Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2014/2210(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0223/2015

Predložena besedila :

A8-0223/2015

Razprave :

PV 07/09/2015 - 26
CRE 07/09/2015 - 26

Glasovanja :

PV 08/09/2015 - 5.10
CRE 08/09/2015 - 5.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2015)0290

Sprejeta besedila
PDF 280kWORD 107k
Torek, 8. september 2015 - Strasbourg Končna izdaja
Družinska podjetja v Evropi
P8_TA(2015)0290A8-0223/2015

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 8. septembra 2015 o družinskih podjetjih v Evropi (2014/2210(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju meril za opredelitev malih in srednjih podjetij (MSP), ki jih je leta 2003 določila Komisija,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Akcijski načrt za podjetništvo 2020“ (COM(2012)0795),

–  ob upoštevanju poročila skupine strokovnjakov Evropske komisije iz leta 2009 z naslovom „Overview of family-business-relevant issues: research, policy measures and existing studies“ (Pregled pomembnih tem o družinskih podjetjih: raziskave, ukrepi politike in obstoječe študije),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2013 o boljšem dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Najprej pomisli na male“ „Akt za mala podjetja“ za Evropo (COM(2008)0394),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0223/2015),

A.  ker je lastninska pravica zaščitena v skladu s členom 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah;

B.  ker so družinska podjetja v preteklosti na splošno veliko prispevala k porastu evropskega gospodarstva in imajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti in družbenemu razvoju, zmanjševanju brezposelnosti, zlasti med mladimi, ter pri naložbah v človeški kapital; ker večgeneracijski značaj družinskih podjetij krepi stabilnost gospodarstva; ker imajo družinska podjetja običajno ključno vlogo v regionalnem razvoju z vidika zaposlovanja, prenosa strokovnega znanja in izkušenj ter regionalnega načrtovanja; ker bi politike, usmerjene v družinska podjetja, lahko spodbujale podjetništvo in motivirale evropske družine, da bi ustanavljale lastna družinska podjetja;

C.  ker je glede na letopis Ernsta in Younga o družinskih podjetjih za leto 2014 85 % vseh evropskih podjetij družinskih podjetij in ker ta zagotavljajo 60 % delovnih mest v zasebnem sektorju;

D.  ker so družinska podjetja različne velikosti, zato so izpostavljena različnim problemom in težavam;

E.  ker je večina družinskih podjetij sicer MSP, vendar so med njimi mala, srednje velika in velika podjetja; nekatera kotirajo na borzi, druga ne; ker ta podjetja na splošno enačijo z MSP, pri čemer zanemarjajo dejstvo, da so med družinskimi podjetji tudi zelo velike multinacionalne korporacije; ker v nekaterih državah članicah EU nekaj družinskih podjetij ustvari velik delež skupnega prometa vseh podjetij in s tem občutno prispeva k ohranitvi delovnih mest, tudi v času krize, k ustvarjanju delovnih mest in gospodarski rasti ter k gospodarski uspešnosti države; ker številna družinska podjetja, ki v skladu z opredelitvijo ne spadajo več med MSP, vendar še zdaleč niso velike korporacije, niso upravičena do nekaterih možnosti financiranja in nekaterih upravnih izjem; ker to neizogibno vodi k nepotrebni birokraciji, ki zlasti za družinska podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo predstavlja veliko breme;

F.  ker precejšnje število družinskih podjetij deluje v več kot eni državi, kar pomeni, da ima model družinskega podjetja nadnacionalno razsežnost;

G.  ker sta neposredno obdavčenje in dedno pravo v pristojnosti držav članic in ker so nekatere države članice sprejele ukrepe za podporo družinskim podjetjem in obravnavo njihovih težav;

H.  ker se šteje, da družinska podjetja vodijo svoje poslovanje neoporečno in da imajo visoke vrednote, obenem pa s svojimi zaposlenimi in z okoljem ravnajo v skladu z visokimi standardi družbene odgovornost gospodarskih družb, kar prav tako ustvarja ugodno okolje za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; ker družinska podjetja običajno jamčijo, da se bodo znanje in spretnosti prenesli na prihodnje generacije, in imajo včasih pomembno vlogo v družbenem povezovanju;

