovolj demokratičnega in sodnega nadzora; je zaskrbljen, ker pravilo tretje države v zvezi z dostopom do dokumentov zelo ovira demokratični in sodni nadzor;

22.  ugotavlja, da so meje med zunanjo in notranjo varnostjo vse bolj zabrisane, in zato pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo poskrbela za to, da bosta ti dve razsežnosti varnostne politike delovali povezano; poziva Komisijo in države članice, naj redno ocenjujejo učinek agende na strategijo zunanje varnosti EU in obratno, tudi v zvezi z obveznostmi na področju spoštovanja in spodbujanja temeljnih svoboščin in pravic ter demokratičnih vrednot in načel, zapisanih v mednarodnih konvencijah in sporazumih, ki so jih ratificirale ali podpisale; poudarja, da je treba še okrepiti povezave, sinergijo in usklajenost med njima, zlasti pri odpravljanju novih horizontalnih hibridnih groženj, s katerimi se sooča Evropa, obenem pa spoštovati vrednote Unije in temeljne pravice; poziva Komisijo, naj Parlamentu redno poroča o nadaljnjih ukrepih za razvoj povezave med notranjo in zunanjo razsežnostjo varnostne politike ter o sodelovanju s tretjimi državami na področju varnosti, da bo lahko Parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti uveljavljal pravico do demokratičnega nadzora;

23.  poudarja pomen in pravočasnost potekajočega strateškega pregleda, ki ga je Evropski svet zaupal visoki predstavnici/podpredsednici decembra 2013 in katerega cilj bi moral biti sprejetje nove evropske varnostne strategije; obsežna strategija, ki bi vključevala vprašanja zunanje in varnostne politike, bi morala določati in opisovati interese, prednostne naloge in cilje EU, obstoječe in nastajajoče grožnje, izzive in priložnosti ter instrumente in sredstva, s katerimi jih lahko EU obravnava;

24.  poziva, naj se v sporazume s tretjimi državami, zlasti v Severni Afriki in zalivski regiji, kar zadeva sodelovanje na področju varnosti, vključijo odločne klavzule o človekovih pravicah; poziva, naj se ponovno preuči sodelovanje z nedemokratičnimi državami, v katerih je stanje na področju človekovih pravic slabo;

25.  poudarja, da je nadvse pomembno, da se odpravijo glavni vzroki za oborožene spopade, ekstremizem in revščino v tretjih državah, saj to ogroža varnost EU; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo, da bi podprle vključujoče, pluralne in dobro delujoče države, ki imajo močno in zdravo civilno družbo, ki je zmožna državljanom zagotoviti svobodo, varnost, pravico in zaposlitev;

26.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj predloži osnutek skupnega stališča o uporabi oboroženih brezpilotnih letal v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal(8);

27.  je seznanjen z odločnim pozivom Komisije k zaključku dela pri sprejemanju direktive EU o evidenci podatkov o potnikih; ponovno poudarja, da si prizadeva za to, da bo delo končano do konca leta; poudarja, da bi bilo treba v direktivi o evidenci podatkov o potnikih spoštovati temeljne pravice in standarde na področju varstva podatkov, vključno z ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije, obenem pa zagotoviti, da bo ta direktiva učinkovit instrument na ravni EU; poziva Komisijo, naj še naprej podpira ta postopek in zagotovi morebitne ustrezne dodatne elemente, ki so nujni za sorazmernost direktive EU o evidenci podatkov o potnikih; poziva, naj vsi prihodnji predlogi o uvedbi novih orodij na področju varnosti, kot je evidenca podatkov o potnikih, sistematično vključujejo mehanizme za izmenjavo informacij in sodelovanje med državami članicami;

28.  se strinja s Komisijo, da so podporni ukrepi v zvezi z usposabljanjem, raziskavami in inovacijami ter delo Evropske policijske akademije na tem področju nadvse pomembni (CEPOL); meni, da so za nadaljnji razvoj evropske kulture kazenskega pregona in dobre prakse na tem področju zelo pomembni programi usposabljanja in izmenjave za uslužbence organov kazenskega pregona; meni, da je treba več vlagati v raziskave in inovacije na področju varnosti, vključno s področjem preprečevanja;

29.  poudarja, da se varnostne razmere hitro spreminjajo, zato je treba uporabiti prožen, prilagodljiv in odziven pristop, razviti tehnične zmogljivosti in izvajati redne preglede prednostnih ukrepov iz agende; poudarja, da je v zvezi s tem mogoče uporabiti člen 222 PDEU, na podlagi katerega mora Evropski svet redno ocenjevati nevarnosti, s katerimi se sooča Unija, med drugim na podlagi ocen, ki so jih izvedle države članice in Europol, ter Evropski parlament in nacionalne parlamente obvestiti o izdih tega ocenjevanja in nadaljnjem ukrepanju;

