Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2256(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0209/2015

Predložena besedila :

A8-0209/2015

Razprave :

PV 09/07/2015 - 10
CRE 09/07/2015 - 10

Glasovanja :

PV 09/07/2015 - 12.9
CRE 09/07/2015 - 12.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0273

Sprejeta besedila
PDF 367kWORD 128k
Četrtek, 9. julij 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Usklajevanje določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi
P8_TA(2015)0273A8-0209/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o izvajanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (2014/2256(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 4, 26, 34, 114, 118 in 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 27 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz leta 1994 (TRIPS),

–  ob upoštevanju konvencije Unesca z dne 20. oktobra 2005 o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov,

–  ob upoštevanju členov 11, 13, 14, 16, 17, 22 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi(1),

–  ob upoštevanju Bernske konvencije za varstvo književnih in umetniških del, zlasti tristopenjskega preizkusa,

–  ob upoštevanju Pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) z dne 20. decembra 1996 o avtorski pravici,

–  ob upoštevanju Pogodbe WIPO z dne 20. decembra 1996 o izvedbah in fonogramih,

–  ob upoštevanju Pogodbe WIPO o varstvu avdiovizualnih izvedb, ki je bila sprejeta v Pekingu  24. junija 2012 na diplomatski konferenci WIPO o varstvu avdiovizualnih izvedb,

–  ob upoštevanju študije Evropskega patentnega urada in Urada za usklajevanje na notranjem trgu iz septembra 2013 z naslovom „Intellectual property rights intensive industries: contribution to economic performance and employment in the European Union",

–  ob upoštevanju Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju večozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/37/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o spremembi Direktive 2003/98/ES o ponovni uporabi informacij javnega sektorja(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2012/28/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o nekaterih dovoljenih uporabah osirotelih del(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/116/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic(5),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/77/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o spremembi Direktive 2006/116/ES o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic(6),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo(7),

–  ob upoštevanju Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski pravici, na področju intelektualne lastnine(9), ki spreminja Direktivo Sveta 92/100/EGS(10),

–  ob upoštevanju Direktive 2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o dajatvah za zasebno kopiranje(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o spodbujanju evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev kot virov gospodarske rasti in delovnih mest(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2012 o spletni distribuciji avdiovizualnih del v Evropski uniji(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. septembra 2010 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine na notranjem trgu(15),

–  ob upoštevanju javnega posvetovanja o pregledu pravil EU o avtorskih pravicah, ki ga je Komisija izvedla med 5. decembrom 2013 in 5. marcem 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2012 o peticiji 0924/2011, ki jo je vložil britanski državljan Dan Pescod v imenu Evropske zveze slepih/Kraljevega državnega inštituta za slepe o dostopu slepih do knjig in drugega tiskanega gradiva(16),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije o spletni distribuciji avdiovizualnih del v Evropski uniji: priložnosti in izzivi na poti do enotnega digitalnega trga (COM(2011)0427),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z naslovom Avtorske pravice v gospodarstvu znanja (COM(2008)0466),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Enotni trg na področju varstva pravic intelektualne lastnine – Spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij za zagotavljanje ekonomske rasti, kakovostnih delovnih mest in vrhunskih proizvodov in storitev v Evropi (COM(2011)0287),

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju z dne 20. septembra 2011 glede ključnih načel v zvezi z digitalizacijo in zagotavljanjem razpoložljivosti nedostopnih del, da bi se olajšala digitalizacija in evropskim knjižnicam in podobnim ustanovam omogočil dostop do knjig in strokovnih revij,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0209/2015),

A.  ker je pregled Direktive 2001/29/ES osrednjega pomena za spodbujanje ustvarjalnosti in inovacij, kulturne raznolikosti, gospodarske rasti, konkurenčnosti, enotnega spletnega trga in dostopa do znanja in informacij, hkrati pa avtorjem literarnih in kulturnih del omogoča zadostno priznavanje in varstvo njihovih pravic;

B.  ker člen 167 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa, da Unija prispeva k razcvetu kultur držav članic, zlasti prek umetniškega in književnega ustvarjanja;

C.  ker je bil namen Direktive 2001/29/ES o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi zakonodajo o avtorskih in sorodnih pravicah prilagoditi tehnološkemu razvoju;