I.  ker so družinske kmetije v kmetijstvu najpogostejši poslovni model in veliko prispevajo k preprečevanju odseljevanja s podeželja, v veliko primerih pa zagotavljajo edini vir zaposlovanja v evropskih regijah, ki najbolj zaostajajo v razvoju, zlasti v manj industrializiranih regijah; ker družinske kmetije lahko ponudijo uspešen model, saj uresničujejo načelo okoljsko in socialno trajnostnega krožnega gospodarstva, ženske kot voditeljice pa pri tem ne prispevajo le podjetniško razmišljanje, temveč tudi posebne komunikacijske in socialne spretnosti;

J.  ker je strokovna skupina Komisije za družinska podjetja svoje delo končala že pred več kot petimi leti, od takrat pa na ravni Unije ni bila sprožena nobena pobuda; ker na evropski in nacionalni ravni še ni raziskav, ki bi omogočile razumevanje posebnih potreb in strukturo družinskih podjetij;

K.  ker na evropski ravni ni pravno zavezujoče, stvarne, enostavne in harmonizirane opredelitve družinskih podjetij;

L.  ker zaradi tega, ker ta opredelitev ne obstaja, ni mogoče zbirati primerljivih podatkov v državah članicah EU, da bi opozorili na poseben položaj, potrebe in gospodarske dosežke družinskih podjetij; ker je pomanjkanje zanesljivih in primerljivih podatkov lahko ovira pri odločanju v politiki in lahko pomeni, da se potrebe družinskih podjetij izpolnjujejo;

M.  ker družinska podjetja niso pomembna le z gospodarskega vidika, temveč imajo tudi veliko socialno vlogo;

N.  ker vseh 28 državah članic nima združenj interesnih skupin ali drugih struktur, ki bi posebej skrbele za izpolnjevanje potreb družinskih podjetij;

O.  ker bi bilo treba okrepiti prizadevanja na ravni EU za spodbujanje podjetništva in zagonskih podjetij, poleg tega pa bi bilo treba večji preudarek nameniti olajševanju in spodbujanju dolgoročnega preživetja družinskih podjetij;

P.  ker je model družinskega podjetja v državah članicah neenakomerno razširjen; ker ima velik delež družinskih podjetij v Evropi nadnacionalno razsežnost in izvaja dejavnosti v različnih državah članicah;

Q.  ker v EU ženske povprečno zaslužijo 16 % manj na uro dela kot moški in ker je žensk na visokih in vodilnih položajih premalo, in ker so delovne prakse in sistemi plač, ki se uporabljajo za moške, drugačni kot za ženske, kar slednjim otežuje finančno neodvisnost, polno udeleženost na trgu dela in uskladitev poklicnega in zasebnega življenja;

R.  ker imajo ženske pogosto nevidno vlogo ali vlogo lutke, njihova delovna mesta in plače pa niso ustrezno priznane, kar ima resne posledice pri prispevkih za socialno varnost, pokojninskih pravicah in upravičenosti do socialnega skrbstva, pa tudi pri priznavanju njihovega znanja in spretnosti, kot kažejo podatki o razlikah v plačilu in pokojninah med spoloma(3);

Gospodarski pomen

1.  poudarja, da družinska podjetja v odnosu do zaposlenih navadno izkazujejo visoko stopnjo družbene odgovornosti, dejavno in odgovorno upravljajo vire, njihov pristop glede gospodarske prihodnosti podjetja pa je načeloma bolj trajnostno in dolgoročno naravnan (delujejo kot „častni trgovec“, odgovoren lastnik ali upravnik), s čimer pomembno prispevajo k lokalnim skupnostim in h konkurenčnosti Evrope ter ustvarjajo in ohranjajo kakovostna delovna mesta;

2.  poudarja, da so družinska podjetja zaradi svoje zgodovine zelo vezana na določen kraj in zato ustvarjajo in ohranjajo delovna mesta tudi na podeželju in na manj ugodnih območjih, s čimer se upirajo trendu staranja in odseljevanja prebivalstva, ki je prizadel številna območja v EU; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo potrebno cenovno učinkovito infrastrukturo, da bi zagotovili konkurenčnost, prenovo, rast in vzdržnost teh podjetij, zlasti mikropodjetij in zagonskih podjetij, ter olajšajo medsektorsko in čezmejno sodelovanje, da bi lahko rasla in se širila prek meja svoje države;