Terorizem

30.  pozdravlja ukrepe iz agende za boj proti terorizmu, odpravljanje financiranja terorizma, preprečevanje grožnje, ki jo predstavljajo državljani in prebivalci EU, ki s terorističnim namenom potujejo v tujino („tuji borci“), in preprečevanje radikalizacije; je seznanjen s predlogom o novi strukturi evropskega protiterorističnega centra v okviru Europola in poziva Komisijo, naj bolj pojasni njegovo natančno vlogo, naloge, pooblastila in nadzor, zlasti ker je treba zagotoviti ustrezen demokratičen in sodni nadzor na ustreznih ravneh, tudi s stalno revizijo mandata Europola; poudarja, da je v boju proti terorizmu nadvse pomembno, da si države članice bolj izmenjujejo podatke, in sicer na bolj strukturirani podlagi;

31.  obsoja vse analize, ki zamegljujejo pojme v zvezi s terorizmom, negotovostjo, islamom in migranti;

32.  v luči nedavnih terorističnih napadov v Bruslju, Parizu, Københavnu in Saint-Quentin-Fallavierju opozarja, da mora EU nujno bolje oceniti varnostno grožnjo in se nemudoma osredotočiti na prednostna območja v okviru boja proti terorizmu, na primer okrepitev varnosti na mejah EU, izboljšanje zmogljivosti za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin, boj proti nezakoniti trgovini z orožjem ter okrepitev delitve informacij in operativnega sodelovanja med nacionalnimi organi kazenskega pregona in obveščevalnimi službami;

33.  želi spomniti, da je v boju proti terorističnim mrežam in organiziranim kriminalnim skupinam nadvse pomembno, da se sledi njihovim finančnim tokovom, tudi zunaj sistema Swift, in se ti prekinejo; pozdravlja prizadevanja za zagotovitev poštene in uravnotežene udeležbe v programu za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti;

34.  poudarja, da grožnja terorizma, nastalega na domačih tleh, dosega v EU nevarne nove razsežnosti, odkar so islamski fundamentalisti prevzeli ozemlja v Siriji in Iraku ter po vsem svetu razširili propagandno kampanjo za združitev sil z džihadisti in izvajanje napadov znotraj meja EU.

35.  poudarja, da se je na splošno treba z grožnjo, ki jo predstavljajo tuji borci in terorizem, spopasti z uporabo večplastnega pristopa, ki vključuje celovito obravnavanje glavnih dejavnikov, kot je radikalizacija, ter razvoj socialne kohezije in vključenosti ter omogočanje ponovne integracije s spodbujanjem politične in verske strpnosti, analiziranje spletnega hujskanja k terorističnim dejanjem in ukrepanje proti temu, preprečevanje odhodov z namenom pridružitve terorističnim organizacijam, preprečevanje in zajezitev novačenja in sodelovanja v oboroženih spopadih, oviranje finančnega podpiranja terorističnih organizacij in posameznikov, ki se jim nameravajo pridružiti, zagotavljanje strogega kazenskega pregona, kjer je to primerno, in zagotavljanje ustreznih orodij, s katerimi bodo lahko organi kazenskega pregona svoje naloge izvajali ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic;

36.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami razvije prepričljivo strategijo, kar zadeva evropske borce ( agenda o varnosti je zaenkrat ne vsebuje) in zlasti tiste, ki se vrnejo s konfliktnih območij in želijo zapustiti teroristične organizacije, ki so jih rekrutirale, ter so pokazali, da so se pripravljeni ponovno vključiti v družbo; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti položaju mladih evropskih borcev;

37.  ponavlja svojo odločenost zagotoviti, da se bo z odprto in pregledno preiskavo ugotovilo, kdo je odgovoren za množične kršitve temeljnih pravic pod pretvezo boja proti terorizmu, zlasti v okviru prevoza in nezakonitega pridržanja zapornikov v evropskih državah s strani obveščevalne agencije CIA; poziva k zaščiti tistih, ki te kršitve razkrijejo, kot so novinarji in prijavitelji;