D.  ker Direktiva 2001/29/ES obravnava tudi številne obveznosti EU na podlagi mednarodnega prava, vključno z Bernsko konvencijo o varstvu književnih in umetniških del, Pogodbo WIPO o avtorskih pravicah in Pogodbo WIPO o izvedbah in fonogramih;

E.  ker Komisija in države članice mnogo vlagajo v digitalizacijo in spletno dostopnost do bogatih zbirk institucij evropske kulturne dediščine, da lahko državljani dostopajo od kjer koli in na kateri koli napravi;

F.  ker je evropska kulturna in ustvarjalna industrija gonilo gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest v EU ter občutno prispeva h gospodarstvu EU, saj zaposluje več kot sedem milijonov ljudi, po zadnjih ocenah pa ustvari več kot 4,2 % BDP Evropske unije, in ker je kulturna industrija v času gospodarske krize v letih od 2008 do 2012 nenehno ustvarjala nova delovna mesta;

G.  ker je študija Evropskega patentnega urada in Urada za usklajevanje na notranjem trgu iz septembra 2013 pokazala, da približno 39 % vse gospodarske dejavnosti v EU, vredne okrog 4,7 milijarde EUR, ustvarjajo panoge, ki temeljijo na intenzivni uporabi pravic intelektualne lastnine in poleg tega prispevajo 26 % neposrednih zaposlitev v EU (ali 56 milijonov delovnih mest) ter v obliki posrednega zaposlovanja še dodatnih 9 %;

H.  ker je digitalna revolucija prinesla nove tehnike in sredstva komunikacije in odprla pot novim oblikam izražanja, ki so vzbudile pomisleke o dolgoročno ustaljenem tristranskem odnosu med ustvarjalci, kulturnimi podjetniki in uporabniki in spodbudile nastanek na znanju temelječega gospodarstva, ki ustvarja nova delovna mesta in spodbuja kulturo in inovacije;

I.  ker morajo biti vse politične pobude, ki zadevajo enotni digitalni trg, v skladu s Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti z njenimi členi 11, 13, 14, 16, 17 in 22;

J.  ker kulturna in jezikovna raznolikost segata prek nacionalnih meja, saj se nekateri evropski jeziki govorijo v več državah;

K.  ker Listina o temeljnih pravicah ščiti svobodo izražanja in obveščanja, svobodo umetnosti in znanosti, zagotavlja varovanje osebnih podatkov ter kulturne in jezikovne raznolikosti, pravico do lastnine, varuje intelektualno lastnino, pravico do izobraževanja in svobodo gospodarske pobude;

L.  ker se mora pravica ustvarjalca, da zaščiti svoje delo, ohraniti tudi v digitalni dobi;

M.  ker je treba razmisliti o ukrepih, ki naj prispevajo k nadaljnjemu razvoju kulturne izmenjave in izboljšajo pravno varnost v panogi; ker so se mnoge spletne storitve razvile po začetku izvajanja Direktive 2001/29/ES, potrošniki pa niso še nikoli doslej imeli dostopa do tako velikega števila ustvarjalnih in kulturnih del; ker uporabniki potrebujejo dostop do bogate in raznolike ponudbe visokokakovostnih vsebin;

N.  ker je usklajen in sistematičen razvoj digitalne knjižnice Europeana, ki je bila ustanovljena leta 2008 kot del pobude EU, omogočil dostopnost del iz knjižnic držav članic;

O.  ker so ustvarjalna dela med glavnimi viri, ki napajajo digitalno gospodarstvo in subjekte informacijske tehnologije, kot so iskalniki, družabna omrežja in platforme za vsebino, ki jo ustvarijo uporabniki, vendar se virtualno vsa vrednost ustvarjalnih del prenaša na digitalne posrednike, ki ne plačujejo avtorjev ali izpogajajo izredno nizko plačilo;

P.  ker Direktiva 2011/77/EU in Direktiva 2006/116/ES harmonizirata trajanje varstva avtorskih in drugih sorodnih pravic z določitvijo popolnoma usklajenega obdobja za varstvo posamezne vrste dela in nanj vezanih pravic v državah članicah;

Q.  ker morajo zakonodajni organi EU spodbujati jasen pravni okvir za avtorske in sorodne pravice, ki je razumljiv vsem deležnikom, zlasti javnosti, in ki zagotavlja pravno varnost;