3.  priznava, da so družinska podjetja posamezni največji vir zaposlovanja v zasebnem sektorju in da zato to, kar koristi ohranjanju, prenavljanju in rasti v sektorju družinskih podjetij, vodi tudi do ohranjanja, prenavljanja in rasti v evropskem gospodarstvu;

4.  ugotavlja, da imajo zlasti visoko specializirana družinska podjetja pomembno vlogo kot dobavitelji in inovatorji za večja podjetja in da zaradi svojega dolgoročnega in medgeneracijskega pristopa do poslovanja tem podjetjem zagotavljajo materialno varnost, kar je nezanemarljiv prispevek h gospodarski rasti;

5.  opozarja Komisijo, da je večina družinskih podjetij MSP(4) in da je zato uporaba načela „najprej pomisli na male“ bistvena, da bi zakonodajo EU bolje prilagodili dejanskemu stanju in potrebam teh podjetij ter jim omogočili, da imajo korist od programov financiranja in zmanjšanja birokracije;

6.  ugotavlja, da imajo lahko družinska podjetja pomembno vlogo pri spodbujanju manjšin in premalo zastopanih skupin, da se vključijo v lokalna gospodarstva;

7.  opozarja, da so družinska podjetja zaradi visoke ravni zaupanja med družinskimi člani zelo prožna in sposobna hitrega prilagajanja na okoljske in družbene spremembe, obenem pa dolgotrajno delovanje na nišnih trgih družinskim podjetjem omogoča, da so uspešna pri odkrivanju novih priložnosti in inovacij;

Financiranje

8.  ugotavlja, da je delež lastniškega kapitala v družinskih podjetjih pogosto bistveno višji kot v drugih podjetjih ter da ta visoki delež zagotavlja gospodarsko stabilnost teh podjetij in celotnega gospodarstva, obenem pa omogoča nadaljnje naložbe v podjetje, zato teh ne bi smeli omejevati;

9.  v skladu s tem poziva države članice, naj zagotovijo, da bi nacionalni predpisi o obdavčitvi dediščine in daril, dolgu, lastniškem kapitalu in obdavčitvi pravnih oseb podpirali, ne pa zapostavljali lastniškega financiranja, ki je za družinska podjetja življenjskega pomena; želi spomniti, da sta neposredno obdavčenje in dedno pravo v pristojnosti držav članic; poziva države članice, naj pregledajo ugodno obravnavo dolga v svojih davčnih zakonikih, ocenijo njen vpliv na finančno strukturo podjetij in raven naložb in zagotovijo, da bo lastniško financiranje enako obravnavano kot dolžniško financiranje, da ne bi ovirali dedovanja lastništva in dolgoročnih možnosti družinskih podjetij; poziva Komisijo in države članice, naj z vidika poštene konkurence pregledajo diskriminacijo lastniškega financiranja zaradi davčnih razlogov;

10.  poudarja, da je dolgoročna zagotovitev financiranja podjetja postala eden osrednjih dejavnikov konkurenčnosti; v zvezi s tem poudarja pomen mednarodno stabilnih struktur finančnih trgov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da v okviru zakonske ureditve finančnih trgov ne bo ustvarila nepotrebnih bremen za podjetja;

11.  poziva Komisijo, naj razmisli o razširitvi upravičencev do vseh obstoječih instrumentov za MSP in/ali podjetnike, zlasti programa za konkurenčnost podjetij in MSP (COSME), na družinska podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

12.  poudarja, so zaradi finančne krize in neugodnega ekonomskega cikla dejavnosti družinskih podjetij premalo financirane, zanje pa pomembno, da imajo odprt in enostaven dostop do alternativnih virov financiranja;

13.  se v zvezi s tem zaveda, da je pomembno spodbujati alternativne oblike posojanja družinskim podjetjem, na primer kreditne zadruge;