Radikalizacija

38.  se strinja, da bi morala biti prednostna naloga EU preprečiti radikalizacijo; obžaluje, da v agendi ni konkretnejših ukrepov proti radikalizaciji v Evropi, in poziva Komisijo, naj hitro in celovito okrepi ukrepe za preprečevanje radikalizacije in nasilnega ekstremizma ter širjenja skrajnih ideologij in za spodbujanje integracije in vključenosti; poziva Komisijo, naj okrepi omrežje za ozaveščanje o radikalizaciji, ki združuje vse pomembne udeležence v pobudah za odpravljanje radikalizacije na temeljni ravni, in naj pojasni, kakšni bodo mandat, naloge in področje delovanja predlaganega novega centra odličnosti v okviru tega omrežja; priporoča, naj njegova struktura vključuje tudi tiste, ki sprejemajo odločitve na lokalni in nacionalni ravni, da se zagotovi praktično izvajanje priporočil strokovnjakov in deležnikov; poziva k drznejšim ukrepom proti radikalizaciji na internetu in proti uporabi spletnih strani ali družbenih omrežij za širjenje radikalnih ideologij v Evropi; pozdravlja ustanovitev enote za prijavljanje sumljivih spletnih vsebin pri Europolu, ki bo državam članicam v sodelovanju z industrijo pomagala pri odkrivanju in odstranjevanju nasilnih ekstremističnih vsebin na spletu, in poziva Komisijo, naj zagotovi potrebna dodatna sredstva za delovanje te enote; obžaluje, ker ni konkretnih ukrepov za okrepitev vloge interneta kot orodja za ozaveščanje proti radikalizaciji, zlasti za proaktivno širjenje protipropagandnih sporočil prek spleta v odgovor na teroristično propagando;

39.  poudarja, da mora varnostna politika, če naj bo uspešna, obravnavati temeljne dejavnike ekstremizma, kot so radikalizacija, nestrpnost in diskriminacija, in torej spodbujati politično in versko strpnost, razvijati socialno kohezijo in vključenost ter omogočati ponovno vključitev v družbo;

40.  meni, da je treba s finančno in operativno podporo Komisije izvesti obsežne raziskave in pripraviti konkretne ukrepe, kako bi prek učinkovitih sredstev sporočanja promovirali in vsem evropskim državljanom prenesli sporočilo o naših skupnih vrednotah strpnosti, pluralnosti, spoštovanja svobode govora in vesti ter o temeljnih pravicah na splošno; meni, da bi bilo treba v agendi poudariti, da je treba odpraviti napačne predstave o religijah, zlasti o islamu, ki same po sebi nimajo nič opraviti z radikalizacijo in terorizmom;

41.  je zaskrbljen, ker je zadnje čase vse več primerov kaznivih dejanj iz sovraštva do evropskih državljanov, tudi na spletu; poziva države članice, naj državljane v prihodnje zaščitijo pred napadi ter naj preprečijo podžiganje sovraštva in vsa dejanja nestrpnosti zaradi porekla, prepričanja ali vere, tudi z izobraževanjem mladih in spodbujanjem vključujočega dialoga;

Organizirani kriminal

42.  se strinja, da je trgovina z ljudmi pojav, ki ga je treba na evropski ravni učinkoviteje obravnavati; vendar odločno zavrača vsako povezovanje nedovoljenih migracij in terorizma; poudarja, da za migrante ni zakonite poti v EU, da bi zaprosili za zaščito, kar ustvarja stalno povpraševanje po nedovoljenih načinih, ki spravljajo ranljive migrante, ki potrebujejo mednarodno zaščito, v nevarnost;

43.  poudarja težo organiziranega kriminala na področju trgovine z ljudmi; opozarja, da storilci kaznivih dejanj izvajajo izjemno nasilje nad to posebej ranljivo skupino in so do nje zelo kruti; pozdravlja obstoječi okvir in se strinja, da je potrebna strategija po letu 2016, ki bo vključevala Europol in Eurojust z njunim specifičnim znanjem na tem področju;

44.  priznava, da boj proti organiziranemu kriminalu zahteva odločno evropsko ukrepanje; podpira odločenost Komisije za reševanje tega vprašanja; zlasti jo poziva, naj vzpostavi tesno sodelovanje na področju boja proti trgovini z ljudmi, pa tudi sodelovanje s tretjimi državami na področju preprečevanja tihotapljenja migrantov, da bi se izognili novim tragičnim dogodkom v Sredozemlju;

45.  poudarja, da bi bilo treba več pozornosti nameniti razvoju čezmejnega organiziranega kriminala na področju trgovine z orožjem, trgovine z ljudmi ter proizvodnje in prodaje nezakonitih drog; z zadovoljstvom ugotavlja, da se v agendi priznava dinamična narava težav na področju drog, zlasti v povezavi z organiziranim kriminalom, in vse večja grožnja tržnih inovacij pri proizvodnji in prodaji novih in uveljavljenih drog; poudarja, da je treba hitro sprejeti predlagani sveženj o novih psihoaktivnih snoveh, in poziva Svet, naj doseže napredek v tem postopku;

46.  meni, da bi morala evropska agenda za varnost poleg instrumentov EU za boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu vključevati mehanizme za zaščito žrtev teh hudih kaznivih dejanj, da bi preprečili nadaljnjo viktimizacijo; ugotavlja, da bi bilo treba zaščito žrtev obravnavati kot pomembno orodje v boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu, saj bi tako storilcem poslali jasno sporočilo, da družba ne bo podlegla nasilju in bo vedno zavarovala žrtve in njihovo dostojanstvo;