R.  ker je treba upoštevati konkurenčno prednost in naraščajočo moč številnih spletnih posrednikov ter negativni učinek tega stanja na ustvarjalni potencial avtorjev in na razvoj storitev, ki jih ponujajo distributerji ustvarjalnih del;

S.  ker je treba ob določanju pravnega okvira za avtorske in sorodne pravice upoštevati potrebo po spodbujanju inovativnih industrijskih in trgovinskih modelov ter izkoristiti možnosti, ki jih nudijo nove tehnologije, da postane poslovanje EU bolj konkurenčno;

T.  ker sta prednostna naloga Komisije in cilj njenega programa za obdobje 2014–2019 rast in nova delovna mesta;

1.  poudarja, da so avtorske pravice oprijemljivo sredstvo za zagotavljanje plačila avtorjem in financiranje ustvarjalnega procesa;

2.  pozdravlja pobudo Komisije za izvedbo posvetovanja o avtorskih pravicah, ki je naletela na veliko zanimanje številnih zainteresiranih deležnikov, tudi kulturnega sektorja in civilne družbe(17);

3.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo v njenem novem mandatu še naprej razvijala digitalno agendo EU, vključno z vprašanjem avtorskih pravic; pozdravlja delovni program Komisije za leto 2015, v kolikor obljublja uresničitev svežnja o enotnem digitalnem trgu, ki vključuje zakonodajni predlog za posodobitev pravil o avtorskih pravicah, da bodo primerna za digitalno dobo;

4.  opozarja, da avtorska in sorodne pravice ščitijo in spodbujajo razvoj ter trženje novih proizvodov in storitev ter oblikovanje in izkoriščanje njihove ustvarjalne vsebine, s čimer prispevajo k večji konkurenčnosti, zaposlovanju in inovacijam v več industrijskih sektorjih v EU;

5.  poudarja, da so avtorske pravice učinkovite le toliko, kolikor so učinkoviti veljavni izvršilni ukrepi za njihovo varstvo, ter da mora biti uveljavljanje teh pravic odločno, da bi zagotovili uspešen in inovativen ustvarjalni sektor;

6.  poudarja, da obstoj avtorskih in sorodnih pravic podrazumeva teritorialnost; poudarja, da ni protislovja med tem načelom in ukrepi za zagotavljanje prenosljivosti vsebin;

7.  poudarja, da je treba nadaljevati pregled Direktive 2001/29/ES, da se ohrani načelo poštenega plačila za imetnike pravic; poziva k ponovni potrditvi načela teritorialnosti, ki državam članicam omogoča ohranitev načela poštenega plačila v okviru njihove kulturne politike;

8.  ugotavlja, da se je po začetku izvajanja Direktive 2001/29/ES povečalo število zakonito dostopnih del za uporabnike; poleg tega ugotavlja, da morda čezmejna dostopnost do različnih uporab, ki jih uporabnikom omogoča tehnološki napredek, zahteva na dejstvih temelječe izboljšave sedanjega pravnega okvira, da se še nadalje razvijata zakonita ponudba različnih kulturnih in ustvarjalnih vsebin na spletu in dostop do evropske kulturne raznolikosti;

9.  opozarja, da potrošniki prepogosto nimajo dostopa do nekaterih vsebinskih storitev iz geografskih razlogov, kar je v nasprotju z namenom Direktive 2001/29/ES o uresničevanju štirih svoboščin notranjega trga; zato poziva Komisijo, naj predlaga primerne rešitve, da bodo imeli potrošniki boljši čezmejni dostop do storitev in vsebin, zaščitenih z avtorskimi pravicami;

10.  meni, da bi se za druge vrste vsebin lahko zgledovali po pristopu iz Direktive 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju pravic, a mogoče vprašanje prenosljivosti in geografskega blokiranja nima enoznačne rešitve, ampak zahteva različne pristope, regulativne in tržne;

11.  poudarja, da je ustvarjalna produkcija eno največjih bogastev EU in da bi morali tisti, ki bi jo želeli izkoriščati, imeti možnost zanjo plačati, četudi je na prodaj samo v drugi državi članici;

12.  opozarja na dejstvo, da obstaja možnost izdajanja večozemeljskih licenc, kot je določeno v Direktivi 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju avtorskih pravic, če mediji želijo oddajati po celi Evropi;