Izzivi

14.  ugotavlja, da 35 % podjetij, ki ne vlagajo v tuje trga, tega ne stori zaradi pomanjkljivega poznavanja tujih trgov in pomanjkanja izkušenj z internacionalizacija poslovanja; zato poziva Komisijo in države članice, naj zlasti za manjša družinska podjetja prek portala za internacionalizacijo MSP in evropske platforme za sodelovanje med grozdi zagotovijo informacije o možnostih internacionalizacije in poskrbijo, da bodo imela dostop do boljše izmenjave izkušenj in primerov najboljše prakse, tudi glede možnosti internacionalizacije prek spleta; nadalje poziva države članice, naj oblikujejo podporne storitve za podjetja, ki načrtujejo mednarodne naložbe, na primer z zagotavljanjem informacij ali garancij za izvozne kredite, odpravo ovir za trgovanje in spodbujanjem posebnega izobraževanja za podjetniško in poslovno družinsko kulturo;

15.  ugotavlja, da večja internacionalizacija družinskih podjetij zagotavlja več priložnosti za gospodarsko rast in intenzivnejše ustvarjanje delovnih mest; zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo manjšim družinskim podjetjem pomoč, da bodo bolje uporabljala digitalno infrastrukturo;

16.  priznava, da fiskalno, pravno in upravno okolje, v katerem družinska podjetja (in lastniško upravljana podjetja) delujejo, določa združeni učinek prava gospodarskih družb in zasebnega prava;

17.  ugotavlja, da 87 % družinskih podjetij meni, da je ohranitev nadzora nad podjetjem eden ključnih dejavnikov uspeha(5); je seznanjen, da je glede na akcijski načrt Komisije za podjetništvo 2020(6) prenos lastništva podjetja skupaj s prenosom upravljanja z ene generacije na drugo za družinska podjetja največji izziv;

18.  ugotavlja, da sta za mala in srednja družinska podjetja inovativnost in privabljanje pravih spretnosti in znanja ter talenta stalen izziv ; zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo manjšim družinskim podjetjem spodbude, da bodo sprejemala tveganja za rast in da bodo izvajala usposabljanje osebja ter uporabljala zunanje znanje;

19.  poziva države članice, naj poenostavijo upravne postopke in sisteme obdavčevanja, pri tem pa naj zlasti upoštevajo posebne izzive malih in srednjih podjetij ter družinskih podjetij;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj čimprej sprejmejo ukrepe za razvoj digitalnega podjetništva in digitalnih spretnosti in znanja, da bi lahko družinska podjetja v celoti izkoristila digitalne tehnologije;

21.  zato poziva države članice, naj izboljšajo pravni okvir za prenos družinskih podjetij in zanj oblikujejo posebne finančne instrumente ter tako preprečijo pomanjkanje likvidnosti, s čimer bi zagotovili preživetje družinskih podjetij in preprečili prisilno prodajo; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo izobraževanje, namenjeno izrecno za družinska podjetja, o prenosu podjetij, strukturi upravljanja, lastniških strategijah in strategijah za inovacije, zlasti v državah, kjer zaradi zgodovinskih razlogov koncept družinskih podjetij ni dobro uveljavljen, s čimer bi prispevali k njihovi dolgoročni uspešnosti, zlasti glede prenosa podjetij;

22.  poudarja, da bi morala imeti družinska podjetja neposredno povezavo z izobraževalnimi dejavnostmi, da bi stalno dobivala informacije o najnovejših praksah dobrega upravljanja podjetij; glede tega poudarja, da družinska podjetja bistveno prispevajo k uspešnosti reform poklicnega izobraževanja in k vse večjemu številu vajeništev; ugotavlja, da bi dobro delujoči sistemi poklicnega izobraževanja lahko bili dolgoročno ključnega pomena za preprečevanje pomanjkanja kvalificiranih delavcev in brezposelnosti mladih; opozarja, da bi morale Komisija in države članice spodbujati izmenjavo primerov dobre prakse v zvezi s tem, kako bi lahko sistemi poklicnega izobraževanja zagotavljali najboljše možno okolje, da bi družinska podjetja vlagala v vajeništva;

23.  ugotavlja, da je treba obravnavati tudi druge izzive, s katerimi se srečujejo družinska podjetja, kot so težave pri iskanju in zadržanju kvalificirane delovne sile, ter okrepiti podjetniško izobraževanje in usposabljanje na področju upravljanja družinskih podjetij;

24.  poudarja, kako pomembni so programi usposabljanja za male podjetnike, ki jih financira EU, saj lastnikom družinskih podjetij omogočajo, da svoja podjetja prilagodijo okolju, ki se naglo spreminja zaradi vse večjega globalnega gospodarskega povezovanja, pojave novih tehnologij ter osredotočenosti na nizkoogljično in bolj zeleno gospodarstvo;