Kibernetska kriminaliteta

47.  poudarja, da teroristične organizacije in organizirane kriminalne skupine spletni prostor vse bolj uporabljajo kot sredstvo za vse oblike kaznivih dejanj in da kibernetska kriminaliteta in kazniva dejanja, ki jih omogočajo računalniki in splet, pomenijo hudo grožnjo za državljane in gospodarstvo EU; ugotavlja, da je v digitalni dobi zaradi kibernetske kriminalitete potreben nov pristop k sodelovanju na področju kazenskega pregona in pravosodja; opozarja, da tehnološke novosti povečujejo obseg in hitrost posledic kibernetske kriminalitete, zato poziva Komisijo, naj podrobno analizira pooblastila organov kazenskega pregona in pravosodnih organov ter njihove pravne in tehnične zmožnosti na spletu in drugje za učinkovit boj proti kibernetski kriminaliteti, pri čemer pa je treba poudariti, da morajo vsi ukrepi kazenskega pregona strogo spoštovati temeljne pravice ter morajo biti potrebni in sorazmerni ter skladni s pravom EU in nacionalnim pravom; zlasti poziva Komisijo, naj zagotovi, da se nikjer v Evropski uniji ne bo posegalo v pravico do uporabe šifriranja in da države članice ne bodo izvajale ukrepov, ki bi kršile to pravico posameznikov, hkrati pa bo z ustrezno sodno odobritvijo vedno mogoče prestrezanje komunikacij v okviru policijske preiskave ali sodnega postopka; poziva Komisijo, naj enoti Europola za prijavljanje sumljivih spletnih strani dodeli dodatna sredstva, potrebna za njeno delovanje, namesto da izvede notranje razporeditve delovnih mest, tudi na račun zmanjšanja zaposlenih pri evropskem centru proti kibernetski kriminaliteti, kjer ne sme biti premalo osebja;

48.  poudarja, da so raziskave in inovacije nadvse pomembne za to, da bo lahko EU sledila najnovejšim potrebam na področju varnosti, ki se nenehno spreminjajo; poudarja pomen konkurenčne industrije EU na področju varnosti, saj prispeva k avtonomiji EU na tem področju; ponovno poziva k večji avtonomiji na področju varnosti informacijske tehnologije v EU in ponavlja, da je treba preučiti možnost, da bi za kritično infrastrukturo in javne storitev uporabljali varnostne naprave, izdelane v EU;

49.  poziva Komisijo, naj začne ustrezno kampanjo za ozaveščanje o tveganjih, povezanih s kibernetsko kriminaliteto, in pripravljenost nanje, da bi izboljšali odpornost na kibernetske napade;

50.  pozitivno ocenjuje delo evropskega centra proti kibernetski kriminaliteti na področju boja proti nadnacionalni kibernetski kriminaliteti in kaznivim dejanjem, storjenim s pomočjo računalnikov in spleta; poudarja, da ima ta center nalogo, da države članice podpre zlasti v boju proti spolnim zlorabam otrok; želi spomniti na napoved Komisije, da bo temu centru zagotovila potrebne strokovnjake in proračun, da bi tako spodbudila področja evropskega sodelovanja, ki se niso obravnavala vse od njegove ustanovitve leta 2013;

51.  poziva Komisijo, naj opravi celovito oceno obstoječih ukrepov za boj proti spolnemu izkoriščanju otrok prek spleta in oceni, ali so potrebna nadaljnja zakonodajna sredstva, ter preuči, ali ima Europol dovolj strokovnega znanja, sredstev in osebja za boj proti tem grozljivim zločinom;

Financiranje

52.  obžaluje, da je v predlogu proračuna Komisije za leto 2016 predvideno povečanje proračuna Europola le za približno 1,5 milijona EUR, kar ni dovolj za ustanovitev evropskega protiterorističnega centra in enote za prijavljanje sumljivih spletnih strani v skladu z agendo;

53.  pozdravlja izjavo prvega podpredsednika Komisije Fransa Timmermansa v Evropskem parlamentu, da bo Komisija razpoložljiva finančna sredstva prilagodila prednostnim nalogam iz agende; v zvezi s tem še enkrat poudarja, kako pomembno je, da se ustreznim agencijam zagotovi dovolj človeških in finančnih virov, da bodo lahko izpolnile svoje sedanje in prihodnje naloge iz agende; namerava skrbno pregledati izvajanje Sklada za notranjo varnost na ravni EU in nacionalni ravni in oceniti prihodnje potrebe tega sklada;

o
o   o

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 150, 20.5.2014, str. 93.
(2) UL C 168 E, 14.6.2013, str. 45.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0173.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0230.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0102.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0032.
(7) UL L 381, 28.12.2006, str. 4.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0172.

Pravno obvestilo