13.   poudarja, da so financiranje, produkcija in koprodukcija filmov in televizijskih vsebin v veliko meri odvisni od izključnih ozemeljskih licenc, danih lokalnim distributerjem z različnimi platformami, ki odražajo kulturne posebnosti različnih trgov v Evropi; zato poudarja, da sposobnost izbiranja obsega ozemeljske pokritosti in vrste distribucijske platforme na podlagi načela pogodbene svobode spodbuja naložbe v filme in televizijske vsebine in promovira kulturno raznolikost; poziva Komisijo, naj zagotovi, da vsaka pobuda za posodobitev avtorskih pravic temelji na predhodno opravljeni celostni študiji o njenem morebitnem vplivu na produkcijo, financiranje in distribucijo filmov in televizijskih vsebin ter na kulturno raznolikost;

14.  poudarja, da industrijska praksa geografskega blokiranja ne sme preprečiti kulturnim manjšinam, ki živijo v državah članicah EU, dostopa do plačljivih ali brezplačnih vsebin in storitev v njihovem jeziku;

15.  podpira pobude za lažjo prenosljivost, znotraj EU, spletnih storitev v zvezi z zakonito pridobljenimi vsebinami ali njihovim zakonitim dajanjem na voljo, pri čemer se avtorske pravice in interesi imetnikov pravic v celoti upoštevajo;

16.  želi spomniti, da so evropski kulturni trgi zaradi evropske kulturne in jezikovne raznolikosti naravno heterogeni; ugotavlja, da bi bilo treba to raznolikost obravnavati kot prednost, ne pa kot oviro za enotni trg;

17.  ugotavlja pomembnost ozemeljskih licenc v EU, zlasti kar zadeva avdiovizualno in filmsko produkcijo, ki temelji predvsem na sistemu predhodnega nakupa ali predhodnega financiranja s strani radiodifuznih hiš;

18.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je vse več nezakonitih ponudnikov spletnih storitev in vse več piratstva ter splošno kršitev avtorskih pravic, kar je trend, ki resno ogroža gospodarstvo in ustvarjalnost v državah članicah;

19.  poudarja, da bi morala vsakršna reforma okvira za avtorsko pravico temeljiti na visoki ravni varstva, saj so pravice bistvenega pomena za intelektualno ustvarjanje in se z njimi zagotavlja stabilna, jasna in prožna pravna podlaga, s katero se v ustvarjalnih in kulturnih sektorjih spodbujajo naložbe in rast, hkrati pa odpravljajo pravne negotovosti in nedoslednosti, ki negativno vplivajo na delovanje notranjega trga;

20.  poudarja, da je poleg pomembne naloge širitve delujočih struktur za enotni digitalni trg treba sprejeti ukrepe , da se zagotovi pravilno delovanje analognega enotnega trga;

21.  poudarja, da sektorji, ki temeljijo na intenzivni uporabi avtorskih pravic zaposlujejo več kot sedem milijonov ljudi v EU; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo v skladu z načeli boljše pravne ureditve pred vsako pobudo posodobitve avtorskih pravic opravljena izčrpna predhodna ocena učinka take pobude, kar zadeva rast in delovna mesta, pa tudi stroške in koristi;

22.  poudarja, da morajo biti vsi pregledi prava avtorskih pravic v EU ustrezno osredotočeni in morajo temeljiti na prepričljivih podatkih, da bi zagotovili nadaljnji razvoj ustvarjalnih panog v EU;

23.  priznava, da komercialne dejavnosti, ki kršijo avtorske pravice, resno ogrožajo delovanje digitalnega enotnega trga in razvoj zakonite ponudbe raznolikih kulturnih in ustvarjalnih vsebin na spletu;

24.  meni, da je treba avtorjem in ustvarjalcem izboljšati izhodišče ter povečati njihovo plačilo, ko gre za digitalno distribucijo in izkoriščanje njihovih del;

Izključne pravice

25.  potrjuje, da je treba avtorjem in izvajalcem zagotoviti pravno varstvo njihovega ustvarjalnega in umetniškega dela; priznava, da je širitev kulture in znanja v javnem interesu; priznava vlogo producentov in založnikov pri dajanju del na trg in potrebo po poštenem in ustreznem plačilu vseh kategorij imetnikov; poziva k izboljšanju pogodbenega položaja avtorjev in izvajalcev do drugih imetnikov pravic in posrednikov, zlasti tako, da bi se preučila možnost razumnega obdobja za uporabo pravic, ki jih avtorji prenesejo na tretje strani, po tem časovnem obdobju pa bi pravice prenehale, saj lahko pogodbene izmenjave potekajo na podlagi neravnovesja moči; v zvezi s tem poudarja pomen pogodbene svobode;