25.  ugotavlja, da je spodbujanje podjetništva v šolah in drugih izobraževalnih okoljih ključnega pomena za razvoj bolj podjetniške miselnosti; ugotavlja tudi, da bi moralo izobraževanje vključevati vsebine, ki se nanašajo posebej na družinska podjetja, kot so lastništvo, dedovanje in družinsko upravljanje, skupaj s splošnejšimi informacijami, kot je pomen inovacij kot načina posodabljanja podjetij;

26.  poziva države članice, naj upoštevajo formalno in neformalno priložnostno in nevidno delo, ki ga opravljajo družinski člani, ter jih spodbuja, naj zagotovijo jasen pravni okvir;

27.  poudarja, da bi prispevek družinskih podjetij k inovacijam lahko povečali s spodbujanjem njihove udeležbe v javno zasebnih partnerstvih in grozdih ter s pospeševanjem njihovega sodelovanja z raziskovalnimi ustanovami;

Pogled v prihodnost

28.  poziva Komisijo, naj v okviru boljše priprave zakonodaje opravi analizo obstoječe zakonodaje, ki vpliva na družinska podjetja, da bi opredelili težave in ovire za rast;

29.  poziva Komisijo, naj naroča redne in finančno dovolj podprte študije, ki bi analizirale pomen lastništva za uspeh in nadaljnji obstoj podjetja ter izpostavile posebne izzive, s katerimi se srečujejo družinska podjetja, Evropskemu parlament in državam članicam pa predloži statistično uporabno opredelitev družinskih podjetij, ki bo veljala na evropski ravni (oblikuje naj jo v sodelovanju z Eurostatom), pri čemer naj upošteva različne okoliščine v državah članicah; poziva Komisijo, naj uporabi tudi obstoječo projektno skupino za podatke o malih in srednjih podjetjih, da zbere dovolj podatkov, tudi o družinskih podjetjih, v vseh državah članicah, kar bi omogočilo primerjavo položaja in potreb družinskih podjetij različnih velikosti, pa tudi primerjavo družinskih in nedružinskih podjetij; Komisija naj spodbuja informacije o primerih strokovnega znanja in dobre prakse po vsej EU in njihovo izmenjavo, na primer z vzpostavitvijo kontaktne točke za družinska podjetja v prostorih Komisije in s čim boljšim izkoriščanjem programov, kot je Erasmus za mlade podjetnike, omogoči pa naj tudi bolj osredotočeno pomoč;

30.  poziva Komisijo, naj izvede oceno učinka glede tega, v kolikšni meri bi bila možna razširitev evropske opredelitve MSP iz leta 2003, da bi vsebovala poleg zgolj kvantitativnih tudi kvalitativna merila, ki bi upoštevala tudi lastništvo podjetja, vključno s soodvisnostjo lastnikov, nadzor in vodenje, tveganje in odgovornost, ki ju nosi zgolj družina, družbeno odgovornost podjetja in na splošno osebni vidik vodenja podjetja, tudi v povezavi z udeležbo zaposlenih pri upravljanju poslovnih dejavnosti, ter posledice, ki bi jih to lahko imelo za družinska podjetja, na primer glede državne pomoči ali upravičenosti teh podjetij;

31.  poziva Komisijo, naj medtem v okviru ocene učinkov zakonodaje opravi študijo izvedljivosti testa družinskih podjetij (za politike glede na primer lastništva, upravljavskih struktur ali zasebnosti), po vzoru testa za mala in srednja podjetja, ter ga čimprej uvede, če bo študija pokazala, da je izvedljiv, da bi lahko vnaprej določili učinek nekaterih zakonodajnih aktov na družinska podjetja in se tako izognili nepotrebni birokraciji in težkim bremenom za družinska podjetja, pri čemer bi se usmerili zlasti v združeni učinek prava družb in zasebnega prava;

32.  ugotavlja, da neenakost pri davčni zakonodaji, subvencijskih shemah ali izvajanju evropske zakonodaje v sosednjih državah lahko povzroča težave za podjetja v obmejnem območju, na primer družinska podjetja; poziva države članice, naj pregledajo predlagano nacionalno zakonodajo in predlagane načine uveljavljanja evropske zakonodaje, da bi ugotovili učinek na podjetja, na primer družinska podjetja, na obmejnih območjih;

