Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2747(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0716/2015

Razprave :

Glasovanja :

PV 09/07/2015 - 12.12
CRE 09/07/2015 - 12.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0276

Sprejeta besedila
PDF 242kWORD 72k
Četrtek, 9. julij 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Spominska slovesnost v Srebrenici
P8_TA(2015)0276RC-B8-0716/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. julija 2015 o spominski slovesnosti v Srebrenici (2015/2747(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 7. julija 2005(1) in 15. januarja 2009(2) o Srebrenici,

–  ob upoštevanju določb Splošne deklaracije o človekovih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki priznavajo pravico vsakogar do življenja, prostosti in osebne varnosti ter svobodo misli, vesti in veroizpovedi,

–  ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino na drugi strani, ki je bil podpisan v Luxembourgu 16. junija 2008, veljati pa je začel 1. junija 2015,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta ZN št. 827 z dne 25. maja 1993, št. 1551 z dne 9. julija 2004 in št. 1575 z dne 22. novembra 2004,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je 11. julija 2015 dvajseta obletnica genocida in etničnega čiščenja, ki sta se med vojno v Bosni dogajala v Srebrenici in okolici; ker bi morala ta obletnica živo opominjati na nevarnost najhujših oblik nacionalizma in nestrpnosti v družbi, ki ju lahko vojna prižene do skrajnosti;

B.  ker so bosansko mesto Srebrenica, ki ga je varnostni svet ZN v resoluciji št. 819 z dne 16. aprila 1993 razglasil za varno območje, 11. julija 1995 zavzele sile bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladića, ki je ravnal po povelju takratnega predsednika Republike Srbske Radovana Karadžića;

C.  ker so sile bosanskih Srbov pod poveljstvom generala Mladića in paravojaške enote, vključno z neregularnimi policijskimi enotami, v več dneh pobijanja po padcu Srebrenice po hitrem postopku usmrtile več kot 8000 muslimanskih mož in fantov, ki so se zatekli na to območje pod zaščito sil Združenih narodov (UNPROFOR); ker je bilo v obsežni kampanji etničnega čiščenja prisilno izgnanih skoraj 30.000 žensk, otrok in starejših, zaradi česar je ta dogodek postal največji vojni zločin v Evropi po koncu druge svetovne vojne;

D.  ker so tragični dogodki v Srebrenici preživelim pustili globoke čustvene rane ter ustvarili trajne ovire za politično spravo med etničnimi skupinami v Bosni in Hercegovini;

E.  ker sta Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (MKSJ) v pritožbeni sodbi Tožilec proti Radislav Krstić, zadeva št.: IT-99-33 z dne 19. aprila 2004, in Meddržavno sodišče (ICJ) v zadevi o izvajanju konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (Bosna in Hercegovina proti Srbiji in Črni Gori) z dne 27. februarja 2007, str. 127, §297 (ICJ), pokol v Srebrenici priznala kot genocid;

F.  ker so enote bosanskih Srbov zagrešile številne kršitve Ženevskih konvencij nad civilnim prebivalstvom v Srebrenici, vključno z deportacijo več tisoč žensk, otrok in ostarelih ter posilstvi velikega števila žensk;

G.  ker kljub prizadevanjem, da bi odkrili in izkopali množična grobišča in posamezne grobove, še niso našli in identificirali trupel skoraj 1200 moških in fantov iz Srebrenice;

H.  ker je generalni sekretar ZN leta 1999 v poročilu o padcu Srebrenice izjavil, da Združeni narodi niso izpolnili svojega mandata, zlasti glede zaščite tako imenovanih varnih območij, in so zato soodgovorni;

I.  ker je EU zgrajena na miroljubnem sožitju in zavzetem sodelovanju med njenimi članicami; ker je eden od glavnih povodov za evropsko združevanje želja, da se v Evropi preprečijo ponovne vojne in hudodelstva zoper mednarodno humanitarno pravo;

J.  ker je Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije 30. januarja 2015 potrdilo kazni petim visokim vojaškim častnikom vojske bosanskih Srbov, obsojenim zaradi sodelovanja pri genocidu v Srebrenici leta 1995; ker so nekateri obsojeni oficirji odgovarjali neposredno nekdanjemu poveljniku vojske bosanskih Srbov Ratku Mladiću, ki mu sodijo pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije za hudodelstva, ki vključujejo genocid;

1.  se spominja vseh žrtev genocida v Srebrenici in grozodejstev med vojnami v nekdanji Jugoslaviji in se jim poklanja; izraža sožalje in solidarnost družinam žrtev, od katerih jih veliko ni dobilo dokončne potrditve glede usode svojih sorodnikov;

2.  najstrožje obsoja genocid v Srebrenici; slovesno izjavlja, da se takšni grozljivi zločini ne smejo nikdar več ponoviti in da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi preprečil takšna dejanja; nasprotuje vsakemu zanikanju, relativizaciji ali napačni razlagi genocida;

3.  poudarja, da morajo politični predstavniki Bosne in Hercegovine priznati preteklost, da bi lahko uspešno sodelovali za boljšo prihodnost vseh državljanov; poudarja, da lahko v tem težavnem procesu odigrajo pomembno vlogo sosednje države, verske oblasti, civilna družba, umetnost, kultura, mediji in izobraževalni sistemi;

4.  poudarja, da je za vse to pomembno delo Mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in da je treba pospešiti sojenja in pritožbene postopke ter jih brez nepotrebnih zamud pripeljati do konca; ponovno izraža, da je treba večjo pozornost nameniti sojenjem za vojne zločine na nacionalni ravni;

5.  ponavlja, da je EU zavezana evropski perspektivi Bosne in Hercegovine in vseh držav Zahodnega Balkana ter nadaljevanju pristopnega procesa; je prepričan, da sta regionalno sodelovanje in proces evropskega povezovanja najboljši način za spodbujanje sprave in premagovanje sovraštva in delitve;

6.  poziva k razvoju izobraževalnih in kulturnih programov, ki bodo spodbujali razumevanje vzrokov teh grozodejstev in ozaveščali, da je treba negovati mir ter spodbujati človekove pravice in strpnost med veroizpovedmi; izraža podporo organizacijam civilne družbe, kot je Združenje mater enklav Srebrenice in Žepe, zaradi njihove odločilne vloge pri ozaveščanju in gradnji širših temeljev za spravo med vsemi državljani Bosne in Hercegovine;

7.  obžaluje, da Varnostnemu svetu ZN, ki nosi glavno odgovornost za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, ni uspelo sprejeti resolucije, s katero bi obeležili genocid v Srebrenici. To je še posebej obžalujoče, ker je Mednarodno sodišče, glavni sodni organ ZN, razsodilo, da so zločini, storjeni v Srebrenici, genocid;

8.  močno pozdravlja soglasno sprejeto odločitev Sveta ministrov Bosne in Hercegovine, da 11. julij proglasi za dan žalovanja v Bosni in Hercegovini;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam držav članic, vladi in parlamentu Bosne in Hercegovine in njenih entitet ter vladam in parlamentom držav Zahodnega Balkana.

(1) UL C 157 E, 6.7.2006, str. 468.
(2) UL C 46 E, 24.2.2010, str. 111.

Pravno obvestilo