26.  ugotavlja, da je ustrezna zaščita avtorskih del in drugega varovanega gradiva zelo pomembna, tudi s kulturnega stališča, in da je v skladu s členom 167 PDEU Unija dolžna pri svoji dejavnosti upoštevati kulturne vidike;

27.  poudarja, da morajo avtorji in izvajalci prejeti pošteno plačilo tako v digitalnem okolju kot tudi v analognem svetu;

28.  poziva Komisijo, naj oceni ciljno usmerjene in ustrezne ukrepe za izboljšanje pravne gotovosti, v skladu s ciljem Komisije o boljši pravni ureditvi; poziva Komisijo, naj preuči učinek centralizirane ureditve področja avtorskih pravic na evropski ravni na delovna mesta in inovacije, interese avtorjev, izvajalcev in drugih imetnikov pravic ter na spodbujanje dostopa potrošnikov do regionalne kulturne raznolikosti;

29.  poudarja, da so v krhkih ekosistemih, ki ustvarjajo in financirajo ustvarjalna dela, izključne pravice in pogodbena svoboda ključne sestavine, saj omogočajo večjo porazdelitev tveganja, vrsti subjektov omogočajo vključitev v skupne projekte za kulturno raznoliko publiko ter podpirajo spodbujanje investicij v profesionalno produkcijo vsebin;

30.  priporoča, da zakonodajalec Unije preuči, kako bi za zaščito javnega interesa ob hkratnem varovanju osebnih podatkov še dodatno zmanjšal ovire za ponovno uporabo informacij javnega sektorja, ugotavlja, da bi se tovrstna prilagoditev zakonodaje morala opraviti ob upoštevanju Direktive 2013/37/EU, načel, na katerih temelji sistem avtorskih pravic, in ustrezne sodne prakse Sodišča Evroske unije;

31.  poziva Komisijo, naj varuje prosto dostopna dela, za katera varstvo avtorske pravice načeloma ne velja; zato poziva Komisijo, naj pojasni, da ko je delo javno dostopno, digitalizacija tega dela, ki ne pomeni novega dela ali predelave, ostaja javno dostopna; prav tako poziva Komisijo, naj preuči, ali lahko imetniki pravic svoja dela napravijo v celoti ali delno javno dostopna;

32.  poziva Komisijo, naj nadalje poenoti trajanje varstva avtorske pravice tako, da tega trajanja ne podaljša, v skladu z merili iz Bernske konvencije; poziva države članice, naj čim bolj enostavno dokončajo prenos in izvrševanje direktiv 2006/116/ES in 2011/77/EU;

Izjeme in omejitve

33.  poziva zakonodajalca Unije, naj tudi v prihodnje upošteva cilj iz Direktive 2001/29/ES o zagotavljanju ustrezne zaščite za avtorske in sorodne pravice, saj je to glavni način za zagotavljanje evropske kulturne ustvarjalnosti, in o zagotavljanju pravičnega ravnotežja med različnimi kategorijami imetnikov pravic in uporabnikov varovanih predmetov, pa tudi med različnimi kategorijami imetnikov pravic; poudarja, da bi morale vse zakonodajne spremembe na tem področju zagotoviti, da bodo proizvodi in storitve, zaščitene z avtorsko in sorodnimi pravicami, dostopne invalidom;

34.  poudarja, da avtorske in sorodne pravice predstavljajo pravni okvir za evropsko kulturno in ustvarjalno industrijo, pa tudi za izobraževalni in raziskovalni sektor in za sektor, ki ima koristi od izjem in omejitev teh pravic, in so podlago za njihovo delovanje in zaposlovanje;

35.  ugotavlja, da je treba izjeme in omejitve uporabiti tako, da se upošteva namen, za katerega so se oblikovale, in posebnosti digitalnega ter analognega okolja, hkrati pa je treba ohranjati ravnovesje med interesi imetnikov pravic ter javnosti; zato poziva Komisijo, naj preuči možnost, da se pregledajo obstoječe izjeme in omejitve, da bi se bolje prilagodili digitalnemu okolju, ob upoštevanju razvoju v digitalnem okolju in potrebi po konkurenčnosti;