33.  poziva Komisijo, naj vzpostavi stalno notranjo delovno skupino za obravnavo izrecnih potreb in značilnosti družinskih podjetij, ter določi njene naloge; skupina bi redno poročala Parlamentu in državam članicam, spodbujala izmenjavo primerov najboljše prakse med organizacijami družinskih podjetij v državah članicah in razširjala smernice, standardna besedila in rešitve za družinska podjetja glede premagovanja njihovih posebnih težav; poziva Komisijo, naj tudi uvede točko „vse na enem mestu“ za podjetja, ki naj deluje kot kontaktna točka na evropski ravni za družinska podjetja in interesne skupine družinskih podjetij, ter nudi pomoč pri posebnih vprašanjih, zlasti glede evropske zakonodaje in dostopa do sredstev EU;

34.  poudarja podjetniško vlogo žensk v družinskih podjetjih; poziva Komisijo, naj izvede študijo o prisotnosti žensk v družinskih podjetjih v Evropi in ovrednoti priložnosti, ki jih družinska podjetja ponujajo za opolnomočenje žensk, enake možnosti in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; poudarja, da je treba zaščititi pravico žensk do dedovanja, ki je enaka kot pravica moških, v družinskih podjetjih, tako da se spodbuja kultura enakih pravic za moške in ženske, ki spodbuja podjetništvo žensk v družinskih podjetjih, tudi na vodilnih delovnih mestih; poudarja tudi, da bi morala družinska podjetja spoštovati pravne predpise glede socialnega zavarovanja, pokojninskih prispevkov in standardov varnih delovnih pogojev;

35.  ponovno želi opomniti države članice ter lokalne in regionalne organe, kako pomembno je zagotoviti dovolj kakovostnih storitev po zmernih cenah za varstvo otrok, starejših in drugih vzdrževanih oseb, davčne spodbude za podjetja in druga nadomestila, da bi ženskam in moškim, ki so delojemalci, imajo lastno dejavnost ali upravljajo družinska podjetja, omogočili uskladitev družinskih in poklicnih obveznosti;

36.  poudarja, da je treba zagotoviti ločena in ustrezno plačana obdobja porodniškega, očetovskega in starševskega dopusta, ki bodo izpolnjevala potrebe delojemalcev, samozaposlenih oseb in delodajalcev v podjetjih;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo evropsko mrežo ambasadork ženskega podjetništva in evropsko mrežo mentorjev za podjetnice, da bi okrepili njuno vidnost;

38.  ugotavlja, da so družinske kmetije zaradi lastništva zemlje vezane na določen kraj; zato poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da preživetje družinskih kmetij ne bi ogrožala zlasti birokracija; opozarja na pomembno vlogo žensk pri vodenju družinskih kmetij in poziva države članice, naj podprejo poslovno usposabljanje, ki je namenjeno izrecno kmetovalkam, da bi še bolj okrepile vključenost žensk pri družinskem kmetovanju;

39.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za krepitev podjetništva po vsej EU in oblikuje, pri čemer naj upošteva pomen družinskih podjetij za gospodarstvo EU, ter ustvari okolje za odličnost v gospodarstvu;

40.  poziva Komisijo, naj nujno pripravi sporočilo, v katerem bo analizirala vlogo družinskih podjetij z vidika okrepitve konkurenčnosti in rasti evropskega gospodarstva do leta 2020, ter načrt, v katerem bo opredelila ukrepe, s katerimi bi okrepili gospodarsko okolje in razvoj družinskih podjetij v EU, izboljšali ozaveščenost o posebnih izzivih za družinska podjetja ter povečali njihovo konkurenčnost, mednarodno usmerjenost in potencial za ustvarjanje delovnih mest;

o
o   o

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0036.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0032.
(3) http://ec.europa.eu/justice/gender-equality/files/gender_pay_gap/140319_gpg_sl.pdf
(4) Končno poročilo strokovne skupine Evropske komisije „Overview of Family-Business-Relevant Issues“ (Pregled pomembnih tem o družinskih podjetjih), november 2009.
(5) European Family Business Barometer (Evropski barometer družinskih podjetij), junij 2014.
(6) COM(2012)0795.

Pravno obvestilo