36.  poudarja, kako pomembno je, da so izjeme in omejitve dostopne za invalide; je v zvezi s tem seznanjen s sklenitvijo Marakeške pogodbe, ki bo olajšala dostop slepih in slabovidnih do knjig, in spodbuja čim prejšnjo ratifikacijo te pogodbe, ne da bi bila ratifikacija odvisna od pregleda pravnega okvira EU; meni, da je pogodba pomemben korak naprej, toda da si je treba še veliko prizadevati zato, da bi osebe z različnimi oblikami invalidnosti imeli boljši dostop do vsebin;

37.  ugotavlja, kako pomembna je evropska kulturna raznolikost, ter da lahko razlike med državami članicami v izvrševanju izjem predstavljajo izziv za delovanje notranjega trga, ob upoštevanju čezmejnih dejavnosti in globalne konkurenčnosti ter inovativnosti EU, ter da lahko to vodi k pravni negotovosti za avtorje in uporabnike; meni, da bi lahko skupna pravila bila koristna za nekatere izjeme in omejitve; vendar ugotavlja, da so lahko razlike upravičene, da bi tako državam članicam omogočili, da oblikujejo zakonodajo v skladu s svojimi specifičnimi kulturnimi in gospodarskimi interesi, v skladu z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti;

38.  poziva Komisijo, naj preuči uporabo minimalnih standardov pri izjemah in omejitvah, ter naj zagotovi, da se vse izjeme in omejitve iz Direktive 2001/29/ES ustrezno izvršujejo in se tako znotraj notranjega trga omogoči enak dostop do čezmejne kulturne raznolikosti in izboljša pravno varnost;

39.  meni, da je treba okrepiti izjeme za institucije javnega interesa, kot so knjižnice, muzeji in arhivi, da bi se spodbudil širok dostop do kulturne dediščine, tudi prek spletnih platform;

40.  poziva Komisijo, naj nameni pozornost zaščiti temeljnih pravic, zlasti za boj proti diskriminaciji ali zaščito svobode tiska; v zvezi s tem ponovno opozarja, da bi bilo treba za te izjeme zagotoviti pravično nadomestilo;

41.  ponovno opozarja na pomen malih in srednjih podjetij (MSP) v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, ko gre za ustvarjanje delovnih mest in rast v EU; poudarja, da velika večina MSP v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih izkorišča fleksibilnost določb o avtorski pravici, da bi ustvarjala in distribuirala kulturna in ustvarjalna dela ter vanje investirala, ter tudi, da bi razvijala inovativne rešitve, ki bi uporabnikom omogočale, da bi dostopali do ustvarjalnih del na spletu, ki bi bila prilagojena preferencam in posebnostim lokalnih trgov;

42.  z zanimanjem spremlja razvoj novih oblik uporabe del na digitalnih omrežjih, zlasti za namene predelave, in poudarja, da je treba poiskati rešitve, ki bodo združevale učinkovito zaščito, ki zagotavlja ustrezno plačilo in pravično nadomestilo za ustvarjalce, in javni interes dostopa do kulturnih dobrin in znanja;

43.  poudarja, da bi morale biti v primerih, ko že velja izjema ali omejitev, nove oblike uporabe vsebine, ki jih omogoči tehnološki napredek ali novi načini uporabe tehnologije, kolikor je mogoče razumljene v skladu z obstoječo izjemo ali omejitvijo, če je nova oblika uporabe podobna obstoječi, da bi se izboljšala pravna gotovost – to bi potrdili s tristopenjskim preizkusom; priznava, da lahko takšna prožnost razlage izjem in omejitev omogoči njihovo prilagajanje različnim nacionalnim okoliščinam in socialnim potrebam;

44.  poudarja, da je treba zagotoviti tehnološko nevtralnost izjem in omejitev ter njihovo kompatibilnost v prihodnosti z ustreznim upoštevanjem učinkov konvergence medijev, pri čemer je treba slediti javnemu interesu s spodbudami za ustvarjanje, financiranje in distribucijo novih del ter za dajanje teh del na voljo javnosti na nove, inovativne in privlačne načine;

45.  predlaga revizijo odgovornosti ponudnikov storitev in posrednikov, da bi pojasnili njihov pravni status in odgovornost, kar zadeva avtorske pravice, da bi zagotovili potrebno skrbnost v celotnem kreativnem procesu in v dobavni verigi ter pravično nadomestilo ustvarjalcem in imetnikom pravic v Uniji;

46.  trdi, da razvoj digitalnega trga ni mogoč brez sočasnega razvoja ustvarjalne in kulturne industrije;

47.  poudarja, kako pomembna je izjema za karikature, parodije in imitacije kot dejavnik dinamičnosti demokratične razprave; meni, da bi bilo treba pri tej izjemi uravnotežiti interese in pravice ustvarjalcev in izvornih likov ter svobodo izražanja uporabnika zaščitenega dela, ki koristi izjemo za karikature, parodije in imitacije;

48.  poudarja, da je treba primerno oceniti omogočanje avtomatske analize besedil in podatkov (npr. za t. i. besedilno in podatkovno rudarjenje ter rudarjenje vsebin) za raziskovalne namene, če je bilo prej pridobljeno dovoljenje za branje dela;

49.  trdi, da je razvoj digitalnega trga tesno povezan z razvojem ustvarjalne in digitalne industrije ter da mora to dvoje iti z roko v roki, saj je to edini način, da se doseže trajna blaginja;

50.  opozarja, da je pravica do zasebne lastnine eden od temeljev sodobne družbe; opozarja tudi, da je spodbujanje dostopa do izobraževalnih gradiv in kulturnih dobrin izjemno pomembno za razvoj na znanju temelječe družbe ter da i morali zakonodajalci to upoštevati;

51.  poziva k uvedbi izjeme za raziskovalne in izobraževalne namene, ki ne bi smela zajemati le izobraževalne ustanove, temveč tudi akreditirane izobraževalne ali raziskovalne dejavnosti, vključno s spletnimi in čezmejnimi dejavnostmi, povezane z izobraževalno ustanovo ali institucijo , ki jo priznavajo pristojni organi, ali zakonodajo ali v okviru izobraževalnega programa;

52.  poudarja, da je treba vsakršno novo izjemo ali omejitev, ki se uvede v pravni sistem EU na področju avtorskih pravic, ustrezno utemeljiti s temeljito in objektivno ekonomsko in pravno analizo;

53.  priznava pomen knjižnic za dostop do znanja in poziva Komisijo, naj preuči možnost sprejetja izjeme, s katero bi javnim in raziskovalnim knjižnicam dovolili, da javnosti zakonito izposojajo dela v digitalni obliki za osebno uporabo, za omejen čas, prek interneta ali knjižničnih omrežij, tako da bodo lahko uspešno in v koraku s časom opravljale svojo nalogo v javnem interesu, tj. da razširjajo znanje; priporoča, naj avtorji prejmejo pravično plačilo za izposojo elektronskih knjig v enaki meri kot za izposojo natisnjenih knjig v skladu z nacionalnimi ozemeljskimi omejitvami;

54.  poziva Komisijo, naj preuči možnost sprejetja izjeme, s katero bi knjižnicam dovolili digitalizacijo vsebin za namene vpogleda, katalogiziranja in arhiviranja;

55.  poudarja, kako pomembno je upoštevati izkušnje številnih poskusov založniške industrije, da bi vzpostavila pravične, uravnotežene in delujoče poslovni modeli;

56.  ugotavlja, da so bile v nekaterih državah članicah uvedene zakonsko določene licence za sheme nadomestil; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo dejanja, ki so dovoljena v okviru izjeme, ostala dovoljena; opozarja, da morala biti uvedba nadomestil za uveljavljanje izjem in omejitev mogoča le v primerih, ko dejanja, za katera šteje, da spadajo v okvir izjeme, imetniku pravic povzročajo škodo; poleg tega poziva Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine, naj opravi celovito znanstveno oceno tovrstnih ukrepov držav članic in njihovega učinka na vsakega deležnika;

57.  opozarja na pomembnost izjeme za zasebno kopiranje, ki ne sme biti tehnično omejena, skupaj s pravičnim nadomestilom za ustvarjalce; poziva Komisijo, naj na podlagi znanstvenih dokazov, resolucije Parlamenta z dne 27. februarja 2014 o dajatvah za zasebno kopiranje(18) in izidov zadnjega postopka mediacije, ki ga je izvedla Komisija(19), analizira uspešnost obstoječih ukrepov za pravično nadomestilo imetnikov pravic v zvezi z reprodukcijami, ki jih naredijo fizične osebe za zasebno uporabo, zlasti kar zadeva ukrepe za preglednost;

58.  opozarja, da bi bilo treba dajatve za zasebno kopiranje urediti tako, da bi bili državljani obveščeni o dejanski višini dajatve, njenem namenu in o tem, kako bo porabljena;

59.  poudarja, da bi bilo treba digitalne dajatve optimizirati in jih narediti preglednejše, da se zaščiti imetnike pravic in pravice potrošnikov, ob upoštevanju Direktive 2014/26/EU o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju večozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu;

60.  poudarja, da je treba za uporabnike avtorskih pravic zagotoviti več jasnosti in preglednosti glede ureditve teh pravic, zlasti kar zadeva vsebine, ki jih ustvarijo uporabniki, in dajatve za avtorske pravice, da bi spodbudili ustvarjalnost in nadaljnji razvoj spletnih platform ter zagotovili ustrezna plačila za imetnike avtorskih pravic;

61.  opozarja na pomembnost člena 6(4) Direktive 2001/29/ES in poudarja, da pogodba ali pogodbeni pogoji ne bi smeli omogočati odpovedi učinkovitemu uveljavljanju izjem oz. omejitev ter dostopu do vsebine, za katero ne velja varstvo avtorske ali sorodnih pravic;

62.  poziva distributerje, naj objavijo vse razpoložljive informacije o tehnoloških ukrepih, ki so potrebni za zagotovitev interoperabilnosti njihove vsebine;

63.  poudarja, da je treba spodbujati večjo interoperabilnost, zlasti programske opreme in terminalov, saj slaba interoperabilnost ovira inovacije, zmanjšuje konkurenco in škodi potrošniku; meni, da slaba interoperabilnost povzroča tržno prevlado enega samega proizvoda ali storitve, kar hromi konkurenco in omejuje izbiro potrošnikov v EU;

64.  opozarja, da hitrost tehnološkega razvoja na digitalnem trgu kliče po tehnološko nevtralnem zakonodajnem okviru za avtorske pravice;

65.  priznava pomen sorazmernega in učinkovitega izvrševanja za podporo ustvarjalcev, imetnikov pravic in potrošnikov;

66.  poziva Komisijo in zakonodajne organe EU, naj razmislijo o rešitvah za problem premika vrednosti z vsebin na storitve; poudarja, da je treba v sedanjem digitalnem okolju prilagoditi opredelitev statusa posrednika;

67.  poudarja, da se potrošniki pogosto srečujejo z različnimi omejitvami in da pojem pravic potrošnikov pogosto ni vključen v okvir za avtorske pravice; poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost veljavne zakonodaje o avtorskih pravicah z vidika potrošnikov ter določi nabor jasnih in celovitih pravic potrošnikov;

o
o   o

68.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

(1)UL L 167, 22.6.2001, str. 10.
(2)UL L 84, 20.3.2014, str. 72.
(3)UL L 175, 27.6.2013, str. 1.
(4)UL L 299, 27.10.2012, str. 5.
(5) UL L 372, 27.12.2006, str. 12.
(6)UL L 265, 11.10.2011, str. 1.
(7) UL L 248, 6.10.1993, str. 15.
(8) UL L 157, 30.4.2004, str. 45.
(9) UL L 376, 27.12.2006, str. 28.
(10) UL L 346, 27.11.1992, str. 61.
(11) UL L 272, 13.10.2001, str. 32.
(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0179.
(13) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0368.
(14) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 64.
(15) UL C 50 E, 21.2.2012, str. 48.
(16) UL C 249 E, 30.8.2013, str. 49.
(17) Evropska komisija, GD MARKT, Report on the responses to the Public Consultation on the Review of the EU Copyright Rules, julij 2014.
(18) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0179.
(19) Priporočila Antónia Vitorina z dne 31. januarja 2013, pripravljena na podlagi zadnjega postopka mediacije, ki ga je Komisija izvedla v zvezi z dajatvami za zasebno kopiranje in razmnoževanje.

Pravno obvestilo